Maro$nina snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stav. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 fsftala vsako nedeljo liflaik Tednik za gospodarstvo, prosveto in po!», li. LETO Murska Sobota, 11. junija 1933. Uspehi 3RKD Shodi, katere prireja JRKD po raznih delih naše širne domovine se od naroda izvanredno dobro obiskani. Na tisoče in tisoče ljudi manifestira za narodno edinstvo in odobruje delo ljudi, ki brez ozira na levo in desno rešujejo važna državna in narodna prašanja, katerih svojčas vsled medsebojnih sporov nismo mogli rešiti. V nedeljo, dne 28. maja 1933 se je vršil tak shod v Novem Sadu. Nad 30 000 ljudi se je zbralo na zborovališču. Pri tej priliki je predsednik stranke g. Nikola Uzunovič izvajal med drugim sledeče: Na tako velikih shodih pride človek do ugodne prilike, da vidi navdušenje in odločnost širokih ljudskih slojev, ki hočejo iti po poti, ki jo je pokazal naš vladar. Hočemo do Jcraja izpolniti svojo dolžnost. Šele nedavno smo stopili na plan in začeli graditi organizacijo, toda vsi shodi, ki smo jih imeli dosedaj, nam pričajo o polnem uspehu. Takih shodov v naši državi še nikdar ni bilo. Naše ideje so globoko ukoreninjene v najširših plasteh našega naroda. Če je še kdo izven naših vrst in izven naše organizacije, potem so to oni, ki nimajo dovolj lastnega kriterija, da bi presodili dogodke pri nas in okoli nas, ljudje, ki ne gledajo z lastnimi očmi in ne mislijo z lastno glavo, marveč so zaslepljeni z intrigami ter lahkoverno verujejo onim, ki namesto, da bi videli velikanski narodni val, ki gre za nami, samo čakajo, da bi se naš pokret razbil ter da bi se znova povrnile stare stranke in frakcije. Nikdar več se ne bomo vrnili v stare razmere! Zakaj pač? Kaj nam je prineslo onih 10 ali 15 let svobodnega političnega življenja? V svojem nadaljnem govoru je g. Uzunovič naglasil, da gotovi politični ljudje brez razloga stoje ob strani in se v pomanjkanju upravičenih razlogov izgovarjajo, da ni dovolj svobode. Poiščite mi v vsej naši državi le enega samega človeka, kateremu se je zgodila pod sedanjim režimom le najmanjša krivica, če je bil lojalen državljan. Če pa mislijo ti ljudje pri tem svobodo za one, ki rušijo državo, potem jim tu javno povem, da za take ljudi ni in ne bo svobode! Ti ljudje si nič ne žele bolj, kakor da bi sedanji režim propadel. Ostali so slepi in gluhi za sto in sto tisoče ljudi, ki prihajajo na naše zbore, in neprestano se tolažijo z napovedmi, češ le čakajte bo vlada padla in potem pridemo zopet mi. Toda kako kruto se varajo ! Štiri polna leta se že tešijo s takim prorokovanjem in napovedovanjem datumov in se ne zavedajo, da ne more propasti naša ogromna zgradba, ki je postavljena na trdne temelje narod- nega zaupanja. Ljudi, ki špekulirajo z narodno nesrečo, je treba izločiti enkrat za vselej, da ne bodo mogli več zastrupljati dobrega razpoloženja med ljudstvom. Naše ljudstvo dobro ve, da se more vsako zlo izlečiti, a ako ne izlečiti, vsaj olajšati s slogo in edinstvom. Zato bodo ostali tudi zaman poiskusi vseh, ki bi znova radi razbili narodno slogo in razcepili naše ljudstvo v stranke in strančice ter kovali iz tega svoje koristi. Mi pa, ki smo spoznali pravo pot, moramo vsi do poslednjega moža vršiti vsak svojo dolžnost. Potegniti moramo debelo črto čez vso našo politično preteklost ter se strniti v močno vojsko, ki bo kot en mož izvojevala dokončno zmago ideje in programa JRKD. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Ker je avstrijska vlada ugodila vsem zahtevam naše vlade, so bile obnovljene normalni trgovinski odnošaji med našo državo in Avstrijo. Prav tako je avstrijska vlada poleg kontingenta za živino, ukinila prepoved uvoza zelenjave iz Jugoslavije. Glede graha in fižola je pristala Avstrija na neomejen uvoz, vendarpa proti primernim odkupom avstrijskega blaga — Jugoslovanski prometni minister je imel razgovore z romunskim prometnim ministrom glede zgraditve velikega železniškega mos, Sobote in g Bibiča, carinik v Roga-ševcih. Mlademu paru želimo v novem stanu obilo sreče. — Carina. V vednost onim, ki imajo opravka z carino, da je tuk. carinik g. B!b!ca odfel na daljši dopust, za čas njegove odsotnosti ga bo zastopal starešina f n oddelka gosp. Sajko Janko, fin. preglednik. — Cepljenje šmarnice. Vsi vinogradniki, ki še imajo necepljeno šmarnico, pa se želijo priučiti cepiti Smernico z žlahtno trto se naj zglas'-jo pri znanem vinogradniku Jud Janezu, posest, v Serd ci, ki jim bo to delo brezplačno pokazal v svojem lepo urejenem vinogradu. Sedaj je čas za cepljenje, vsled tega izrabite to priliko, da se enkrat za vselej rešite te nezdrave pijače. — Posledice alkohola. Neki obrt-nik iz Gor. Lendave je pri povratku domov počival v bližini »Belega križa". Ker je bil nekoliko „natrkan" je nehote zadremal. Med tem sladkim spancem ga je znani uzmovič Ž. J. iz Dol. Slaveč oropal. Izmaknil mu je uro z verižico, steklenico žganja, 3/4 kg ovojenega mesa in sesalko od kolesa. Kolesu samemu, ki je bilo gotovo že v slabem stanju je »priza nesel", Lendavčanu bo osal ta drago plačani počitek gotovo v spominu. Zapomnite si, kadar „bolujete" na taki in siični „bolezni" je najboije, da počivate na varnem. — to je doma. — Krajevna organizacija Roga-Sevcl in okolica je imela v soboto 3. junija svojo redno sejo. Iz sejnega zapisnika je rszvidno, da sta se krajevni crg&n zKciji Kramarovci in Fik-šinci pridružili k tuk. orgsnizac ji. S to priključitvijo je Rogaševska organizacija ena najmočnejših v srezu Obsega 8 velikih vasi. Odbor organ, je izvolil iti predložil g. poslancu najsposobnejše može tuk. kraja, ki bi naj prišli v cdbor tuk. velike občine. Pretresale so se še druga važne stvari, ki se morajo na merodajnem mestu rešiti v dobrobit domačega ljudstva. DOPISI Strukovci-Puževci. Na mesto starega župana v Strukovc h, Luiik Jcsipa je imenovan daleč naokrog splošno poznani in spoštovani Šiftar Aleksander posestnik, večletni član sreskega kmet odbora, ki je občinske posle že prevzel. Mnogo sieČe tej napredni občini k novemu županu — Šest članov selekciiskega diuštva je prejelo z banovinsko subvencijo 353 q cementa za napravo modernih be-toniranih gnojišč v zvezi zgnojničnimi jamami In z vsemi kanalizacijami. Gnojišča so bila v zadnjih dveh tednih napravljena. Danes imajo člani seiek-cijske organizacije že 11 vzornih gnojišč in 10 modernih novih gnoj ničnih sesaljk, kar je vsekakor lep dokaz kmetijske naprednosti. — Telovadci sokolske čete se pridno vežba-jo za nastop na I pokrajinskem zle-tu Saveza S. K. J. v Ljubljani. -Dne 28. t. m. popoldne so pregledali sokolsko četo, starosta br. Pertot, tajnik br. Nišelvicer in drugi funkcionarji matičnega sok. društva iz M. Sobote. Kakor smo zvedli, so z rezultatom zelo zadovoljni in imajo upanje za najlepši razvoj te mlade čete. — Sokolska četa si je nabrala za svojo knjižnico 160 knjig, ki jih radevolje izposodi za majhno odškodnino tudi bratom sosednjih bratskih čet. Tišina. Na binkoštno nedeljo so prišli med nas gorički „slavčki" iz Gornje Lendave, ki so se dolgo časa neopaženo skrivali v prijaznih borovih gozdovih na Goričkem, a sedaj so se pedali malo v „svet", da tudi v drugih krajih pokažejo, kaj premorejo njihova že precej izvežba-na grla. Resnici na ljubo povemo, da so že na precejšnji stopnji pevske izobrazbe, kar so dokazali z svojimi izbranimi dvo- in troglasnimi pesmimi pred mnogoštevilnimi poslušalci. S pevskim talentom se je posebno izkazala učenka Tomori, ki je zapela začetni solospev v dveh pesmih z lepo donečim čistim glasom. Upamo, da so bili tudi v Radencih, kamor so krenili po končanem nastopu na Tišini, prav zadovoljni z „žvrgolenjem" mladih pevcev. Ljutomer. Tu je bil pokopan na binkoštno nedeljo obče spoštovani meščan in mizar g. Josip Velnar, oče šolskega nadzornika in ge. V. Brume-nove. Rajni je bil mož kremenitega značaja, zato se mu je poverilo mnogo častnih mest, kakor v občini, v posojilnici, v obrtnem društvu itd. Slov. pevsk. društvu je bil predsednik 20 let, v obrtni zadrugi pa načelnik nad 30 let. Slovel je posebno kot iz-boren pevec tenorist. Žalujočim iskreno sožalje, blagopokojniku pa večni mir. Nabiranje prostoioljnih prispevkov, miiodarov in podpisov. Ban dravske banovine je z uredbo z dne 26 V. 1933 odredil, da se sme pobirati prostovoljne prispevke, darove milodare v denarju ali blagu, kakor tudi podpise za posebne namene le z dovoljenjem sreskih načel-stev. Kdor pobija kaj tacega brez predhodnega oblastnega dovoljenja zapade kazni do 1000 Din ali zaporu do 20 dni. Na to odredbo opozarjamo posebno naša gasilna društva, ki večkrat pobirajo prostovoljne prispevke po svojih ali tujih občinah. Hov občinski zakon in zborovanje naših županov. Dne 13 junija stopi v veljavo nov občinski zakon, ki v mazicem spreminja dosedanje poslovanje v občinah. S tem zakonom je storjen velik korak v napredku naše kraljevine, ker imamo sedaj enoten občinski zakon za vso državo. Da se naši župani upoznajo z novimi predpisi glede poslovanja v občinah, sklicuje pododbor Županske zveze v Murski Soboti sestanek županov in občinskih odbornikov za torek, dne 13 junija, tedaj za dan ko stopi nov. obč. zakon v veljavo. Sestanek se vrši v Sokol-skem domu ob 9. uri predpoldne. Zq veliko vročino kupite udobne, trpežne in lahke čevlje iz lanenega platna s prožnim podplatom. Vsakomur so potrebni za vsakdanjo nošnjo, ker ne žulijo niti nog niti žepa. Velikost 19—ZB Din r.FNO • VBimost Z7-a» „ 25— Ubil H . velikost 35-M „ 29--Vellhost »3-»7 „ 30-- BATA, Murska Sobota. Izjava. Podpisani preklicujemo in obžalujemo vse obdolžitve, izrečene proti Kolenko Jožefu, županu v Dolnji Bistrici, ker smo se prepričali, da so brez vsake podlage, ter se mu zahvaljujemo, da je odstopil od kazenske tožbe proti nam. Dolnja Lendava, dne 1. junija 1933. GjSrek Jožef L r. Maučec Danijel I. r. Kohtk Ivan l. r., Dvodnevno gostovanje celjske Jugoslavije. Za binkoštne praznike je gostoval simpatični S. K. Jugoslavija z svojo enajstorico v Murski Soboti in je v nedeljo ter v ponedeljek nastopil v prijateljski tekmi proti tukajšnjem S K. Mura. Obisk občinstva je bil posebno v nedeljo velik, dočim je bil v ponedeljek slabši. Vzrok: številne prireditve, ki so bile na praznik v bližnji okolici. Oba dneva pa so igralci obeh kiubov nudili dobro igro in je občinstvo v polni meri prišlo na svoj račun, kar se posebno za ponedeljek ni pričakovale, spričo številnih sprememb, ki jih je morala napraviti Mura pri svojem moštvu. V nedeljo pred pričetkom igre je zastopnik predsednika S. K. Jugoslavije g. Metod Hočevar poklonil lično izdelan klubski praporček odbornikom Mure. Že takoj po početnem udarcu, ki ga je imela M. je prišla domača enajstorica v energičen napad, kar pa žal notranji trio ni znal v polni meri izrabiti. Branilci J. so skušali čistiti kritične situacije z številnimi auti, kar se jim je delno posrečilo. Počasi so se gostje znašli ter z hitrimi prodori pridobivali na prostoru. Pred golom pa so odpovedali. Marsikatero zrelo pozicijo jim je prekrižal Laznička, pa tudi neumorni Vogrinčič je bil vedno na mestu ter delal gostom mnogo ne-prilik. Siiagi v golu je bil v prvem polčasu malo preveč nervozen in na njegov račun je padel tudi prvi gol, ki ga bi pač moral ubraniti. V drugem polčasu je bil popolnoma na svojem mestu. Vargo pa smo videli že mnogo boljšega. Tokrat pač ni zadovoljil in je v napadu odpovedal. Schiller je imel malo dela, ker se je več igralo z napadom z leve strani, imel pa je dovolj prilike, da bi lahko v polni meri pokazal svoje znanje. Pa je imel slab dan. Škoda, da se Kardoša ni bolj upoštevalo, saj je z svojimi streli najnevarnejši mož napada. Rezultat bi bil drugačen! Polčas se je končal v razmerju 1:2 za Muro, kar so pa gostje v drugem polčasu izenačili v 3:3. Koti 1.4 za J. Za Muro so streljali: Laznička in Turk. Drugi dan je moralo domače moštvo nastopiti z spremenjeno postavo pri kateri se je posebno močno opazite odsotnost Vogrinčiča. Takoj spočetka je moral odstopiti en igralec M. radi poškodb na roki, tako da so domačini igrali le z 10 igralci. Tekom polčasa pa je moral zapustiti igrišče tudi Turk. Po početnih akcijah je bilo videti, da so gostje v premoči kar so izrabili in so že v 15 min. zabili gol. Enajstmetrovko, ki jo je streljal Laznička je izenačila rezultat. Igra ki je bila zelo zanimiva in živa se je končala v prvem polčasu 2 1 za goste. Z veliko energijo pa je šlo domače moštvo v drugem polčasu na delu. Kardoš uspešno strelja iz zrele pozicije ter izenači rezultat, kmalu za tem sledi enajstmetrovka in Laznička pošlje žogo v prazen gol ter postavi končen rezultat 2;3 za Muro. H koncu igre so igrali gostje brez volje, nesmiselno, pod vplivom poraza ki jim je grozil. Pri domačem moštvu so se posebno uveljavili Čagran z svojo premišljeno igro, Kardoš ki j« bil neumoren pred golom, pa tudi Malačič je zadovoljil dočim je bil prejšnji dan slabši. Pa tudi Turk in Debelak sta bila na mestu ter sta pomagala izravnati vrzeli v moštvu, ki so nastale po treh rezervah. Stanje kotov je bilo 10 3 za Muro< Obe tekmi je zadovoljivo sodil g. Bizjak iz Maribora. SOKOL Iz delovanj naših čet. Izvršujoč program, ki si ga je nadelo naše društvo, so obiskali odposlanci istega v zadnjem času čete v Gederovcih, Zenkovcih in Strukov-cih. Tako so posetili četo v Gede-rovčih br. starosta Pertot, tajnik Nišelvicer in podnačelnika Fiegzr in Horvat. Sprejtm odposlancev matičnega društva je bil prav lep. Zbrana je bila cela četa z br. starostom Ivančanom in načelnikom br. Vrečičom. Po lepem nagovoru br. Pertota je deklamirala mala Gačnik Marica lepo in zanosno »Klic Sokola" tako, da so nam stopile solze v oči; mladinski pevski zbor pod vodstvom br. prosvetarja Stanjka pa je še zapel več pesmi. Pri obisku čet v Zenkovcih in Strukovcih je bil navzoč tudi župni nadzornik br. Hočevar Ciril. Kakor v Gederovcih tako se je zbrala tudi v Zenkovcih cela četa z bratom starostom Hodoščekom in načelnikom Sparašom ; tudi tu nas je mala Ho-došček Hermina sprejela z ljubko deklamacijo. Strukovska četa pa se je zbrala z svojo godbo — ki jo vodi starosta br. Bako; člani pod vodstvom načel- nika br. Šiftarja pa so strumno predvajali letošnje savezne vaje. Ljubka Buchmanova Anka pa nas je z svojo deklamacijo popeljala v one naše kraje, kjer živijo pod robstvom bratje ob Soči, Dravi in Rabi. Vse čete so v vzornem redu, tako administrativno, kakor tudi tehnično, seveda primanjkuje vsem potrebno orodje — vendar so nekateri br. voditelji, kar se tiče telovadbe na orodju, prav iznajdljivi in si znajo pomagati iz zadrege. Pot nas je peljala še v Cankovo, kje je ravno imela tamk. četa svojo prireditev. Reči moremo, da smo bili prav presenečeni. Vse točke programa od šaljive in poučne igre „Ne kliči vraga", in petja precej močnega zbora pod vodstvom br. staroste Kočarja, do ljubkega nastopa dečkov in deklic — prve vodi načelnik br. Draškič, druge s. Benko — so bile izvedene brezhibno, tako da je moral nastop zadovoljiti tudi najbolj razvaja-nega gledalca. S. Kočar, ki je vodila vso prireditev je lahko zadovoljna z uspehom; isto tako je lahko ponosen na svoj izvežbani tamburaški zbor zbor br. Kočar. Po utisih, ki smo jih dobili pri teh obiskih, smo lahko prepri- Dne 11. iuniia 1933. dan Rdečega križa. čani, da so vse čete, ki imajo brez izjeme in na vodilnih mestih res požrtvovalne brate in sestre — ne samo življenja zmožne, ampak, da bodo postale ravno te čete v najkrajšem času, one organizacije, ki bodo preobrazile življenje na vasi. Ljubezen do prevzetih nalog, medsebojna pomoč in ljubezen do domovine in kralja so vrline, ki bodo privedle naše dobro kmečko prebivalstvo v boljšo bodočnost. Zdravo ! Redna seja uprave So-kolskega druitva H. Sobota bo v sredo, dne 14. VI. 1933 ob 20. uri; seja prosvetnega odbora pa v pondeljek, dne 12. VI. 1933 ob 20 h. Za iupni zlet v Ljutomeru dne 11. t. m. so dovoljene sledeče vozne olajšave: telovadeče članstvo brezplačna vožnja, netelovadeče članstvo četrtinska vožnja, drugi obiskovalci zleta polovična vožnja. Potrebne izkaznice naročite takoj pri Sokolskem društvu v Ljutomeru. Legitimacije za četrtinsko, odnosno polovično vožnjo po a 1 Din se bodo dobile pri odposlancu Sokolskega društva M. Sobota na kolodvoru v M. Soboti. Na dan lavnega nastopa »Sokola** v Murski Soboti v nedello. dne 18. t. m. bo vozil iz Murske Sobote proti HodoSu ob 19. uri 30. min. poseben vlak, tako, da bo omogočen obisk zleta tudi prebivalstvu zgornjega dela Prekrnurja. Vožnja je za vse članstvo Sokolskih društev in čet polovična. Br. čete in društva naj izstavijo skupno »Uverenje"; tiskovine so vse edinice že prejele, odnosno jih naročite takoi pri Sokolskem društvu M. Sobota. Šolska vodstva prosimo, naj organizirajo na ta dan v M. Soboto šolske izlete (prihod v M. Soboto, ob 14. — povratek iz M. Sobote ob 19 30 uri); „Uvere-nja" za vozne olajšave izstavijo upra-viteljstva šol sama. KMETIJSTVO Ensilaža (nov način spravljanja zelene krme). Za našo številčno tako razvito živinorejo se predela premalo dobre krme. Še, če je dobra letina primanjkuje za to število živine primerne krme, kadar pa suša pritisne, je pa ne-jesolja tu Krave se morajo vzdržati preko zime pri slami, pa ne samo vzdržati, za to neprimerno hrano še morajo dati teleta in mleko . . . Pod takimi pogoji pač z našo živinorejo ne bomo napredovali. Gledati pa moramo na zboljšanje kvalitete naše živinoreje, drugače ne bomo mogli naše živine več prodati, ker danes ima le še dobra kvaliteta dobro ceno. Da bo mogoče to doseči, moramo gledati, kako bi pridelali pri obstoječih razmerah čimveč krme in to kar najceneje. Zboljšati je treba travništvo, kolikor ga sploh je, z brananjem, gnojenjem in kjer je mogoče z namakanjem. V tem oziru se je pri nas že dosti storilo. Že kmetijska podružnica v M. Soboti je razdelila med svo- je člane krog trideset travniških bran in gnojenje travnikov z gnojnico sedaj, ko imamo od leta do leta več vzornih gnojišč, vedno bolj napreduje. Vse to pa je še premalo. Da bo mogoče pridelati zadosti krme, bomo morali začeti z umetnimi travniki (kar pa pride precej drago) in kjer to ni mogoče moramo gledati, da se pridela živinska krma na njivah. Predelovanje živinske krme na njivah je posebno za naše razmere> ko imamo premalo travnikov, pašnikov pa skoro nič, življenjske važnosti. Že dosedaj se prideluje pri nas, kot posevki detelje, grahorka, krmilna pesa (burgundija), topinarnbur (za svinje) več živitiske krme, na njivah, kot drugje. Prav lahko je tudi dokazati, da pride pridelovanje živinske krme na ta način jako po ceni, torej, da se delo dobro izplača. Na oratni zemlji (posevki) pa bi se lahko pridelalo še mnogo več živinske krme posebno zelene kuruze, so pa tu težave, kako jih spraviti za zimo. V naprednejšin krajinah so v ta namen že pred par desetletji začeli delati z silosi. Silosi so naprave, v katere se more spraviti neposušeno zeleno krmo brez ozira na vreme, ne da bi krma zgubila pri tem na hranilni vrednosti ali okusu. Najbolj primerno za spravljanje v silose je zelena kuruza, burgundijeva in repna nat, druga otava, v sili pa sploh vsa zelena krmila, tudi seno, ki se radi neugodnega vremena ne more posušiti. V Ameriki imajo najboljšo živino v krajih, kjer sploh ni pašnikov in travnikov. Živino podkrmijo in zredijo s posevki, največ z zeleno kuru-zo spravljeno v silosih in pravijo, da pridejo dobro na račun. Naši živinoreji bi bilo z silosi silno dosti pomagano. Dosedaj imamo tu samo eden silos in to na Banov. kmetijski šoli v Rakičanu. Seveda se take mogočne zgradbe, kot je ta naš kmet, ne more privoščiti. Silosev je več sistemov. V Nemčiji imajo takozvane kmečke silose, ki so jako praktični, dosežejo popolnoma svoj namen in so razmeroma po ceni. Pravijo, da se jim izplačajo že v par letih. Naloga naših strokovnjakov bi bilo preštudirati različne sisteme teh silosev, da bi dognali, kateri bi bil za naše prilike najbolj prikladen. Dolžnost javnih ustanov pa je, da postavijo par vzornih kmetskih silosev, da bi se naši kmetje na lastne oči prepričali o rentabilnosti te novotarije in da bi tudi videli, kako se pravilno na ta način krma spravlja. Je pač stara resnica, da naš kmet takim no-votarijam ne veruje, dokler ne vidi haska. _ Potujoča kmetijska razstava. ki pride v D. Lendavo 6., v M. Soboto 11. in v Hodoš 12. julija, je bila slovesno otvorjena 1. junija v Ljubljani. To razstavo, ki je že prepotovala nad polovico države, so v Ljubljani precej preuredili in prilagodili našim razmeram. Z razstavnim materijalom je sedaj zastopana tudi Banov, semenogojska postaja v Beltincih, Svinjerejsko vzrejevališče v Beltincih, Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za simentalsko govedo in Kmetijska podružnica v M. Soboti. Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij se pridno re organizira. 1. junija je bila izvršena ocena po Lydtinovem sistemu v Te-šanovdh in Moravč h. 8. junija bo pri Selek. društvu Lakoš-Kapca, 13. junir ja v Nedelici, 22. junija pa v Veržeju in Ljutomeru. Meseca julija pa bo morala radi potujoče kmetijske razstave, dopustov in dr. delo prekiniti. Tržne cene Biki kg od 3-4-5 Din in to najfinejša roba, telice kg od 3-4 — 5 Din, telet? kg od 3 4—5 Din, krave kg od 1.50 2 3. Svinje kg 6-8 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6 - 8 Din, svinjeti-na kg. 10—14 Din, teletina kg. 6 — 14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4' — do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.-Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražeoa kg. 56—140 Din, riž kg. 7 14 Din, sladkor kristalni kg. 15-— Din, v glavah kg. 16-— Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125' Din, koruza debela 1 q 100- - Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170' Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 -70 Din, slama 1 q 40- 50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18 - 20o/c 1 q 145-- Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182 - D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din. Cement: Trboveljski 1 q 70' Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. Broj 340/1933. Razglas. Dne 6 julija 1933. ob 10. uri se bo v uradu šumske uprave v Dolnji Lendavi, vršila dražba gozdnih lovišč: Dobrovniška šuma, Črni log in Murska šuma. Natančnejši pogcji se dobe med uradnimi urami pri šumski upravi v Dol. Lendavi. Razglas. Aug. evang. cerkvena občina v Murski Soboti namerava preslikati in deloma pobarvati z oljnato barvo ladjo, svetišča in v„estibul njene cerkve. Ta naprava se izvrši točno po predloženih načrtih in predpisih. K opravi tega dela potrebno stojalo in cel oder da in postavi ponudnik, ki tudi nosi za vse to polno odgovornost. Temu primerno se imajo kalkulirati enotne cene. Ta dela se s tem razpišejo. Interesenli se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi pri dekanijskem uradu sug. evang. cerkvene občine v Murski Soboti, kjer se tudi lahko pregledajo in kjer se tudi dobijo izvlečki, načini za izvršitev del in pojasnila. Enotne cene se imajo vpisati v izvlečke, ki pa se imajo najkasneje do 15,-ga junija 1933 predložiti isto-tam, t. j. pri ev. dekaniskem uradu. Pri predložitvi ponudbe se mora položiti istotam varščina v znesku 5% enotne količine t. j. končne svote ponudbe za točno izvršitev prevzetih del proti potrdilu, katero se vrne le takrat, ko bode delo komisijonelno brez ugovorov prevzeto. Murska Sobota, maja 1933. VODSTVO evang. ženskega društva v Murski Soboti. i i : e\>r/Di IG^^ I c\>r.'; DEIKE (BLANJE) LATI, ŠTAFLNE, APNO in PORT-LAND CEMENT se po najfa-lejši dnevni ceni dobi pri HEIMER SAMUEL trgovcu v MURSKI SOBOTI Kolodvorska ulica 1. od Din 15-— naprej se dobe v knjigami Dos p elipso tjnoS MM CSSOplSl. Spominske Knjige F0T09M9TER3I POZOR! ..........................................................................................imunimi ROLFILM: 8 snimkov, 23° 4x6^ Din 13 50 8 snimkov, 23° 6x9 Din 14 50 Vsled ugodnega nakupa sem znižal cene fotomaterijala kakor sledi: KOPIRNI PAPIR: 6^x9 a 20 listov Din 550 9x12 a 10 „ Din 650 post. karte Din 7*50 Agfa Metvl-Hydrochinor razvijalec cevka Din 5 - . Agfa brzo f.ksirna sol cevka Din 5- . Ves ostali materija! po najnižji dnevni ceni. - Ha zalogi: flBFfl, HODBH, BflRHET, F0H9 itd. ŠTIV AN ERNEST, MURSKA SOBOTft.