Katolški cerkveni list.
J|g	V Čete rt i k 20. Rožnika.
Izlaganjc Larrcfauskilt litanij.
( Dalje.)
Vrata nebeške, za nas IJ o g a prosi!
Xi težko dokazati, de je presveta Devica Marija vrata nebeške; po nji jc namreč včlovečeni Bog k Jjudeui prišel, torej po nji ljudje k Bogu pridejo.
Po nji jc Bog k ljudem prišel. Pred Kristusovim priliodam nihče v nebesa priti ni mogel. Xe Abraham, nc Izak, nc Jakob, nc preroki, ne drugi pravični niso mogli tega doseči. Očak Jakob jc rekel: „Žalostin po j d cm k svojimu sinu pod zemljo*. I. Alojz. 37, 35. Jakob si je namreč mislil, dc bo kmalo šel pod gomilo, v grob, pa tudi v tisti kraj , v kteriga duše mertvib pridejo in počivajo, v kterim so izvoljeni rešenja pričakovali; de bo kmalo v ta kraj prišel, in sc ondi z Jožc-fam veselil. Od pota v nebesa umirajoči šc besedice niso opomnili; zakaj nebes si niso obetali, ker jim jc bilo znano, dc so njih vrata zaperte, ampak le podzemeljske sedeže. Ta postava jc bila od Boga dana. IV. Alojz. , 32. ..I z g n a ni in u bc ž n i sc pred smertjo vikšiga Mašnika nikakor nc bodo mogli v svoje mesto ver niti". Izgnan je bil ves človeški rod iz svoje lastne dežele, to jc, iz nebeškiga raja, in se nikakor vanj verniti ni mogel , preden ni Kristus, vikši Maš-nik, umeri. Tega vikšiga Mašnika nam jc 31a-rija dala; po nji jc Bog na svet prišel, iz nje je meso nase vzel, v kterim jc umreti in naše odrešenje zgotoviti hotel. V tem mesu jc v nebesa šel, njih vrata odpcrl, in nam upanje, notri priti, dodelil. Kristus je tedej vrata, skoz ktere se nam odpre vbod v notranje nebeške hrame: .Marija jc pa vrata, skoz ktere sc odpre vhod do hiše božje same. Pervi vhod v nebesa jc bil po Marii, po nji jc namreč Sin božji nar pervo na s\et prišel, in s človeškim mešani oblečen nam notranje hrame nebes od peri. Zato pravi s. Avguštin v pridigi od rojstva Gospodoviga v imenu Device: rVrata nebeške sim postala; Sinu hožjimu sim duri postala^. In cerkev pozdravlja mater Božjo rekoč: ^Usmiljena mali zvcličarjcva, ki ostaneš vrata nebeške".
Pa ne lc v tem pomenu jc Marija vrata ne-

beške, ker jc Bog po nji k ljudem prišel: temuč tudi, ker je vsim, kteri milosti božje prosijo, na vsakim kraji, in ob vsakim času odperta. Nekdaj so se per mestnih vratih sodbe dcržale, iu pravica sc jc sklepala. Pa tudi Bog jc na vratih nebeškiga Jeruzalema sedež svoje pravice imel. V znamnjc tega je po grehu naših pervili staršev pred raj vesolja Kcrubine z ognjenim in švigajočim mečem postavil, de bi vsi umeli, dc v nebeški Jeruzalem nobeden iti ne more , čc ni popred božji pravici obilno zadosteno bilo. Ko nam jc pa milostljivi in do-brotljivi Zveličar s svojimi ranami nebesa odperl, je sodni stol svoje pravice na vratih milosti, to jc v Marii postavil, ktere bi vsim, pravičnim kakor grešnikam. ki Kristusove milosti prosijo, vsak čas in na vsakim kraji odpertc bile. Zatorej reče sv. K Trem: ..Bodi pozdravljeno odperalo vrat nebeškiga raja".
O Marija! Kristus tvoj Sin je rekel: Terkajtc in sc vam bo odperlo". Polni zaupanja bomo tedej por tebi, ki si vrata nebeške, na smertni postelji terkali. Ker pa nc vemo, ali bomo takrat še terkati mogli, zatorej že zdaj terkamo, rekoč: .,0 vrata nebeške, o duri raja, odprite se nam, de po tebi tisto nebeško čast, večno srečo in vso našo dobroto dosežemo. Vrata nebeške, za nas Boga prosi!
Z g o d n j a d a n i c a, z a n a s Bog a prosi!
S. pismo pravične zvezdam vpodobva. Tako pravi prerok Daniel od učenikov cerkve: ..Kteri so ..bili učeni, sc bodo svetili kakor svitloba neba: ..kteri so pa veliko drugih v pravici podučevali. ka-..kor zvezde vselej in vekomaj". Dan. 3. Tudi s. apostelj Pavel čast svetnikov svitlobi zvezd per-meri: ..Zvezda se od zvezde v svitlobi razloči". I. Kor. 15. 41. Med temi zvezdami se pa nar bolj sveti prečastita mali Božja. Marija devica, ktera se zdaj v litauijah „Zgodnja danica", I. j. juterna zvezda imenuje.
Zakaj sc Marija devica zvezda imenuje? Veliko zvezd svojo luč od solnca dobiva; Marija pa od Kristusa, kteri je solnce praviec, vso svojo luč ima, kar sama priča rekoč: Velike reči mi jc storil on, ,,ki jc mogočin, in sveto njegovo ime". Luk. 1,49. — Zvezda vedno na nebu ostane, iu nikoli na zeai-
I jo ne p a (I p. Presvcta Devica je zmeram po nebeško živela. v nebesih je vse svoje želje imela, s scrcam in z mislijo jc v nebesih prebivala, in na mesene in pozemcljske reči ni nikoli serca obernila. - Zvezda, akoravno je veči. kot vsa zemlja, se veniler majhna vatli zavoljo »laljave in visočine, in kolikanj višji je, tolikanj manjši je viditi. Presvcta Devica Marija, akoravno je bila veči ne le kakor vsi kralji in knezi, ampak tudi kakor vsi angeli in ljudje. je vender majhna viditi zavoljo ponižnosti: in kolikanj višji je bila tolikanj ponižneji. Veliki angel jo imenuje milosti polno, nevesto s. Duha. mater Gospoda: ona jc pa na vse to rekla: .,Glej. dekla sini Gospodova**. ..Glej ponižnost, glej po-boznost**. pravi na lo s. Ambrož. Deklo Gospodovo se imenuje ona. ki je za mater izvoljena4*.
Zakaj se pa .Marija devica imenuje rzgodnja danica- ? Zalo ker ji je podobna. Zgodnja danica napoveduje, de je konec pretekle noči, in zan lik iiaslednjiga dneva. Tako je ludi Marija devica konec noči iu začetik dneva. Ktere noei. in kteriga dneva? Pred rojslvam Marije device jc tema pregreh. noc nevere in zmot svet pokrivala, d«' niso ljudje ne Hoga ne sami sebe prav spoznali. Ko je pa Marija devica rojena bila. takrat se je zgodnja danica prikazala, ktera je svetu napovedala, de sc bo zdaj kmalo dan milosti zasvetil, in bo kmalo solnce pravice izhajalo, ktero bo temo malikvanja pregnalo, in lepo svitlobo božjiga spoznanja razširjalo. To solnce pravice je Kristus, edinorojeni Sin Hoga Očeta po božji natori, in Sin presvete Device po človeški natori. - Zgodnja danica pred solncam izhaja in sabo pcrpelja: tako je tudi presvcta Devica solnce pravice rodila, »ktero razsvetli vsa k iga. kteri pride na ta svet**. Jan. I. f). Zato se Marija devica vir luči imenovati zamore, kakor jo klice s. Gregor cudodelnik, rekoč: l esena si. milosti polna. %ir luči. ktera razsvitli vse. kteri vanjo verujejo**. Zgodnja danica phca. de je solnec blizo: torej bežijo ponočne sove, kače, volkovi in druge divje zverine, ki sc luči bojijo, ter Ne po jamah poskrijejo: dnevne lice pa zbudi in k pel ju vabi. Marija dev ica ni le napov edov avka, ampak ludi mali solnca pravice bila: jc torej peklenske zverine, lo je hudiče in prazne zmote nc-vernikov . kakor ponoene lice prepodila, zbudila je pa božje služabnike in elo angele, kakor visoko leteče pod ne v ne tiče. in jih je k božji hvali privabila.
Zgodnja dani<* i bolne razveseli, kterim je bila noe lako dolga: tako razveseli Marija de\ica grešnike. in jih okrepča: rodila je namree solnce. od kteriga je prerok Malahija 4.2. preroko\al rekoč: ..\am. kteri se uiojiga imena bojite, bo izhajalo solnce pravice, iu zdravje pod nje: »ni perutami". Dalej bolne pokrepca. ker s svojo priprošnjo po-zeljivosli. skusiijavc in hude misli odžene in ozdravi. -- Zgodnja danica . za nas Boga prosi!
i Ililje »ledi. i
Kristjani brez Kristusa.
Kaka nova vera in sleparija jc pa spet to? bojo pobožni Slovenci nevoljno zagodernjali. Pa le poeasi. ljubi moji! marsikaj, kar se je našim pred-nikan celo nemogoče zdelo, se današnje dni po mcIu godi in tako se tudi v \ si resnici najdejo Kristjani brez Kristusa. Ccski časnik ..lllas* v 1."listu t. I. pripoveduje namreč sledečo smešno, pa veliko pomenljivo novico iz Kvcdlinburga, luterskiga mesca v Pruski Saksonii: »Pred p tlemi leti so tamošnji
katoičani dobili svojiga lastniga katolškiga učitela in vlani tudi dušniga pastirja. Od začetka so bili Luterani tako nesterpljivi in serditi, dc katolškim otrokam pogosto niso dovoliti hotli, de bi k svojimu katolškimu učeniku v šolo hodili: elo s policijskimi služabniki so jih pogosto od tam odpeljati ukazali. Tode časi so se močno spremenili. Med šestdesetimi otroci katolške šole se najde zdaj osemnajst otrok od popolnama lulerskih siarišev (tedaj skorej tretji del), ktere so stariši h katolškimu duhovnu perpcljali in takole govorili: 3Inoge leta smo že hodili v svojo flutcrsko) cerkev, pa nismo nič več od Kristusa slišali. Tedaj smo spoznali, de je le v katolški cerkv i prav a vera v Kristusa Jezusa, in zato hočemo, de naši otroci katoičani postanejo. Te besede glasno pričajo, de jc Kristusova vera v lulerskih mestih že tako zib-nila, de se pastorji še na prižniei več ne upajo, Kristusoviga imena zgovoriti, ampak de le sanjarije svoje lastne pameti ali nespameti razlagajo in prazno slamo mlatijo. Tudi je neki knez izhodno-gerške cerkve pripovedoval, ki se je iz Bratislave v Berolin z dvanajst pastorji po zeleznici peljal, de je en sam izmed njih v božjo naturo Jezusa Kristusa še veroval, vsi drugi pa so mu nasprot-vali in sc mu smejali. Zato se pa tudi staroverni protestanti, kterim je vera v Božjiga Sina še draga, zaupljivo proti katolški cerkvi ozirajo, in ponov-Ijeniga zjedinjenja ž njo ze željno pričakujejo. Tudi v Kvcdlinburgu vedno veliko takih protestantov h katolški božji službi hodi. Tako piše „Hlasu. — Iz tega se prepričamo, kako resnično je, kar je ..Zgodnja Danica'* enkrat od protestantizma pove-dala . de jc namreč popolnama zgubljenimi! sinu po-dohin, ki je takrat, ko jc očetovo hišo zapustil, lepo dediuo ali erbijo seboj vzel; tode v ptuji deželi jo je z razv ujzdanimi ženstvami naglo zapravil in glad ga je persilil. de je poslednjič otrebke jedel, ki so se svinjam dajali. Pa ravno lakota mu je oči odperla. de jc spoznal svojo zmoto in jo obžaloval, ter se v očetovo hišo nazaj povernil. Ilavno tako j«; i ud i protcslaiitizem takrat. ko se je po Martin Lutru iz katolške cerkve izselil, precej lepo dediuo sveiin resnic seboj vzel. med kterimi je tudi Scrdna vera bila. de ie Kristus v resnici iu ne kar po imenu iu v priliki > i n božji. Od kar je papro-tc-Jautizeiii \ ptuji deželi, lo je. zvuiiaj katolške eerkve. z llelialovimi hčerami: z brezbožno liloso-lijoin kritiko grešno znanje storil, je leto na leto od svoje lepe dedine vee iu vee zapravil. Preojstra pila Kr. Slravsovc kritike mu je odpilila eno sv. ."csnico za drugo, iu v šoli Hegeliioviga panteizma se je naučil edini temelj vsiga keršanstva, pozitivno vero utajiti in na prestol božje ra-zodele resnice človeško omahljivo pamet posaditi. Od tistihmal pa je šla tudi zadnja in nar imenit-neji resnica po vodi. dc je namreč Kristus pravi Sin božji, Očetu bistev no enak, in dc ta Bog ne živi v svetu in v človeku, kakor znotrajni princip življenja in njii duša. temuč de je Bog zvuiiaj sveta in nad svetam. osebno bitje, od kteriga je sicer vse stvarjeno. pa od svojiga Stvarnika bistev no razločno. Ce se hoče teda j pr jtc-stautizem v ptuji deželi, brez vere v Kristusa kakor Sinu božjiga. še vender za nekoliko časa per življenji ohraniti, je permoran, z otrobi ncslaniga rationalizma se živili, ki so nekdanjim nevemikam ostali, in kteri rationalizem sc tudi res na vsili protestantiških učclišili visoko hvali. Zaupati pa smemo, de bo ravno ta duhovska lakota
mnogim protcstantam oči odperla. de hojo spoznali krivo in pogubljivo pot, po kteri hodijo; in doba že morebiti ni posebno daleč , de se bo celi protestanti/eni v dve veliki stranki razdelil in razvezal. Strank a r a t i o n a 1 i s t i š k i h I u č n j a kov. ki ie Kristusa božje bitje utajila, bo padla v temo sta-riga ajdovskiga ur verstva nazaj: stranka pozitivno vernih protestantov, nikjer drugod rc-šenja iz tolikih zmedov ne zagledavši. se bo pa z zgubljenim si na mi čez svojo zmoto razjokala, in v hišo očetovo - \ naročje edino prave katolške cerkve se povcrnila. Protestant je pa, ako bo šla vražja tajha Kristusoviga božjiga bitja v tej grozni permcri naprej, se bojo že skorej z ravno tisto pravico krist jane imenovali, kakor se ..Iiiciis a non luceiido" imenuje.	K .
IIus in Kristus preti policij«! Jokc-finiziiia.
V \Vittingau-u. češkim mestu, je navada, de se veliki teden po noči med četertikam in petkam veliko mestiijaiiov na bližnji griček rl<orcnzenbcrg~ poda, kjer se križev pot vodi in Kristusovo ter-pljenjc premišljuje. Po postavah od ,,Voltcrovc" luči in od bleska ..des rcincn Kristenthums" visoko razsvetljenima, tedaj nočni temi neprijazniga Jozefi-nizma pa so vse ponočne pobožnosti prepovedane. VVittingausko incstuo poglavarstvo je tedaj dobro in potrebno spoznalo, dotično prepoved od leta 1H21 mestujanaiu letaš na novo v spomin zakli-rati in ponočni križev pot prepovedati. Ko so pa \Vittingaučani to kitoovenčano prepoved na vsih uličnih voglih nabito brali, je šel glasin smeh po celim mestu in izverstna je pušica, ki so jo mest-ujaiii ..za duhovski blagor ljudstva" toliko vneti po-lieii v zahvalo poslali. ..Ivo se je llusova igra tudi ponoei v glediši igrala" -- se je namreč po celim mestu govorilo - ..takrat se ni policii za ljudstvo ne škodljivo ne nevarno zdelo, v gledišč hoditi, tlusovc zmote gledati in njegovo življenje premišljevati: pa Kristusovo tcrpljrnjc ponoči premišljevati, se ve, de bi bilo veliko škoilljivši in nevarniši". Mcstiijani so tedaj, kakor drugikrat. po nagonu svojiga serca šli na križev pot: občutljivimi! nosu policije pa jc mende to govorjenje nekoliko zasmerdelo. zakaj dobro jc spoznala, prestop prepovedi ..nicht zur amtlichen Kenntniss zu nehnicn" in ji' — molčala.
\i nikakor naš namen ponočnih zberališ posebno zagovarjati, in to smcšnico smo le zato povedali, ker jc nauk toliko imenitin, kteriga si i/, nje posnamemo. Mi namreč zagledamo v tej dogodili IIusa s svojo stranko in Kristusa z malo čcdico svojih prijatlov pred policijo Jozcfi-nizma. Ilus dobi pravico, ne le kar po dnevi v časnikih in dnevnikih po kazinih in kavanah itd., temuč tudi ponoči v glediši s svojo puntarsko lučjo tanine glavice sedajnih Cehov razsvetljevati: Kristus sme le kar po dnevi v cerkvah pridigvati, ponoči bi bile njegove pridige škodljive iu nevarne (!). H uso v i m prijatlam se ..von Amts-wegenu pohvalili list ..Moralitatszeugniss" podeli, de se sme namreč policija popolnama zanesti, de se nc bo nič nerodniga in nespodobniga med njimi dogodilo, ko bojo po noči v glediše in iz glediša hodili. Kristusovim prijatlam pa se „von Amtsue-gen'; grajavni list„Immoralitatszcugnissuna vse vogle mesta nabije, dc se jim namreč ne sme dovoliti
ponoči križevi pot obiskati, zakaj Bog ve! kako strašne pregrehe in razujzdanosti bi se utegnile med njimi dopernasati? —
Vemo sicer in za potrebno spoznamo, de je policije pravica in dolžnost, vse kar je zoper red in pošteno zaderžanje po dnevi iu ponoči, kjerkoli kaj zapazi, zaterati; pa smo tudi prepričani, de če je preslavni Jozelinizem za potrebno spoznal, ponočne pobožnosti prepovedati, bi bil še poprej in še ojštrej, ako je bil za ..reines t liristenthum" res toliko vnet, kolikor se je balial, za povedati moral, de naj bi se vsaki dan z mrakam vred ludi vse kerčme in kavane in kazine in glediša zaperle, in vse šemaiijc in vsi ponočni bali prepoveoali; zakaj mislim, de ne bo laž, če rečem, de se je prr teli perložnostih saj ravno toliko, če nc veliko več. nespodniga permerilo in se Bog hujši razžalil, kakor per ponočnih pobožno stih. Ta edina Jozcfiniska postava kaže razvidno, kakošni de je tisti „reines Christenthumu bil. kteriga bram-bovec jc bil Jozelinizem, in kdor ni popolnama slep, lahko vidi. kam de pes taco moli. V tolažbo luč-njakov, kteri se pred povernitvo stare od Jozcfi-nizma pergnane (f?) teme tako grozovit no boje, od kar je pravoljubni cesar papirnate stebre Jozc-finizma zrušil, pa še enkrat ponovimo, de ni nikakor naša misel bila, ponočnih zberališ zagovarjati ali clo na novo preporočati, temuč naše male opom-bice naj Ic služijo v nekoliko karakteristiko Joze-finizma, iu naj bojo en kos tistiga panegirika. kteriga vsi katolški dnevniki na njegovim grobu enoglasno derže. Tistim uradnikam pa, kteri bi sc zmiram radi mežnarsko službo v katolški cerkvi opravljali, in po cerkvi snažili in pred cerkvenimi vratmi pometali, damo pomisliti, dc jc pred der-žavnimi vratmi še ravno tako ali pa še bolj smelno, kakor pred cerkvenimi: če jih tedaj pometanje toliko veseli, naj nar poprej pred domačim pragani za metlo primejo: dela hojo imeli dovolj za veliko -- veliko let.	K—.
Cerkveno slovstvo.
(■ospod Vilhclm Svelcc duhovin pomočnik v Ila-it ob o j u na llrovaškim vabi k naročvanju na: ,.pro«to-narodno veroueje. iliti p o p u I a r n u d o irma t i k kiero je i/, ecskisra g. Val. .lirsika poiliril. Jirsikov ljud>ki \cr'»uk jc delo. ktero mende nima sebi enačila, kakor s:a pohvali „časopis pro katolieke diiehovcnstvo* rekoč: ..Ponašljivo smemo reci, de je izvirno delo. nase .Ido. kakor>ni<ra dela nc slovansko, ne diu^o slovstvo dosihmal ni imelo1-. Naročilo 2 srold. sr. (en srold. se mora prceej dati) terpi do konca ro/.nika t. I. Prejemajo a:a v Zagrebu brat j a Zupani, ilelo pride na svitlo v dveh knjigah v osinerki na lepim popirju lieno natisnjeno.	J-
Razgled po kersanskiiti svetu.
Sveti oče ho predsedniku francoske vladije prelepe, po stari šeffi malane molitevne bukve v dar poslali. V platnico jc tri pavcc visok zlat kri/, vdelan, ki £a je bil Karol Veliki imel. Na pervo stran so papež sami te besede zapisali: llilectissiiiio lilio l.udovieo llonapartc (Preljubimu sinu l.udoviku Bonaparte).
Iz Jeruzalema se piše. V mestu „Adana" blizo mesta „Tarsunw se je 15» odločenih armenskih družin v katolško cerkev vernilo. Carijrraški patriarh je poslal škofa in duhovne jih zopet perdobil; ostali so pa stanovitni in ao v Rim pisali, dc bi se njih šes^c e
latinskimi spremenile. Tukaj se katoličanstvo vedno razširja. Franciškanarji imajo tiskarnico. v kteri 10 ljudi bukve v sedmerih jezikih natiskuje. V Betlehemu hodi 230 otrok k Fraiiciškanarjcm v šolo.
S a vojski škofje so Turiiiskirnu nadškofu milo-vavno pismo poslali, v kterim zopet zatcrdijo, tle brez pervoljeiija apostolskima sedeža noben škof k deželski gosposki priti ne sme. Škofa Turinske in f>enovaške škofije \ imenu duhovnov terdita. de so duhovni Sikar-dito\o postavo nejevoljno sprejeli. 57.001) ljudi je ali nsebno ali po pismih poprašalo. kako se nadškofu v ječi godi.
V \ teti ah je bila za srečno vernitev sv. očeta v Ilim zahvalna slove-na masa. per kteri so bili greški mini>ler zunajiiih oprav, francoski . avstrijanski in ba-\ai-ki poslanec, kupeijski svetovavci katolških dežela in veliko druzih pobožnih ljudi.
Kakor ..Oagligct Ahlchandc" pcrpovedujc . jc mogel Frcdiik Olaus \ i 11 s e n domačijo popustili, ker je od kersta krivo učil. Ob enim so pa v mestu Stock-holm Bor g-a zapcrli, ker se je v govoru per delavski družbi bogokletstva kriviga storil. zavoljo ktere pregrehe je šc zdaj na Švedskim, kjer so Luterani. suierl za/.ugaiia.
Odkar jc B c r o 1 i n s k o mesto krivoversko. so imeli oudotni katolčani letaš pervikrat slovesni obhod s prcsvetim rešuj,m Tclesam. Krivoverci, ki so mcmo šli. so dostikrat obstali, se odkrili in tako slovesnost katolčanov častili, kar je nekaj posebniga za današnje čase. —
F raj b u r ški nadškof na Brajzgavskim bo sebi pod-verzene škofe v zbor poklical, kteriga se bodo tedej škofje v mestih Mainz . Rottcnburg in l.imburg vileležili. Ka-loleaui na južnim Nemškim so to novico z veseljem sprejeli.
Katolške družbe v mestih Miinchcn . Fssen in Lu-vemburg so. kakor jc bilo napovedano, res zahvalne pisma do avstrijaiiskiga cesarja poslale zavoljo ccrkvi dodeljene svobode.
Od čudne pergodbe v mestu Rimini. ki jc na Rimskim per jadranskim morji, sc ze v vsih deželah govori, tako . de se je tudi svetiinu očetu v Rim 24. vel. travna od zgodb, ki se tajiti nc morejo, uradno pisalo. Po uradnim « a-niku „Osservatore romano*' in po druzih nar boljtli laških . francoskih in nemških časnikih sc la reč takole ima: V cerkvici blagovcstov rešuje kervi- je bila na per>traiiskim altarji na platno nama-lana .Mati božja, imenovana rMati usmiljena". Iti. vel. travna so ljudje per belim dnevu vidili. kako so so oči na podobi odpirale in zapirale. Kmalo jc toliko ljudi pcrdcrlo. de so mogli vojaki zavoljo miru perstopili. Ker škofa iloma ni bilo. je njegov namestnik pervolil, de se j»- podoba na veliki altar djala : pa sto in sto jih je še vedno gibanje oči vidilo. Med tem je solnce za božjo gnado šlo: pa oči se gibati ni>o nehalo— v osra-moteiije tih. k'eri so to perkazen umetni malarii in ukre-njenim solnčnioi /.arkam perpisovali. Ko škof to zvedo, hite domu. Podobi se vzame steklo in oklep: pa oči se odpirajo in zapirajo, rzdigujejo in padajo, kakor popred. Zalo škof ljudstvo poduce. IS. imenovaniga mesca se je podoba v veliko cerkev sv. Avguština slovesno prenesla. Od tejra časa jc celo mesto polno ljudi iz vsih krajev, t esarski general je iz mesta Bologna nalaš peršel. in ko se je bil od resnične pergodbe pre-pričal. sc jc zopet nazaj ventil. Dva cesarska oficirja, ki nista hotla verjeti, sta škofa prosila, de bi smela podobo v roke vzeti. In ko sta podobo pregledovala, jih je Marija pogledala, dc sta precej na kolena padla, svetinje s pers vzela in jih na podobo kot iz obljube
nataknila. 19. dan zvečer so se škof podobi perbližali, in oči so jih s tako ginljivo ljubeznijo pogledale, de so omedleli. Veliko očitnih grešnikov se jc žc med tem spreobernilo ; veliko bolnikov je ozdravelo: slepi spregledajo, gluhi zopet slišijo, ranjenim se rane nanagla-ma zacelijo. Nc sliši sc več klctvina. na ktero so on-dotni Lahi tolikanj navajeni. 21. in 22. p. m. so za to postavljeni možje vse natanko preiskovali in resnico po-tcrdili. Tudi prečastitljiv i Bedini. pooblastcnec- sv. očeta za rimske okolice, sc jc z riminiškim škofam k podobi podal in v spričevanje resnične pergodbe srebern kelih podaril. — Zakaj se vunder dan današnji kaj taeiga godi? Sv. Avguštin nam na to odgovori: „Znamnja se dajo nevernim". Poslednji časi nam pa pokažejo, kako zlo seje nejevera po Laškim razširila. In ravno Laško je, ker jc na njem sreda sv. cerkve, v to odločeno, dc vero ohrani. Oko Jezusa, kteri se je po pravici luč sveta imenoval , gleda zdaj na nejeverne iu grašne ljudi ter jih z usmiljenim pogledam razsvetljuje. tolaži in oživlja.
Novi katolško-politiški časnik, kteriga jc družba iskrenih katolčanov na Dunaji izdajati želela, od poglavarja \Veldna ni dopušen; nasprotnike katolške cerkve ta zapoved z radostjo, resnične kristjane pa z žalostjo in zavzetjem napolni.
Odbor častit i h škofov se je zdej spet na Dunaji sošel , de bi se z ministerstvam zastran unih zadev, ki še niso razločenc, pogovoril in jih k zaželjenimu koncu perpeljal.
Sklepi škofskir a zbora na Dunaji, v ktere je žc tudi cesar pervoul, sc najdejo natisnjeni z važnim predgovora in; na prodaj jih ima gosp. Lercher po :*0 kraje.
Ljubljanska škofija. V tekočim mescu sta spet dva duhovna umerla : 8. t. m. gosp. Matevž Zore, duhoven r.a Kcrškim, in 10. gosp. Matevž Kavčič. fajmošter v Soderšici.
Milostljivi knezo-škof so mestno faro in dehantijo v K ran j i čast. gosp. Antonu Kosu, dozdajnimu de-hantu v Idrii podelili.
Spomin.
(Po nemški: rRiickeriiinernng.a)
Nckdajui srečni, trikrat srečni dnevi! Z veseljem spomnim se na vas;
Ker zmiram, noč in dan, in davi in drevi Scrce po teb' zdihuje, zlati čas!
Obsijaj me, prelepo jutro drago! Ko ugledal sim življenja svit,
Ko brez skerbi scrce veselo -— blago. Kaj hudo jc, ni ved'lo še ločit".
Nedolžnost let poprejšnih me objemi, Blagost zgubljena prid' nazaj —
Nekdajni sreče up me spet prevzemi, K si tukcj mi obetal večen raj !
Zastonj po teb", veselja čas! zdihujem, Zastonj si tc nazaj želim;
Kot roža sahuc in zvene, omedlujem, In grobu svojimu nasprot' hitim.
Dežela lepa ! kjer cveto cvetlice , K' jih hudi časi tu more;
Dežela ! kjer otr«» se vse solzice — Tam vse britkosti prosto bo serce.
Od spanja smert' vsi enkrat bomo vstali. Ko božji glas nas zbudil bo —
Na večno tam od truda počivali :
Oj, kak bo to veselo, kak lepo!	P.
Odgovorni vrednik iu zaloznik: Janez Kr. Poyaear. — Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.