Primorski
dnevnik
PETEK, 29. JANUARJA 2016
št. 23 (21.563) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
poštnina plačana v gotovini
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
(Od)cepi se tudi ti!
šepet
ulice
Montecchi
svet evrope - Na 3. strani
O beguncih v luči človekovih pravic
Tamara Blažina v skupščini SE
manjšina - Na 5. strani
SSO sprejema »izziv« o Kulturnem domu
Dogovarjanje tudi o Stadionu 1. maj
gorica - Na 14. strani
Slovenskega šoferja je rešil karabinjer
Takoj zatem je tovornjak zagorel
trst - Dežela FJK izdala novo okoljsko dovoljenje AIA
Železarna še vsaj 10 let
TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina je včeraj izdala novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno. To je popolnoma nov dokument, ki je nadomestil prejšnjega in uvaja vrsto predpisov in vin-kulacij, ki se jih bosta morala skupina Arvedi oz. družba Siderurgica Triestina (ST) strogo držati. Izdaja dovoljenja pomeni, da bo lastnik Arvedi lahko nadaljeval na poti preobrazbe železarne in se bo proizvodna dejavnost nadaljevala še vsaj deset let. Pri tem se bo morala družba ST držati postavk AIA, ki jo bodo letno posodabljali in ažurirali. Če tega ne bo storila oz. se ne bo držala strogih predpisov, bodo pristojne oblasti takoj odredile zmanjšanje proizvodnje. Družba ST je že izrazila zadoščenje, kajti AIA postavlja jasna in točna pravila, na tej osnovi pa bo mogoče izvajati novi poslovni načrt. Skupina Arvedi je v tej luči med drugim najavila, da bo 7. maja v železarni dan odprtih vrat.
Na 7. strani
begunci - Države EU
Strožji azilni prepisi in izgon za tisoče ljudi
BERLIN - Evropske države tekmujejo v zaostrovanju azilne zakonodaje v prepričanju, da bodo s tem begunce odvrnili od bega proti Evropi. Danska je izzvala ogorčenje z napovedjo zasege imetja beguncev. Švedska napoveduje izgon 80.000 neuspešnih prosilcev za azil, Finska 20.000, Nemčija je napovedala strožje pogoje za azil. Predsedujoča EU Nizozemska pa predlaga vračanje beguncev z grških otokov v Turčijo.
Na 2. strani
trst - Popoldne od 15. do 20. ure
Onesnaženje: središče pet dni zaprto za promet
/
22
dokumentarec
Ženski zbor Kombinat v ženskem filmu
LJUBLJANA - Ženski pevski zbor Kombinat je v Sloveniji vse bolj priljubljen, saj nastopa na najrazličnejših dogodkih, po izidu zgoščenke pa je prišel še drugi izziv: dokumentarni film. Ta je prav tako žensko obarvan. O filmu Kombinat smo se pogovorili s (so)avtorico Zvonko T. Simčič, ki »kombinatke« pozna od samega začetka, od njihovega nastanka. »Zbor Kombinat je ženska zgodba in tako je tudi v filmu,« pravi Simčičeva.
Na 12. strani
Slovenski alpinist se je hudo ponesrečil
Na 5. strani
Intervju z županskim kandidatom Dipiazzo
Na 6. strani
Nova tehnologija za lajšanje raka
Na 7. strani
V Trstu hudo poškodovan skuterist
Na 11. strani
Podgorskega društva Paglavec ne bo več
Na 16. strani
trst - Naš pogovor s prefektinjo Adelaide Garufi
Veseli se, da je prispevala
k reševanju odprtih vprašanj
Vladna komisarka in tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi prav danes zaključuje svoj nekaj več kot triletni mandat v Trstu in naši deželi. Prefektinja je kot zadnje formalno dejanje podpisala akt o premestitvi proste cone iz starega pristanišča.
A prefektinja je med včerajšnjim pogovorom za Primorski dnevnik spregovorila tudi o mnogih drugih vprašanjih, Slovencih v Italiji (posebej o openskem strelišču in špetrski dvojezični šoli), beguncih in meji, ki se po njenem mnenju ne bo zaprla, saj na svet gleda z optimizmom.
Na 4. strani
gorica - Prejeli 390 prošenj
Preko pol milijona evrov za subvencije najemnin
9771124666007
2 Petek, 29. januarja 2016	AKTUALNO
begunska kriza - Sporen nizozemski predlog o vračanju v Turčijo
Evropske države izganjajo begunce
Danci jim bodo zasegali denar - Na morju begunci še umirajo
KOEBENHAVN - Evropske države kar tekmujejo v zaostrovanju azilne zakonodaje v prepričanju, da bodo s tem begunce odvrnili od bega proti Evropi. Začela je Danska z odločitvijo o zasegi dela premoženja beguncev, kar mnogi primerjajo s početjem nacistične Nemčije z deportiranimi Judi. Nova zakonodaja predvideva zaseg imetja migrantov, da bi tako plačali za njihovo oskrbo. Oblastem omogoča, da migrante preiščejo in jim zasežejo gotovino nad 10.000 kronami oz. 1340 evri in dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti. Nova azilna pravila predvidevajo tudi podaljšanje obdobja za združevanje družin za nekatere prosilce za azil za do tri leta. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega bivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno bivališče. Danska, v kateri prebiva okoli 5,6 milijona ljudi, je lani zabeležila 21.000 prošenj za azil.
Izgon iz Švedske in Finske
STOCKHOLM/HELSINKI - Švedska načrtuje izgon do 80.000 iskalcev azila, ki so jim zavrnili prošnje oz. jim jih bodo, je včeraj napovedal notranji minister Anders Yge-man. Za to bodo najeli številna letala, proces vračanja pa naj bi potekal več let. »Govorimo o okoli 60.000ljudeh, vendar bi se številka lahko povzpela do 80.000,« je dejal Yge-man. Če bi šlo za običajne postopke vračanja, bi jih opravili z rednimi leti, vendar pa bodo ob tako visokih številkah morali uporabiti čarterske lete, je še napovedal minister.
Švedski urad za migracije je v letu 2015 obravnaval 58.800 prošenj za azil, odobrili pa so jih približno 55 odstotkov, zaradi česar je minister Ygeman postavil omenjene ocene. Švedska, ki ima nekaj manj kot deset milijonov prebivalcev, je lani sprejela več kot
Matteo Renzi	ansa
160.000 prosilcev za azil. Na prebivalca je najbolj obremenjena država EU.
Na finskem notranjem ministrstvu so medtem napovedali, da predvidevajo izgon okoli 20.000 od skupno 32.000 prosilcev za azil, kolikor so jih zabeležili v lanskem letu. Kot so pojasnili, bo namreč približno 65 odstotkov vseh vloženih prošenj za azil najverjetneje zvrnjenih.
Nizozemska za vračanje beguncev v Turčijo
AMSTERDAM - Nizozemska, ki trenutno predseduje svetu EU, je predlagala nov evropski načrt, po katerem bi begunce z grških otokov s trajekti vozili kar direktno nazaj v Turčijo, ne pa na grško celino. Na drugi strani naj bi se EU obvezala, da bo letno sprejela od 150.000 do 250.000 beguncev. Pod temi pogoji bi bila Turčija pripravljena ostale begunce sprejeti nazaj. Nizozemski premier Mark Rutte se o tem načrtu že intenzivno pogovarja z Nemčijo, Švedsko in Avstrijo. Načrt bi lahko zaživel že marca ali aprila.
V Evropski komisiji včeraj poročil o tem načrtu niso želeli komentirati, so se pa odzvali v Amnesty International (AI). Načrte so označili kot zgrešene v sami osnovi, saj temeljijo na nezakonitem vračanju prosilcev za azil in beguncev iz Grčije v Turčijo. V AI so prepričani, da na tem načrtu ni
RIM - Včerajšnja seja italijanske vlade je postregla z vrsto imenovanj, med katerimi je najpomembnejše imenovanje Enrica Coste za ministra za deželne zadeve. To ministrstvo je bilo po odstopu Marie Carmele Lanzetta že osem mesecev brez vodje, zdaj pa ga je zavzel predstavnik Alfanove stranke NCD, ki ima v
nič humanitarnega, ampak gre za »preprosto politično preračunljivost« s ciljem ustaviti prihajanje obupanih ljudi čez Egejsko morje. »Turčije ni nikakor mogoče obravnavati kot varno državo za begunce. To ni varna država niti za mnoge lastne državljane,« so še zapisali.
Nemčija bo zaostrila azilno zakonodajo
BERLIN - Nemška vladna koalicija je včeraj dosegla dogovor o novem svežnju ostrejše azilne zakonodaje. Kot je pojasnil vodja nemških socialdemokratov Sigmar Gabriel, bo združitev družin oseb s subsidiar-no zaščito mogoča šele po dveh letih. Sub-sidiarno zaščito prejmejo tisti, ki nimajo pravice do azila, a jim v domovini grozi nasilje, smrtna kazen ali mučenje.
Nemška vladna koalicija je tudi razširila seznam t. i. varnih držav. Nanj so dodali Maroko, Alžirijo in Tunizijo. To pomeni, da bo Nemčija prosilce za azil iz teh držav v prihodnje po hitrem postopku vračala v njihove domovine. Sprememba se obeta tudi mladim beguncem. Kdor bo prišel v Nemčijo kot prosilec za azil ter tam uspešno začel in končal šolanje, bo lahko dve leti zaposlen v Nemčiji. Prosilci za azil v Nemčiji bodo morali v prihodnje tudi plačevati tečaje za vključevanje v družbo. Prispevek naj bi znašal deset evrov mesečno.
ministrski ekipi spet tri svoje predstavnike, potem ko je bil k odstopu prisiljen Maurizio Lupi. Za novo ravnotežje v vladi, kar je posledica iskanja ravnovesja med koalicijskimi partnerji, novimi in starimi, so bili »nagrajeni« tudi predstavnik stranke Scelta civica oz. kar je od nje ostalo, Enrico Zanetti, ki je zdaj namestnik ministra za ekonomijo, dva nova podtajnika pa ima tudi Demokratska stranka, to sta pripadnik manjšinske strankine struje Enzo Amendola in Gen-naro Migliore, ki je bil v parlament sicer izvoljen kot predstavnik stranke SEL. Napovedi, da bo v vladno ekipo vstopil tudi predstavnik strankine notranje opozicije (kandidat je bil Vasco Errani) se niso uresničile, zato je Miguel Gotor pohitel z izjavo, da se je vladna os še bolj obrnila proti centru. Skupno je bilo imenovanih osem podtajnikov, namestniki ministrov pa so trije.
Vlada je tudi odobrila paket ukrepov za obrtnike in proste poklice, za zaščito nosečnic in bolnikov, za delo na domu in druge oblike fleksibilnega zaposlovanja. Predvidene so tudi olajšave za podjetnike, najrevnejšemu sloju prebivalstva (4 milijoni Italijanov) pa bodo dodelili 200 evrov dodatne pomoči. Ukrepali so tudi v podporo kinematografske industrije.
V nasprotju z napovedmi pa vlada ni odobrila reforme zadružniških bank. O tem naj bi odločali prihodnji teden.
Migrante še rešujejo tudi pri Siciliji ansa
V Egejskem morju pa begunci umirajo
ATENE - V nesreči čolna pred grškim otokom Samos je včeraj utonilo najmanj 24 ljudi, od tega je 10 bilo otrok. Kot je sporočila grška obalna straža, gre za migrante, ki so bili na poti iz Turčije v Grčijo. Doslej so našli deset preživelih. Že v sredo je v bližini grškega otoka Kos umrlo sedem migrantov, med njimi dva otroka.
v
ESCP se pripravlja na pritožbe beguncev
STRASBOURG, 28. januarja - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pripravljeno na sprejem večjega števila zahtev prosilcev za azil in migrantov po nujnem ukrepanju, je včeraj povedal predsednik sodišča Gudio Raimondi. Glede na število izrečenih sodb pa tako kot leta 2014 ostajajo med glavnimi kršiteljicami človekovih pravic Rusija, Turčija in Romunija, je dejal.
Ob predstavitvi letnega poročila dela sodišča je Raimondi povedal, da so zaradi begunske krize v Evropi na sodišču okrepili ustrezen urad za nujno ukrepanje. Lani so ustavili izgon 56 Afganistancev, Palestincev, Sircev in drugih beguncev iz več držav članic EU. Med drugim so prejeli 24 pritožb beguncev po nujnem ukrepanju, ker ne želijo biti vrnjeni na Madžarsko. Največ vloženih tožb na ESČP na tisoč prebivalcev je bilo lani vloženih prav proti Madžarski - 4,3 na tisoč prebivalcev (4235).
ZAGREB - Hrvaški minister za veterane Mijo Crnoja je sinoči odstopil, potem ko se včeraj ni udeležil prve seje nove hrvaške vlade premierja Tihomirja Oreškovica, ki ga je potrdila za člana koordinacije za notranjo politiko in državno premoženje. Minister je odstopil nekaj minut po začetku sestanka o njegovi usodi. Crnoje je bil tarča kritik zaradi vrste domnevnih kršitev zakona.
Po vladni seji se je v Banskih dvorih začelo še eno srečanje, na katerem so razpravljali o usodi Crnoje. To je bilo že drugo srečanje na to temo, potem ko je v sredo sestanek Crnoje z Oreškovicem in Karamarkom ter drugim podpredsednikom vlade Božom Petrovom (Most) trajal kar 12 ur. Po koncu srečanja so takrat napovedali, da bo odločitev znana, potem ko bodo domnevne kršitve zakona obravnavali neodvisni pravni strokovnjaki.
Hrvaški mediji so v minulih dneh poročali o malverzacijah Crnoje s prijavo kraja bivališča, kar bi lahko bilo povezano z utajo davkov. Crnojo kritizirajo tudi zato, ker kot veteran ni spoštoval zakonov pri pridobitvi brezplačnega zemljišča za gradnjo hiše kot tudi namenskega stanovanjskega posojila. Mediji so poleg tega poročali o njegovem nasilnem vedenju, zaradi katerega je bil celo v priporu.
Medtem je predlog za glasovanje o nezaupnici ministru Crnoji včeraj že vlo-
-/
ZN: Mirovnih pogovorov za Sirijo ne bomo preložili
ŽENEVA - Združeni narodi ne bodo preložili mirovnih pogovorov za Sirijo, ki se bodo po napovedih začeli danes v Ženevi, je včeraj sporočila tiskovna predstavnica pogajanj Havla Matar. Pogajanja s sirsko vlado se bodo po njenih besedah začela, čeprav še ni jasno, ali se jih bo udeležila največja sirska opozicijska skupina. Odposlanec ZN za Sirijo Staffian de Mistura je medtem v video sporočilu pozval vse strani, udeležene v državljanski vojni v Siriji, naj končajo prelivanje krvi. Mirovni pogovori bodo po besedah de Misture predvidoma trajali šest mesecev.
V Disneylandu moški s pištolama in Koranom
PARIZ - V hotelu v pariškem zabaviščnem parku Disneyland so danes aretirali moškega, ki je imel pri sebi dve pištoli, naboje in pa Koran. Po prvih informacijah, sicer neuradnih, naj ne bi šlo za terorizem. Moškega naj bi zaznali ob njegovem prihodu v hotel, kjer je imel sicer rezervacijo. Hotelski varnostniki so pri njemu našli dve pištoli, naboje in Koran. Ko so ga prijeli, se moški ni upiral. Šlo naj bi za 28-letnika, ki varnostnim in obveščevalnim službam doslej ni bil znan. Aretirani naj bi policistom dejal, da je imel pištoli pri sebi, ker se je bal za lastno varnost.
Sodišče EU razveljavilo sankcije proti Ukrajincem
LUXEMBOURG - Sodišče EU je včeraj razveljavilo sankcije, ki jih je unija uvedla proti petim nekdanjim predstavnikom Ukrajine. Kot je pojasnilo sodišče v Luxembourgu, jih je EU po krivem obdolžila poneverbe državnega premoženja. Gre za nekdanja premier-ja Mikolaja Azarova in Sergeja Abru-zova, Azarovega sina Oleksija ter še dva visoka ukrajinska uradnika Sergija Klju-jeva in Edvarda Stavickija. Unija je sankcije proti ukrajinskim predstavnikom uvedla marca 2014 v času velikih proe-vropskih demonstracij proti Moskvi naklonjenim oblastem v Kijevu.
žila tudi saborska opozicija. Vlada ima osem dni časa za odgovor, razprava, ki je seveda ne bo, pa bi morala biti na dnevnem redu v prihodnjih 30 dneh.
Na včerajšnji prvi vladni seji je premier Oreškovic sicer ministre pozdravil z besedami Keep calm and govern on (Ostanite mirni in vladajte naprej). Nato so razmere v svojih resorjih predstavili vsi ministri razen Crnoje. Hrvaška vlada ima 20 ministrov, med njimi so tri ženske.
Danes srečanje Cerar- Oreškovic
LJUBLJANA - Premier Miro Cerar bo danes ob 16. uri na delovnem srečanju gostil novega hrvaškega premierja Ti-homirja Oreškovica. Ob izmenjavi stališč glede odnosov med državama bo osrednja tema pogovorov aktualna migracijska kriza. Gre za prvo srečanje premierjev sosednjih držav, po tem ko je Hrvaška 22. januarja dobila novo vlado pod vodstvom Oreškovica. Obenem bo to prvi obisk novega hrvaškega premierja v tujini.
Novi hrvaški zunanji minister Miro Kovač je že v torek za hrvaško televizijo HRT napovedal, da bo Hrvaška začela "sanirati odnose" s sosednjimi državami. Kot je dejal, bo Hrvaška sodelovala pri reševanju begunske oz. migrantske krize, hkrati pa bo zaščitila tudi svoje ozemlje.
libija - Tako ministrica Pinotti
Italija se pripravlja na vojaški poseg
RIM - Italija skupaj z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo razmišlja o vojaškem posredovanju v Libiji za stabilizacijo razmer v državi, je v intervjuju za Corriere della Sera povedala obrambna ministrica Roberta Pinotti. »Ne moremo si predstavljati, da bi razmere v Libiji ostale na mrtvi točki. V zadnjem mesecu smo intenzivneje sodelovali z Američani, Britanci in Francozi,« je dejala Pinottijeva. »Vsi se strinjamo, da se je treba izogniti neusklajenim akcijam, ki v preteklosti niso pripeljale do dobrih rezultatov,« je menila ter poudarila, da bodo zahodne sile ukrepale le na prošnjo libijskih oblasti. Kot ključne prioritete je omenila varovanje libij-
skega parlamenta in usposabljanje libijskih sil. Italija ima v Sredozemlju pomorske sile, ki se borijo proti tihotapljenju mi-grantov, v zračni bazi Trapani na Siciliji pa je namestila bojna letala.
Libija je po strmoglavljenju voditelja Moamerja Gadafija s pomočjo zahodnih sil leta 2011 padla v kaos, saj se za oblast borita rivalski vladi, številne oborožene skupine pa za nadzor nad energetskimi viri. Od avgusta 2014, ko je Tripoli zavzelo zavezništvo milic, v katerem so bili tudi islami-sti, ima rivalska parlamenta in vladi. Mednarodno priznana parlament in vlada sta pobegnila na vzhod v Tobruk, v Tripoliju pa so svoja organa oblikovali islamisti.
Salvini bi nadziral mejo s Slovenijo
MILAN - »Če se je levičarska vlada na Švedskem odločila za izgon 80 tisoč ljudi, ker jim ne priznava azilske pravice, pomeni, da je s schengnom konec, je mrtev. Če vsi izvajajo nadzor nad svojo mejo, mi pa ga ne izvajamo, je vprašanje, kam bodo namenjeni ti ljudje. Ne bi bilo slabo, ko bi na Brennerju, v Ventimiglii in na meji s Slovenijo, imeli kaj več svojih ljudi,« je ob srečanju v Milanu z Marie Le Pen dejal vodja Severne lige Matteo Salvini.
italija - Vlada
Nova imenovanja za stabilnost koalicije
hrvaška - Obtožen vrste kaznivih dejanj
Mijo Crnoja ni več minister v novi vladi
/
AKTUALNO
Sobota, 30. januarja 2016
3
svet evrope - Poslanka Tamara Blažina prvič na zasedanju glavne skupščine in komisij
Ob begunski krizi posebna skrb za človekove pravice
SE je 47 državam članicam namenil več priporočil povezanih z aktualnim dogajanjem v Evropi
STRASBOURG - Poslanka Tamara Blažina se v teh dneh, prvič po izvolitvi tik pred koncem lanskega leta, udeležuje plenarnega zasedanja Sveta Evrope (SE). Ta mednarodna organizacija ni del organov Evropske unije, saj je njen domet precej širši in zajema 47 držav članic, dejansko celotno evropsko celino vključno z državami, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze in niso članice EU, pa tudi Turčijo in nekatere bližnjevzhod-ne države, ki na zasedanjih sodelujejo v vlogi opazovalk. Po drugi strani so vloga in pristojnosti Sveta Evrope manj obvezujoče od odločitev organov EU.
Zgodovinsko je Svet Evrope utiral pot povezovanju med državami in s tem posredno spodbujal tudi širitev Evropske unije, pri čemer je njegovo delovanje osredotočeno predvsem na skrb za zaščito človekovih pravic. Organi SE si prizadevajo, da bi uveljavljali mednarodne standarde, ki jih na tem področju določa Konvencija o človekovih pra-
vicah.
Tamara Blažina je kot rečeno bila pred kratkim izvoljena v italijansko parlamentarno delegacijo, ki šteje 18 polnopravnih članov in prav toliko nadomestnih članov. »Sama sem sicer su-plentka, kar pa mi vseeno nalaga kar veliko dela in omogoča aktivno sodelovanje in glasovanje tako na zasedanjih delovnih komisij kot na plenarnih zasedanjih skupščine,« nam je včeraj povedala po telefonu iz Strasbourga. Kar precej italijanskih senatorjev se namreč ne udeležuje tega prvega letošnjega zasedanja, ker so morali zaradi glasovanja o nezaupnici vladi v zvezi z bančnimi aferami in razprave o istospolnih zvezah ostati v Rimu.
Skupščina Sveta Evrope v tem tednu zaseda od ponedeljka do danes, to pa je eno od štirih rednih letnih zasedanj. Vmes se še toliko krat v Parizu sestajajo delovne komisije, katerih naloga je podrobnejše preučevanje vprašanj na dnevnem redu in priprava gra-
diva za priporočila, ki jih nato obravnava in potrjuje skupščina. »Tudi v teh dneh komisije intenzivno zasedajo, prav tako pa se sestajamo po strankarskih skupinah, ki povezujejo poslance posameznih držav in kjer se večinoma oblikujejo politična stališča do posameznih vprašanj.
Zgoraj poslanka Tamara Blažina; levo sedež Sveta Evrope v
Strasbourgu, pred katerim plapolajo zastave 47 držav članic
arhiv
Sama sem članica socialistične skupine, ki ji predseduje italijanski poslanec Michele Nicoletti, ki je tudi vodja celotne italijanske parlamentarne delegacije v SE,« pravi poslanka Tamara Bla-žina. Sama je poleg tega članica komisije za pravna vprašanja in človekove pravice ter komisije za enakopravnost in proti diskriminacijam. Slednja ima še podkomisijo za manjšinske pravice, katere je Blažinova tudi članica.
V komisijah poslanci pripravljajo izhodišča za razpravo in priporočila, ki jih nato sprejema plenarna skupščina. Večinoma gre za priporočila državam članicam. »V komisiji za manjšine smo na primer v teh dneh vzeli v pretres stanje v posameznih državah, kjer se ne povsem spoštujejo pravice jezikovnih in etničnih manjšin. Govor je bil tudi o Romih in varovanju pravic priseljencev ter o spoštovanju manjšinskih pravic v vzhodnoevropskih državah, ki so v tem pogledu še najbolj problematične,« pravi Tamara Blažina.
Zaradi aktualnosti je bilo tako v komisijah kot na plenarnih zasedanjih skupščine kar precej pozornosti namenjene problematiki migrantov in priseljencev, vedno s posebno skrbjo za zaščito človekovih pravic in za preprečevanje diskriminacij. Na to temo so odobrili več priporočil, ki evropskim državam nalagajo večjo skrb za človekove pravice pri obravnavi migrantov. Govor je po drugi strani bil tudi o silvestrskih izgredih v Kolnu, pri čemer je SE pozval države članice, ki tega še niso naredile, k ratifikaciji istanbulske konvencije o nasilju nad ženskami.
Čeprav je spoštovanje teh priporočil v veliki meri nato prepuščeno dobri volji posameznih držav, pa so sklepi SE tudi pomembna osnova pri razsodbah evropskega Sodišča za človekove pravice, na katero se lahko obrnejo skupine in posamezniki v primerih domnevnih diskriminacij in zahtevajo sodno varstvo lastnih praqvic v odnosu do državnih oblasti. (mm)
italija - Šolstvo
Državni izpit se bo začel 22. junija
RIM - Državni izpit na višjih srednjih šolah v Italiji se bo letos začel 22. junija s prvo pisno nalogo iz italijanščine (na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini bo prva naloga iz slovenščine, na šolah z nemškim učnim jezikom na Južnem Tirolskem pa iz nemščine), 23. junija pa bo na sporedu druga pisna naloga, kjer bo tokrat na klasičnih licejih prišla v po-štev grščina, na znanstvenih pa matematika, potem ko so se mnogi bali, da bo tokrat napočil trenutek fizike.
Datum začetka letošnje višješolske mature in predmete druge pisne naloge je včeraj kar preko vi-deoposnetka na družabnem omrežju Facebook napovedala italijanska ministrica za šolstvo Stefania Gian-nini, seznam predmetov pa je objavljen tudi na spletni strani ministrstva. Kot že rečeno, bodo maturanti klasičnih licejev letos pisali nalogo iz grščine, vrstniki na znanstvenih licejih (vključno s smerjo uporabnih znanosti) pa iz matematike. Na jezikovnih licejih bo prišel v po-štev tuj jezik, na humanističnih li-cejih humanistične vede, na družboslovnih licejih pa pravo in politična ekonomija.
Slika na tehniških zavodih pa je sledeča: maturanti smeri uprava, finance in marketing bodo pisali nalogo iz gospodarskega poslovanja, na smeri gradnja, okolje in teritorij pa bodo prišle v poštev načrtovanje, gradnje in napeljave. Na smeri mehanika in mehatronika bodo pisali nalogo iz mehanike, strojev in energija, na smeri elektronika nalogo iz elektrotehnike in elektronike, na smeri okoljske biotehnologije pa nalogo iz biologije, mikrobiologije in tehnologije nadzora okolja. Maturanti smeri informatika in telekomunikacije bodo obravnavali sisteme in omrežja, medtem ko bodo na poklicnih zavodih s turistično usmeritvijo pisali nalogo iz poklicnih prijemov in metod pri komercialnem poslovanju oz. iz gospodarskega poslovanja in turistične tehnike.
evropska komisija - Komisar Pierre Moscovici
V	boj z utajevalci
V	sistemu 28 različnih davčnih ureditev multinacionalke vsako leto utajijo 70 milijard evrov
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predstavila sveženj predlogov za zaostritev boja proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb po EU na podlagi načela, da morajo podjetja davke plačati tam, kjer ustvarijo dobiček. Sveženj vključuje oblikovanje evropskega črnega seznama davčnih oaz. V EU se na leto zaradi izogibanja davkom v multinacionalkah vsako leto izgubi okoli 70 milijard evrov, kar je več kot petkrat toliko, kot EU v letih 2015 in 2016 namenja za soočanje z begunsko krizo, so razsežnost problema ponazorili v Bruslju. V komisiji zato napovedujejo novo poglavje v kampanji za pošteno, učinkovito in do rasti prijazno obdavčevanje v EU ter članice pozivajo, naj odločneje in bolj usklajeno ukrepajo proti podjetjem, ki se izogibajo davkom.
V sistemu 28 različnih ureditev nekatera podjetja izkoriščajo niše, tako izgubljen denar bi lahko bil namenjen za javne šole in bolnišnice ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, je opozoril komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Evropejci in podjetja, ki igrajo pošteno, na koncu tako plačujejo višje davke, kar je nesprejemljivo, zato je potrebna zagotovitev enakovrednih pogojev za vsa
Evropski komisar Pierre Moscovici
podjetja ter za pošteno in učinkovito obdavčevanje vseh Evropejcev, je še poudaril.
Predlogi komisije vključujejo oblikovanje črnega seznama tretjih držav, ki zagotavljajo davčne oaze, boj proti agresivnim davčnim praksam velikih gospodarskih družb ter izboljšanje izmenjave informacij o obdavčevanju multinacionalk med članicami. Sveženj vključuje tudi sporočilo o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje.
Njegov namen je utrditi sodelovanje z mednarodnimi partnerji v boju proti izogibanju davkom.
O predlogih komisije bodo zdaj razpravljali in odločali članice unije in evropski poslanci. Moscovici računa na podporo Evropskega parlamenta ter politično voljo in pragmatičen pristop članic, da bi bili ukrepi hitro sprejeti. Odzivi iz parlamenta so za zdaj pozitivni. V največji skupini, des-nosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) so predloge pozdravili kot trenutek resnice, ki bo pokazal, kako iskrene so članice. V drugi največji skupini, evropski socialdemokrati (S&D) so jih pozdravili kot »dober prvi korak v pravo smer«, pozdravili so jih tudi evropski liberalci (Alde) in ob tem opozorili, da bodo ukrepanje komisije pozorno spremljali.
Boj proti davčnim utajam in goljufijam bi morala biti ena ključnih prednostnih nalog komisije pod vodstvom Luksem-buržana Jean-Clauda Junckerja, ki je sicer začel mandat jeseni 2014 v senci afere Lux-Leaks, ko je skupina raziskovalnih novinarjev razkrila razsežnosti spornih dogovorov luksemburških davčnih oblasti in multinacionalk, ki omogočajo izogibanje davkom. (sta)
preiskava - Terjatev davčne uprave
Google Italia naj bi utajil za 227 milijonov davkov
Finančna straža je včeraj obiskala Googlov sedež v Milanu
ansa
MILANO - Italijanska agencija za prihodke oblasti od ameriškega spletnega velikana Google zahteva plačilo 227 milijonov evrov utajenih davkov. Zahtevo so včeraj odgovornim na milanskem sedežu multinacionalke vročili finančni stražniki. Mul-tinacionalna podjetja so sicer že dlje časa tarča očitkov, da z različnimi čezmejnimi korporativnimi strukturami izigravajo davčne sisteme in tako poskušajo zmanjševati davčne obveznosti. Google Italia je na primer del Googlove evropske podružnice, ki ima sedež na Irskem, torej v državi z zelo nizko obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb. Tako naj bi v leti od 2009 do 2013 v Italiji realizirane dohodke v vrednosti preko 300 milijonov evrov vknjižili na irsko centralo in se protizakonito izognili plačilu v Italiji.
Mediji sicer navajajo, naj bi bil na mizi že dogovor, po katerem bi Google ponudil italijanski davkariji milijonov evrov, da bi se izognil dolgi pravni bitki.
4
Petek, 29. januarja 2016
ALPE-JADRAN
trst - Prefektinja Francesca Adelaide Garufi danes zaključuje svoj mandat
»Ljudje legitimno težijo k boljšemu življenju«
Vladna komisarka in tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi prav danes zaključuje svoj nekaj več kot triletni mandat v Trstu in naši deželi. Gre za odmeven zaključek, da boljši skoraj ne bi mogel biti, saj je v Trstu te dni kar otipljivo občutiti ozračje evforije, potem ko je prefektinja prav kot njeno zadnje formalno dejanje podpisala akt o premestitvi proste cone iz starega pristanišča. Lahko rečemo, da je akt ključnega pomena in prižiga zeleno luč uresničevanju načrtov za preureditev starega pristanišča, na katerega je mesto čakalo vrsto let.
Prefektinja med včerajšnjim pogovorom za Primorski dnevnik ni skrivala svojega zadovoljstva, čeprav je zasluge za podpis akta skromno odklanjala.
»Moje vloga je bila pri vsem tem relativna, podpisala sem le formalni zaključni akt. Zadovoljna pa sem, da so se na tak način zaključila dolgoletna prizadevanja tukajšnjih krajevnih uprav in drugih dejavnikov, ki si vneto prizadevajo za razvoj in uspešno prihodnost mesta. Pristaniška dejavnost je tista, na kateri lahko sloni vsakršen drugi razvoj Trsta, ki naj v novih pogojih uresniči potencial, ki ga še vedno ima«, je prepričana dr. Garufi.
V Trstu se je zadržala nekoliko dlje, kot so danes določeni mandati pre-fektov, ki trajajo manj, kot so včasih. To ji je omogočilo, da je marsikatero vprašanje pripeljala do rešitve, bila je neu-
»Pristaniška dejavnost je tista, na kateri lahko sloni vsakršen razvoj Trsta, ki naj v novih pogojih globalne ekonomije uresniči potencial, ki ga še vedno ima«
trudna koordinatorka številnih omizij, saj je znano, da se vsi žgoči odprti problemi prej ali slej končajo na prefektu-ri. Mestne institucije so se navadile ceniti njeno vztrajnost in sposobnost dialoga v vsakršnih okoliščinah, ob odhodu zasluženo prejema številne zahvale, ki niso samo formalnega značaja.
»To mesto mi je v par letih priraslo k srcu, boljšega okolja si res ne bi mogla želeti. Res je, da je Trst v marsikaterem pogledu zaspal na svoji preteklosti. Po drugi svetovni vojni so sem pritekale velike vsote denarja, ki ni bil vselej porabljen v razvojne namene. Tako se je ošibila podjetniška gospodarska struktura, lahko rečemo, da je država to mesto na nek način razvajala. Ampak danes je drugačen čas, mislim, da ima Trst tudi še vedno dobre priložnosti, če se bo znal s svojimi spe-cifikami umestiti v globalno ekonomijo. Treba je gledati naprej in ustvarjati priložnosti za mlade ljudi«, je prepričana Garufijeva.
Na pripombo, da Trst ne more biti samo »mesto Barcolane«, kot piše na številni turističnih smerokazih, temveč bi morali ovrednotiti znanost, ki je bila v imidžu mesta nekoč bolj v ospredju, prefektinja nima dvomov: »Trst ima zelo pomembne znanstvene institucije z mednarodno valenco, a ta značilnost bi prišla boj do izraza, če bi bile znanstvene ustanove funkcionalne modelu gospodarskega razvoja. Ni slučaj, da so ladijski vijak izumili ravno v Trstu, ki je bil nekoč močno ladjedelniško središče. A gospodarski razvoj je iz vidika industrijskega oziroma proizvodnega sek-
torja danes nezadosten. Ta razvoj pa je odvisen predvsem od krepitve pristaniških dejavnosti, ki lahko potegnejo za seboj tudi druge sektorje, zlasti mednarodno trgovino, za katero je Trst po zgodovini, izkušnjah in geopolitičnem položaju zelo prikladen«.
Dr Garufi se je med svojim službovanjem srečala tudi s številnimi vprašanji, ki zadevajo življenje slovenske manjšine v naši deželi: »Takoj ko sem prišla v Trst, sem se že prvo soboto ob sprehodu po mestu zavedla, da veliko ljudi na ulicah in v trgovinah govori različen jezik in očitno je bilo, da to niso turisti, kot jih lahko srečaš v Rimu ali kje drugje. To so ljudje tega mesta in širšega teritorija. Soočila sem se s številnimi vprašnji slovenske manjšine in zadovoljna sem, da sem lahko sodelovala pri njihovem reševanju na številnih omizjih, začenši z vladnim. Naj med vsemi omenim dve: veseli me, da je zdaj po dolgih letih na dobri poti reševanje openskega strelišča. Problem je močno občuten pri ljudeh, a je bil zelo zapleten zaradi lastninskih odnosov na tistem območju. Treba je bilo veliko prizadevanja in potrpljenja, da se je začel reševati. Zadovoljna sem tudi za rezplet položaja špetrske dvojezične šole, kjer prav
tako ni bilo enostavno reševati nastalih problemov in zadovoljiti pričakovanja staršev in skupnosti«.
Kaj pa meja? Veselili smo se dejstva, da je padla, zdaj pa imamo v bli-
»Zadovoljna sem za razplet položaja špetrske dvojezične šole, kjer ni bilo enostavno reševati nastalih problemov ter zadovoljiti pričakovanja staršev in skupnosti«
žini žične ovire in tvegamo, da bo sloviti Schengen propadel. Garufijeva v to ne verjame, čeprav je problem beguncev in ekonomskih migrantov žgoč in težko rešljiv. »Moramo se zavedati, da nobena pregrada ne bo ustavila ljudi, ki bežijo pred vojnim uničevanjem in si zase in za svoje otroke legitimno želijo boljšega življenja. Hkrati problema ne bomo reševali z novimi pregradami, potem ko smo stare odpravili. To je vprašanje, s katerim se bomo morali soočati vrsto let, kar velja za vso Evropo. Razlike med relativno bogatim severom in revnim jugom so prevelike, ljudje pa si
Francesca Adelaide Garufi na včerajšnjem poslovilnem srečanju
fotodamj@n
legitimno želijo boljšega življenja. Ko so naši predniki v prejšnjem življenju emi-grirali v Ameriko, so obljubljeno deželo videli samo na kakšni fotografiji. Danes skoraj vsakdo s prenosnim telefonom vidi, kako se živi drugje in si ustvari o tem predstavo. Resnično ali ne, spodbujen je k temu, da išče zase in za svoje drage boljše življenjske razmere. Kdor tvega smrt v obupanih prevozih čez Mediteran, ve čemu gre naproti. Tega toka nič ne more ustaviti, lahko ga le s skupno evropsko politiko racional-
Prefektinja se je včeraj srečala tudi s konzuli držav, ki imajo svoja konzularna predstavništva v Trstu oz. FJK
fotodamj@n
no obvladamo in usmerjamo, pri čemer je nujno potrebno sodelovanje med vsemi članicami Evropske unije. Bistveno pa je v krajih in državah, od koder prihajajo begunci, ustvariti razmere, da bodo tam lahko živeli človeka vredno življenje«, je prepričana prefektinja.
Glede položaja varnosti dr. Garu-fijeva ocenjuje, da so naši kraji od nekdaj na boljšem, in to že v odnosu do sosednjega Veneta: »Seveda ne moremo govoriti o kakšnem »srečnem otoku«, ti pač ne obstajajo, vendar drži podatek, da je število prestopkov in kriminalnih dejanj upadlo, kar sicer velja za vso državo in še bolj za Trst. Sile javnega reda delujejo učinkovito, pri tem pa čutim tudi odgovornost institucij in samih občanov. Ne vem, morda je to pripisati tudi tukajšnji avtroogrski tradiciji, razmišlja prefektinja.
V teh dneh ima dr. Garufijeva veliko dela, srečanja se vrstijo kot po tekočem traku. Čuti hvaležnost tržaških in deželnih ljudi in institucij, o katerih pravi, da je imela z njimi več kot korektne odnose. Tudi preko našega dnevnika, do katerega je bila vedno pozorna, želi pozdraviti številne ljudi, javne upravitelje in predstavnike organizacij, s katerimi se je srečevala med svojim službovanjem. Trst bo gotovo pogrešala in vrnila se bo v Rim, kjer bo živela po upokojitvi. Gotovo pa bo, kot pravi, imela poslej več časa, da pogosteje obišče rodno Sicilijo, kar doslej ni bilo mogoče.
Dušan Udovič
koper - Po nedeljskem streljanju
V priporu osumljenec dveh poskusov uboja
sežana, divača - Dva vloma
Tatovi odnesli zdravila in zdravstvene aparature
KOPER - Zoper osumljenca za nedeljsko streljanje na hitri cesti pri Kopru, o katerem smo poročali včeraj, je preiskovalni sodnik v sredo po zaslišanju odredil pripor, so za STA včeraj potrdili na Policijski upravi Koper. Po navedbah Primorskih novic naj bi tožilstvo napovedalo, da bo predlagalo uvedbo preiskave zaradi dveh poskusov uboja. Osumljeni Hrpeljec dejanja menda ni priznal.
Kriminalisti so moškemu po odvzemu prostosti odredili 48-urno pridržanje in na podlagi sodne odredbe opravili hišno preiskavo na njegovem domu, nato pa so ga v sredo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku s kazensko ovadbo za kaznivi dejanji poskusa uboja in povzročitve splošne nevarnosti, je povedala tiskovna predstavnica koprske policije Anita Leskovec.
Osumljenec - po poročanju medijev gre za 25-letnika iz Hrpelj, ki so ga
pred desetletjem že obravnavali zaradi podobnega kaznivega dejanja - med zaslišanjem poskusa uboja menda ni priznal. Potrdil pa naj bi, da sta se z No-vogoričanom, ki je dogodek prijavil policiji, zapletla v spor zaradi razbitega avtomobila.
Spor naj bi nastal, ker je 35-letnik iz Nove Gorice v prometni nesreči razbil avto, ki si ga je pred tem sposodil od Hrpeljca, ta pa naj bi začel Goričana terjati za poplačilo povzročene škode.
Spor naj bi v nedeljo zvečer prerasel v filmsko avtomobilsko zasledovanje. 25-letnik naj bi Goričana na hitri cesti pri Kopru dohitel in ga poskušal z avtom blokirati, a mu ni uspelo. Nato naj bi Hrpeljec potegnil pištolo in večkrat ustrelil proti drugemu avtomobilu in ga menda tudi zadel. V vozilu 35-letnika naj bi bila tudi sopotnica, odtod preiskava zaradi domnevno dveh poskusov uboja.
SEŽANA/DIVAČA - Policija je v zadnjih dneh prejela prijavi vlomov v veterinarsko ambulanto v Sežani ter v zdravstveno postajo v Divači, od koder so neznani vlomilci odnesli aparature in zdravila, so včeraj potrdili na Policijski upravi Koper. Po ocenah zaposlenih v oškodovanih ustanovah je nastala škoda zelo velika.
V sežanski veterinarski ambulanti so vlom ugotovili v torek. Pri tem je izginilo več aparatur, ki jih potrebujejo pri zdravljenju živali, od naprave za analizo krvi in rentgena do inhalacijske naprave. Nastala škoda pa je velika, je za časopis Primorske novice, ki je poročal o vlomih, povedal vodja ambulante Raj-ko Fabbro.
Nepridipravi so odnesli tudi zdravila, ki jih veterinarji uporablja-
jo pri zdravljenju konj, pri čemer je Fabbro prepričan, da so tatovi točno vedeli, kaj vzeti. Nekatere police z zdravili so namreč spraznili, drugih pa se niso niti dotaknili. Kot spominjajo Primorske novice, je do podobnih vlomov pred letom dni prišlo že v veterinarskih ambulantah v Novi Gorici in Izoli.
V sredo pa so na podoben prizor kot v Sežani naleteli tudi zaposleni v zdravstveni postaji v Divači. Ponoči so neznanci vlomili v notranjost postaje ter iz ambulant odnesli aparature, medicinske pripomočke in nekaj zdravil. Med drugim so iz zobne ambulante odnesli dele zobozdravstvenega stola in ga tako onesposobili, iz splošne ambulante pa so odnesli tudi EKG. Tudi v Divači so ocenili, da je povzročena škoda zelo velika, navaja časnik.
/
ALPE-JADRAN
Petek, 29. januarja 2016
5
slovenska manjšina - Predsednik Bandelj odgovarja na »lastninske« predloge SKGZ
SSO sprejema »izziv« o tržaškem Kulturnem domu in Stadionu 1. maj
___ v _
Za večjo vlogo ZSŠDI v dejavnosti svetoivanskega športnega objekta
GORICA - »Svet slovenskih organizacij nima nobenih predsodkov za dogovarjanje o lastninski preos-novi tržaškega Kulturnega doma in Stadiona 1. maj.« Tako predsednik Walter Bandelj odgovarja na »izziv« Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je na seji svojega deželnega sveta v Sovodnjah spodbudila drugo krovno organizacijo k dogovarjanju o usodi obeh objektov. Lastnik Kulturnega Doma je nepremičninska družba Dom, ki je za stavbo v Ul. Petro-nio že zdavnaj sklenila s Slovenskim stalnim gledališčem najemninsko pogodbo. Brezplačno za gledališče, a ne za Dom, ki krije stroške vzdrževanja,
predvsem pa plačuje davke (govori se o povprečni letni vsoti 35 tisoč evrov).
»SSO je pripravljen na dogovarjanje in tudi na prevzem odgovornosti za Kulturni dom. Pogoj za to so transparentnost in jasni računi,« poudarja Bandelj. Odsotnost SSO iz upravnega sveta SSG, ki je posledica znanih nesoglasij ob izvolitvi predsednice Brede Pahor, se predsedniku ne zdi ovira za dogovarjanje. Bandelj se je udeležil zadnje skupščine SSG, vstop zastopnika ali zastopnice SSO v upravo gledališča je morda le stvar časa. Postopek za spremembo lastništva Kulturnega doma vsekakor ne bo
Zgoraj predsednik SSO Walter Bandelj in levo Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu
arhiv
ravno enostaven, politična volja bi gotovo marsikaj poenostavila in olajšala, čeprav ni jasno kdo bi lahko bil novi lastninski subjekt. Morda SSG po zgledu sorodnih italijanskih ustanov.
Bandelj glede Stadiona 1. maj izpostavlja, da je SSO brez pomislekov podprl deželno financiranje športne strukture. Odločilen je bil sestanek med njim, odbornikom Giannijem Torrentijem, predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem ter deželnima svetnikoma Igorjem Ga-brovcem in Stefanom Ukmarjem. »Naša podpora prispevku za obnovo stadiona je bila brezpogojna, ker dobro poznamo dejavnost na stadionu in ker cenimo delo ŠZ Bor. Nimamo torej predsodkov do pristopa v lastništvo Stadiona 1 maj, ob tem pa bi želeli razčistiti nekatere stvari,« dodaja voditelj SSO.
Krovna organizacija želi, da bi se v dejavnost svetoivanske strukture aktivno vključilo Združenje slovenskih športnih društev (ZSŠDI). V tem Bandelj sicer ne vidi večjega problema. Nekoliko bolj problematični se mu zdijo nekateri načrti za prihodnost stadiona. Kot je že povedal v intervjuju za Primorski dnevnik, je SSO mnenja, da bi moralo delovanje pri Sv. Ivanu, kot doslej, tudi v prihodnosti biti namenjeno slovenskim športnikom in slovenskim šolam, ne pa kakšni multikulturnosti in podobno. Takšno poslanstvo, kot piše v zaščitnem zakonu, ima že Narodni dom v Filzijevi ulici, ko bo, če bo, del njegovih prostorov namenjen Slovencem. A to je druga zgodba, ki nima neposredne povezave z lastništvom Kulturnega doma in Stadiona 1. maj. (st)
trbiž - Jerebica nad Rabeljskim jezerom
Hudo ranjena slovenska plezalca
Poškodovala sta se med plezanjem po ledenih slapovih - 35-letni Dejan Koren je v alpinističnih krogih zelo poznan
IZPOSOJENI KOMENTAR
0 liberalizaciji cen bencina v Sloveniji
LJUBLJANA - Liberalizacija cen naftnih derivatov - zaenkrat le delne - gre na roko trgovcem, poraženci so potrošniki in državni proračun. A ker povišanje cen ne bo skokovito, država pa si je že zdaj odrezala ogromen del prihodkov od prodanega goriva, še najbolj skrbi očitna slaba pripravljenost vlade.
Država od 9. februarja predvidoma ne bo več postavljala najvišjih dovoljenih cen za 98- in ve-čoktanski bencin ter kurilno olje, medtem ko bodo cene za bolj prodajana 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo regulirane vsaj še štiri mesece. Odločitev o popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov namreč še ni sprejeta. Kljub temu je verjetno malo možnosti, da popolne liberalizacije ne bo.
Z liberalizacijo bodo trgovci verjetno povišali marže, ki so precej nižje od evropskega povprečja. Zato bodo cene goriv v povprečju
zrasle, kar za potrošnika ni dobro. Morda bodo na nekaterih črpalkah tudi znižali marže in bodo cene nižje. Na srečo povišanje zaradi sprostitve cen verjetno ne bo visoko.
Čeprav pobude za liberalizacijo niso od včeraj in bo trg delno dereguliran čez manj kot dva tedna, so v vladi na ta korak popolnoma nepripravljeni.
Tako ne znajo pojasniti, kako bo poskrbljeno za potrošnike, da bodo lahko ažurno spremljali cene goriv.
Ali bo tudi pri nas podobno pravilo kot v Avstriji, kjer trgovci lahko ceno spremenijo le enkrat v 24 urah? Očitno ne, a jasnega odgovora nismo dobili. Da bi se vlada bolje pripravila, bi morala pogledati le čez mejo.
Nejc Gole/Delo
VIDEM - Slovenca sta bila hudo ranjena v nesreči med vzpenjanjem po poledenelih slapovih na Jerebici (Cima del Lago) nad Rabeljskim jezerom pri Trbižu. Alarm so sprožili okrog 15.40, na kraj nesreče so prihiteli reševalci iz vrst al-pincev in finančnih stražnikov, pomagali pa so jim tudi policisti in pripadniki vojske, ki so na območju nesreče sodelovali v akciji »varne ceste«.
Težjega od dveh ranjencev, 35-letnega Dejana Korena iz Vipave, je sicer dosegel šele helikopter zdravstvene službe 118. Odpeljal ga je v videmsko bolnišnici. Poškodbe so hude, prognoza je zanj pridržana. Njegov tovariš se v Vidmu zdravi zaradi večkratnih zlomov, vendar ni v življenjski nevarnosti.
Dejan Koren DeKo je v alpinističnih krogih zelo poznan. Kot piše na njegovi spletni strani se namreč z alpinizmom ukvarja poklicno in je hkrati inštruktor in fotograf. Lahko se ponaša z desetimi odpravami izven Evrope in preko tisoč alpinističnih vzponov. »Veselje je botrovalo temu, da rad plezam vse. Vse, kar ponuja alpinizem, tako kopno skalo kot led in kombinirane smeri, prav slednje imam najraje in jih najbolj z veseljem plezam,« je zapisal na svoji spletni strani.
koroška - Slovenci
Marjan Sturm še dve leti na čelu ZSO
CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem, ki je preteklo soboto praznovala 60-letnico obstoja, je po slovesnosti v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu pod geslom Razumeti nazaj, živeti naprej, ki so jo s svojo udeležbo počastili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, avstrijski minister za kulturo Josef Ostermayer, koroški deželni glavar Peter Kaiser in številne druge osebnosti iz obeh držav, izvedla še svoj redni občni zbor. Na njem je bil ponovno izvoljen za predsednika Marjan Sturm, ki organizacijo vodi od leta 1992 dalje. Podpredsedniki pa so Ana Blatnik, Gustav Brumnik in Valentin Sima.
Po svoji vnovični izvolitvi - prejel je 114 od 119 glasov - je Sturm napovedal, da bo organizacijo vodil le še dve leti, nato pa naj bi vodenje Zveze prevzela mlajša generacija. Prvi korak k pomladitvi organizacije je bil storjen že na sobotnem občnem zboru, saj je v 35-članski upravni odbor organizacije bilo izvoljenih skoraj tretjina mladih oz. mlajših odbornikov, med njimi s stalnim sedežem predstavniki vseh treh klubov slovenskih študentov in študentk v Celovcu, Gradcu in na Dunaju.
V svoji bilanci kot predsednik ZSO je Marjan Sturm poudaril, da izstopata predvsem dva dogodka - ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov in Slovenske glasbene šole na Koroškem. Obe ureditvi da sta bila dva velika pozitivna koraka za slovensko narodno skupnost kakor tudi za deželo Koroško. Predvsem v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi je Sturm menil, da je bila pot od konfrontacije do dialoga in sodelovanja dolga, izkazala pa da se je kot pravilna. Pri tem da je pomagal tudi dialog, ki ga je začel s Heimatdien-stom, je poudaril vnovič izvoljeni predsednik Zveze slovenskih organizacij. Dialog in sodelovanje sta tudi smernici za organizacijo in njeno delovanje v bodoče, je še dodal Sturm in pri tem omenil rešitev še odprtih vprašanj, kot je financiranje slovenskih kulturnih domov, edinega slovenskega tednika Novice, študijske knjižnice v Celovcu, itd.
Ponosen je bil Sturm na državno odlikovanje R Slovenije. Kot smo poročali, je predsednik Borut Pahor osebno vročil Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) odlikovanje za zasluge za njen prispevek pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPO) pa je napovedal, da bo ZSO od dežele Koroške prejela deželni pravico do uporabe deželnega grba kot zahvalo, da je bil organizacija bistveno prispevala k odpravljanju sporov med narodoma na Koroškem in k izboljšanju ozračja v deželi.
Ivan Lukan
1 4 Petek, 29. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
križ - Končno rešitev zapletenega lastninskega vprašanja
Družba Dom in upravitelja Bite novi lastniki Ljudskega doma
Nepremičninsko podjetje prevzelo dvorano, Igor Guštinčič in Liliana Bezin gostilno
Kriški Ljudski dom bo danes ponovno odprl vrata z novo lastninsko podobo. Nepremičninska družba Dom je postala lastnik dvorane, Igor Guštinčič in Liliana Bezin pa lastnika restavracije Bita. Lastninski preustroj, ki je dejansko rešil Ljudski dom pred skoraj gotovo prodajo, je sad še kar napornih pogajanj na različnih (tudi političnih) ravneh. Iz lastništva večnamenskega objekta, ki so ga Križani po vojni s pomočjo KPI zgradili z udarniškim delom, se dokončno umika družba Ljudski dom, odraz nepremičninske družbe Capitolina. Slednja je svoj čas nastala v sklopu KPI, po razpadu partije je prevzela nepremičnine njenih naslednic DSL, LD in na koncu Demokratske stranke.
Razplet vezan na pogodbo s finančno družbo KB 1909
Družba Dom je na osnovi predhodne pogodbe med finančno družbo KB 1909 in družbo z omejeno odgovornostjo Ljudski dom (sklenjena je bila marca leta 2011) odkupila dvorano, lastnika restavracije Bita pa sta, kot rečeno, postala oziroma bosta v kratkem postala Guštinčič in Bezinova. Dom si je tudi zagotovil odkupno pravico, v primeru če bi se upravitelja odrekla gostilni. Ob sklenitvi pogodbe med KB 1909 (njene obveze je pozneje prevzel Dom) in Ljudskim domom je bila vrednost stavbe in velikega zemljišča ocenjena za nekaj več kot 600 tisoč evrov. Kot je za Primorski dnevnik takrat izjavil predsednik Boris Peric, to ni pomenilo, da je družba KB 1909 direktno pristopila v družbo Ljudski dom, temveč da je pridobila opcijsko pravico nad lastninskimi deleži. To opcijsko pravico je sedaj izkoristil Dom. Cena ni znana, govori se vsekakor o znesku 250 tisoč evrov.
Mestoma tudi napeti pogovori so trajali skoraj tri mesece
Restavracija Bita je zaprla vrata lanskega novembra. Na vhodnih vratih je upravitelj Igor Guštinčič zapisal, da so restavracijo zaprli za nedoločen čas, ker žal niso še z lastnikom (družba z omejeno odgovornostjo Ljudski dom) dosegli dogovora za novo pogodbo in za nujna obnovitvena dela. Zaprtju restavracije je botroval splet problemov, ne nazadnje tudi visoki stroški za odvažanje odpadkov, nejasnosti s prepotrebnimi obnovitveni deli ter z lastniškim ustrojem doma.
Upravitelja Bite sta z zaprtjem želela opozoriti na stanje gostinskega obrata, ki je nujno potreben obnove, ter obenem tudi na še nekatera nerešena lastninska vprašanja. Da ne bo vse ostalo pri zaprtju Bite, sta Guštinčič in Bezinova posredovala družbama Ljudski dom in Dom konkretne predloge za trajno oživitev gostinske dejavnosti.
Konec zgodovinskega obdobja in začetek novega
Kriški Ljudski dom ima bogato in obenem tudi precej burno ter razgibano zgodovino. Do leta 1991 je bila njen lastnik "de facto" KPI, križi in težave so se pričele po razpadu komunistične stranke. Leta 1993 je upravo objekta prevzel krožek Brin, Križani pa so nato razmišljali tudi o ustanovitvi zadruge, ki pa je splavala po vodi. Družba Capitolina je upravljanje restavracije nato predala zasebniku, ki jo je upravljal nekaj let. Gostinski obrat so nato zaprli, gostinska dejavnost pa je nato oživela z odprtjem Bite.
Sandor Tence
Restavracija Bita bo od danes za nekaj časa odprta le ob petkih, sobotah in nedeljah
Veliko truda in veliko naporov za dosego cilja
Konec dober, vse dobro, pravi pregovor. To velja tudi za kriški Ljudski dom, za katerega se je na različnih ravneh angažiralo veliko dejavnikov. V prvi vrsti seveda upravitelja in bodoča lastnika restavracije Bita Liliana Bezin in Igor Guštinčič, ki sta vseskozi uživala podporo vaških organizacij. V Križ je zaradi težav z Ljudskim domom prišel tudi tržaški župan Roberto Cosolini, v sklopu Demokratske stranke se je za rešitev zapletenega problema (predvsem dogovarjanje z upraviteljem družbe Ljudski dom Giannijem Torrenti-jem) angažiral deželni svetnik Stefano Ukmar.
Upravitelj nepremičninske družbe Dom Dušan Košuta (njegov oče je iz Križa) je za Primorski dnevnik izrazil zadovoljstvo nad
Gianni Torrenti
takšnim razpletom. »Dom je pri svoji odločitvi prisluhnil predlogom upraviteljev Bite in obenem tudi kriške vaške skupnosti. Mislim, da je naša družba vseskozi delovala povezovalno,« ocenjuje Košuta. Dom bo sedaj v Križu lastnik dvorane Ljudskega doma in doma Alberta Sirka. »Dvorana LD bo še naprej izpolnjevala svoje dosedanje
Dušan Košuta
poslanstvo, kaj bo v bodoče in kakšna bo vloga Sirkovega doma pa bo odvisno tudi od predlogov Križa-nov,« pojasnjuje Košuta.
Restavracija Bita bo od danes za nekaj časa odprta le ob petkih, sobotah in nedeljah. Čakajo jo precejšnja obnovitvena dela, ki sta jih upravitelja zaupala domačemu arhitektu Juriju Zerialiju. (st)
trst - Popoldne
Smog: mestno središče 5 dni zaprto za promet
Tržaško mestno središče bo zaradi prekomerne onesnaženosti zraka pet dni popoldne zaprto za promet. Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj glede na prekomerno onesnaženost zraka, ki so jo zabeležili v Trstu in drugih mestih v deželi Furla-niji-Julijski krajini, izdal kar dve odredbi. Prva zadeva prepoved prometa, in sicer od 15. do 20. ure, druga pa se tiče škedenjske železarne in predvideva ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja s posebnim poudarkom na koksarno, iz katere uhaja strupeni benzopiren.
Namen prve odredbe je prispevati k zmanjšanju koncentracije prašnih delcev PM10 v zraku. Promet v mestnem središču bo zaradi tega danes, 29. januarja, jutri, 30. januarja, v nedeljo, 31. januarja, v ponedeljek, 1. februarja, in v torek, 2. februarja, prepovedan od 15. do 20. ure. Poleg prepovedi prometa je župan odredil tudi omejevanje ogrevanja v poslopjih in prepoved prižiganja ognja na odprtem.
Druga odredba se nanaša na prekomerno uhajanje zelo strupenega benzopirena iz železarne, točneje iz koksarne. Odločitev je posledica podatkov, ki jih je posredovala deželna agencija za okolje Arpa na podlagi merilne naprave v Ul. S. Lorenzo in Selva. V odredbi je poleg tega zapisano, da mora družba Siderurgica Trie-stina ukrepati tudi glede proizvodnje litega železa v plavžu in prispevati k zmanjšanju količine prašnih delcev PM10 v zraku.
Župan Cosolini je sprejel odločitev na osnovi podatkov Arpa. Ta opozarja, da se je nad Trstom in sploh deželo FJK dvignil oblak smoga, ki bo vztrajal na tem območju več dni. Občinska uprava zaradi tega poziva občane k sodelovanju. V primeru, da se stanje po petih dneh ne bo izboljšalo, bodo rok zapadlosti odredb podaljšali.
intervju - Županski kandidat Roberto Dipiazza bo najbrž združil vso desno sredino z izjemo NCD
Dipiazza in, Alfano out
Do sestave koalicije ter izbire liste in simbolov manjka še zelo malo. Vse kaže pa, da bo deželni svetnik in nekdanji dvakratni župan Roberto Dipiazza v bistvu uraden kandidat desne sredine za tržaškega župana na občinskih volitvah. Njegovo kandidaturo je baje blagoslovil sam vodja stranke Forza Italia Silvio Berlusconi, po torkovem srečanju z liderjem Severne lige Mat-teom Salvinijem pa »ni več problemov«. Di-piazzo bodo torej podprle domala vse des-nosredinske stranke, dosedanji županski kandidat Severne lige Pierpaolo Roberti pa bo v primeru izvolitve najbrž podžupan. Stranka NCD ministra Angelina Alfana bo izvzeta, saj je del levosredinske vlade. Z Di-piazzovo kandidaturo sta se torej sprijaznila poslanka FI Sandra Savino in zlasti senator Giulio Camber, ki je temu vselej nasprotoval. Dipiazzo smo včeraj vprašali, kaj se obeta v volilni kampanji.
Po zadnjih vesteh je Berlusconi uradno podprl vašo kandidaturo. Drži?
desne sredine... Ali ne?
Torej... Jaz sem kandidat. Zdaj bomo videli, ali bomo uspeli spraviti skupaj vso desno sredino.
Ali je bilo torkovo srečanje s Salvinijem odločilno?
S Salvinijem ni nobenega problema, nasprotno. Ravno tako ni težav z Berlusco-nijem. Edino dogaja se, da se morajo še odločiti glede simbola v okviru koalicije.
Se pravi?
Odločiti morajo, ali nastopiti z lastnim simbolom, vstopiti v mojo listo ali kaj dru-
Roberto Dipiazza
Ne, Berlusconi je zahteval vsaj 24 ur, da odloči.
Kje se zatika?
Problem je v tem, ali se bodo stranke predstavile s svojim simbolom, ali se bodo združile z občanskimi listami, ali še kaj dru-
Vi ste vsekakor županski kandidat
Eni so že predlagali listo z več simboli, drugi (npr. Camber) enotno listo z enim samim simbolom. Kaj vi predlagate?
Osebno zagovarjam listo, kjer bo vsak nastopil s svojim simbolom. A to je le moja želja. Videli bomo, kaj bodo odločili nocoj ali jutri (sinoči ali danes, op nov.).
Kaj pa Alfanova stranka NCD?
Ne, NCD je zunaj. Veš, Alfano me je
v Trstu javno podprl. To me je tudi razveselilo, toda Alfano je minister v levosredin-ski vladi. NCD torej nima kaj opraviti z volitvami, poleg tega se NCD in Severna liga nimata zelo rada. To sicer ni pravi razlog. NCD je sestavni del vlade, in naj torej ostane v vladi z Renzijem.
Kakšni so odnosi z drugimi listami in gibanji, kot so Fratelli d'Italia nekdanje ministrice Gioie Meloni ali Drugi Trst Franca Bandellija?
Torej, z Bandellijem smo že 100-od-stotno domenjeni, kmalu bomo sklenili dogovor tudi s Fratelli d'Italia in drugimi.
Najboljša rešitev je torej sledeča: Dipiazza kandidat na čelu liste, ki jo podpirajo vse desnosredinske stranke vsaka s svojim simbolom. Ali bo to končna odločitev?
To bi bil optimum. Zadeva pa še ni dokončna. Kar bo treba še izpiliti, bomo izpilili.
Aljoša Gašperlin
/
TRŽAŠKA
Petek, 29. januarja 2016
1 1
trst - V Glavni bolnišnici od februarja dalje
Prva klinična študija hlajenja lasišča med kemoterapijo
Dobri obeti za vse pacientke, ki izgubo las doživljajo kot psihično breme
V iskanju človeških odnosov med zdravniki in pacienti, ki se borijo z različnimi rakavimi obolenji, se v ospredje prebija zgledno sodelovanje med javnimi zdravstvenimi zavodi in neprofi-tnimi združenji. Dober primer sodelovanja so vzpostavili Bolnišnično-Uni-verzitetno podjetje, Zdravstveno podjetje in Italijanska zveza za boj proti tumorjem LILT, ki so lansirali projekt, s katerim želijo olajšati psihološko stisko tistim ženskam, ki so jim potrdili diagnozo raka in so zaradi kemoterapije izpostavljene izpadanju las (alopecija).
Več o projektu, ki nosi angleško ime scalpcooling, skovanko pa bi prevedli z besedno zvezo hlajenje lasišča, so povedali na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci v prenovljenem delu Glavne bolnišnice, na kateri so poleg zdravstvenih menedžerjev sodelovale tudi predstavnice javne uprave in zdravstvene delavke. Slednje so povedale, da bodo v tej bolnišnici na začetku februarja začeli izvajati pilotski projekt »scalpcooling« s katerim bodo pacientkam, ki so izpostavljene kemoterapiji, zmanjšali ali preprečili izpadanje las. Napravo, ki jo bodo uporabljali za hlajenje lasišča, je decembra lani odobrila ameriška upravo za hrano in zdravila FDA, klinično študijo s to napravo pa je priznal tudi deželni etični odbor.
Vodja klinične študije in direktorica onkološkega oddelka Bolnišnično-Univerzitetnega podjetja dr. Alessandra Guglielmi je izpostavila duševno obremenitev, ki jo ob srečanju z izgubo las doživljajo z rakom obolele pacientke. »Naše zadovoljstvo je v tem, da vemo, da čeprav ima človek hudo bolezen, je z našo pomočjo kakovost njegovega življenja veliko boljša kot brez nje,« je poudarila onkologinja. Izredni komisar Bolnišnično-Univerzitetnega podjetja Nicola Delli Quadri je opozoril, da brez skupinskega in multidisciplinarnega dela ta projekt ne bi bil mogoč. O napredku pri zdravljenju rakavih obolenj pa je spregovoril predsednik italijanske zveze LILT, sicer priznani kirurg in onkolog, Francesco Schittulli, ki je optimistično napovedal, da bodo v bližnji prihodnosti zdravniki lahko ozdravili kar 80 odstotkov rakavih bolnikov. »Samo lani je v Italiji za rakom zbolelo 363.000 oseb, kar pomeni, da rakava obolenja postajajo kronična. Čeprav uspešno pozdravimo 61 odstotkov pacientov, menim, da moramo stremeti tudi k temu, da bi izboljšali kakovost življenja naših pacientov,« je opozoril predsednik LILT-a in pozdravil tržaški projekt lajšanja alopecije.
Novo zdravstveno storitev so pozdravile občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, ki je nadomeščala kolegico Lauro Famulari, deželna odbor-nica za zdravje Maria Sandra Telesca in predsednica Dežele FJK Deborah Ser-racchiani. Ta se je v nagovoru osredotočila na zdravstveno reformo, s katero želijo, tako Sarracchianijeva, mladi generaciji zagotoviti čim boljše zdravstvene storitve in obenem sistem, v katerem bo ključno vlogo imel pacient. Novega postopka za preprečevanje izpadanja las pa se je iskreno razveselila deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca, ki meni, da je napačno razmišljanje, da je izpadanje las med kemoterapijo minorni problem. »Izguba las je lahko za ženske izredno čustven dogodek in jo lahko prestraši v enaki meri kot sama diagnoza,« je prepričana Telesca, ki je pohvalila sodelovanje zveze LILT z javnimi zdravstvenimi zavodi.
Sanela Čoralič
Alessandra Guglielmi: »Napredek in korak naprej«
Izguba las, ki nastane kot posledica obsevanja ali prejemanja ci-tostatikov, močno prizadene samozavest bolnice in občutno vpliva na njeno samopodobo. O tem veliko ve onkologinja dr. Alessandra Guglielmi, ki vodi klinično študijo, v okviru katere bodo bolnicam z rakom olajšali psihično breme med kemoterapijo. Z onkologinjo smo na kratko spregovorili o metodi hlajenja lasišča in cilju klinične študije.
Je metoda hlajenja lasišča med kemoterapijo uveljavljena praksa v kateri od italijanskih bolnišnic?
Postopek izvajajo na nekaterih onkoloških oddelkih, v Trstu pa bomo prvič v okviru javnega zavoda izvedli klinično študijo o preprečevanju izpadanja las med izpostavljanjem kemoterapiji.
Rekli ste, da predstavlja študija napredek in korak naprej. Kolikšno je upanje za pacientke?
Mi smo zelo optimistični. Študijo je odobrila tudi ameriška uprava za hrano in zdravila FDA, ki se drži zelo strogih kriterijev.
Je postopek varen za pacientko in kako poteka?
Postopek je popolnoma varen. Gre za hladilna pokrivala, s katerimi bomo preventivno ohladili lasišče pred aplikacijo citostatikov in še po
končani aplikaciji. In s tem preprečili izumrtje mešičkov.
Koliko pacientk boste vključili v študijo?
K projektu bomo povabili 50 pacientk, ki se bodo nato same odločile, če bodo poskusile s postopkom ali ne.
Koliko časa bo trajal projekt?
Našim pacientkam bomo sledili 18 mesecev. V tem času bomo redno beležili opažanja, pri študiji bo sodeloval tudi psiholog, ki bo ugotavljal, ali učinkovitost te terapije pozitivno vpliva na samopodobo pacientk. Nameravamo primerjati občutja bolnic, ki bodo pri nas poskusile ta postopek, in bolnic iz drugih onkoloških centrov, ki med kemoterapijo ne bodo deležne hlajenja la-sišča. Če bodo rezultati klinične študije spodbudni, bomo začeli razmišljati v smeri, da bi to napravo uporabljali pri vsakodnevni praksi.
Sanela Čoralič
glavna bolnišnica - Muzej medicinskih znanosti in razstava
Triaža med vojno
V prihodnje nameravajo pripraviti še druge tematske razstave o razvoju medicinske stroke
V kletnih prostorih novega tehnološkega pola Glavne bolnišnice so včeraj odprli Muzej medicinske znanosti, ki je bil doslej v katinarski bolnišnici (od leta 2010).
V	pasaži so postavili vertikalne in horizontalne vitrine, v katere so položili eksponate, ki pričajo o zdravstveni oskr-
trg oberdan - Predstavitev V TKS
V	Brück taborišču avtorja Vilija Prinčiča
Med eksponati tudi taki, ki kažejo, kako so zdravniki oskrbovali ranjence med prvo svetovno vojno
fotodamj@n
bi med prvo svetovno vojno. Postavitev so poimenovali Triaža med prvo svetovno vojno, na ogled pa so izredno zanimivi predmeti in fotografije, ki kažejo, kako so zdravniki na fronti nudili nujno pomoč. Rekonstruirali so tudi vojni jarek na Krasu. (sč)
trst - Dežela FJK
Dovoljenje AIA za škedenjsko železarno
Dežela Furlanija Julijska krajina je včeraj izdala novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno. To je popolnoma nov dokument, ki je nadomestil prejšnjega in uvaja vrsto predpisov in vinkulacij, ki se jih bosta morala skupina Arvedi in specifično družba Siderurgica Triestina (ST) strogo držati.
Izdaja dovoljenja pomeni, da bo lastnik Arvedi lahko nadaljeval na poti preobrazbe železarne in se bo proizvodna dejavnost nadaljevala še vsaj deset let. Pri tem se bo morala družba ST držati postavk AIA, ki jo bodo letno posodabljali in ažu-rirali. Če tega ne bo storila , bodo pristojne oblasti takoj odredile zmanjšanje proizvodnje. Stroge predpise so med drugim predvideli tudi glede na to, da so letos prvič uvedli t.i. oceno o vplivu na zdravje (it. kratica VIS). Družba ST je že izrazila zadoščenje, kajti AIA postavlja jasna in točna pravila, na tej osnovi pa bo mogoče izvajati novi poslovni načrt. Skupina Arvedi je v tej luči med drugim najavila, da bo 7. maja v železarni dan odprtih vrat.
Novo okoljsko dovoljenje predvideva med drugim omejitev emisij, zmanjšanje proizvodnje v primeru prekomernega onesnaževanja, periodičnost kontrol in možnost spreminjanja določil dovoljenja AIA po potrebi. To so tudi iztočnice, ki so izšle iz zadnje servisne konference, ki je zasedala od junija do decembra lani. Na konferenci so vsi dejavniki razpravljali in skupaj postavili črno na belem smernice in pogoje, ki jih je morala nato upoštevati deželna uprava v okoljskem dovoljenju AIA. Pri servisni konferenci so sodelovali Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst, deželna agencija za okolje ARPA, tržaško zdravstveno podjetje, gasilci in predstavniki družbe ST.
Strukturnim obnovitvenim delom za zmanjšanje emisij, ki so se sicer že začela na podlagi programskega sporazuma, bodo morali slediti konkretni rezultati, za stalno nadzorovanje pa se bodo posluževali merilne naprave agencije za okolje ARPA v Ul. S. Lorenzo in Selva. (ag)
Na demonstraciji tudi WWF in Legambiente
Na demonstraciji proti onesnaževanju železarne, ki jo prireja Odbor 5. december v nedeljo ob 15. uri na Trgu Oberdan, bosta sodelovala tudi naravovarstveni organizaciji WWF in Legambiente.
Na prvi Kavi s knjigo v novem letu je v Tržaškem knjižnem središču Martina Kafol predstavila knjigo Vilija Prinčiča V Brück taborišču
fotodamj@n
trst
Filma in srečanje s pevko Salome
Nekoč moški, danes pa ženske
Trsta ima bogate izkušnje s spolno disforijo, pri kateri je transseksualnost eden od možnih izrazov. Kirurški oddelek ka-tinarske bolnišnice je na tem področju na italijanskem vrhu. V kinodvorani Cinema dei Fabbri bo danes govor o tem pojavu, posebna gostja bo slovensko-hrvaška transsekualna pevka Salome (na sliki), ki je bila nekoč moški, zdaj pa je ženska. Njej je posvečen kratki dokumentarec Božja napaka Eve Matarranz in Anne Savčen-ko, ki ga bodo predvajali ob 17. uri. Sledil bo ogled dela Ivane Todorovic Ja kada sam bio klinac bila sam klinka, ob 18. uri pa bo razprava s Salome, Todorovicevo, sekso-logom Federicom Sandrijem, urologom Štefanom Buccijem in drugimi gosti.
8
Petek, 29. januarja 2016
TRŽAŠKA
/
trst - Izredna seja pokrajinskega sveta v judovskem muzeju
Srebrni pečat Pokrajine v spomin na Carla Morpurga
Rešil je mnogo ljudi pred nacifašisti, sam pa končal v Auschwitzu - Simbol in zgled
Tržaški pokrajinski svet se včeraj izjemoma ni sestal v svoji sejni dvorani na sedežu Pokrajine, ampak v judovskem muzeju Carla in Vere Wagner v Ul. del Monte, kjer je predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ob dnevu spomina na holokavst izročila srebrni pečat tržaški judovski skupnosti ob prisotnosti pokrajinskih svetnikov s predsednikom Mauriziom Vidalijem na čelu, tržaške podžupanje Fabiane Martini, deželnega svetnika Emiliana Edere, škofovega vikarja za kulturo msgr. Ettoreja Malnatija in predstavnikov drugih tržaških skupnosti.
Pečat, ki so ga sprejeli predsednik skupnosti Alessandro Salonichio, odbornik za kulturo Mauro Tabor in rabin Eliezer Shai Di Martino, je pokrajinska uprava izročila v spomin na nekdanjega tajnika judovske skupnosti Carla Mor-purga (1890-1944), ki je skupnost vodil v tragičnih letih fašističnega preganjanja in medvojnega holokavsta. Kljub iredenti-stični usmeritvi družine Carlo Morpur-go ni zapadel skušnjavi, da prestopi v fašizem, nasprotno: sodeloval je v delegaciji, ki je pomagala Judom pri izseljevanju v Palestino. Tako je Morpurgo pomagal tisočim judovskim beguncem iz vzhodne Evrope, ki so sprva bežali pred pogromi, nato pa pred nacistično nevarnostjo, prav tako je med drugo svetovno vojno pomagal mnogim judovskim družinam, da so zapustile Trst in našle skrivališče pred nacifašisti ter se tako izognile deportaciji v uničevalna taborišča. Le-tej pa se Morpurgo ni mogel izogniti, saj so ga leta 1944 nacisti aretirali in odpeljali v taborišče Auschwitz, kjer je našel smrt. Zaradi vsega tega je Carlo Morpurgo postal simbol skupnosti in zgled državljanske prizadevnosti.
V Nabrežini danes o Viscu
Danes ob 18.30 bo v Kam-narski hiši Igo Gruden v Nabrežini srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom z naslovom Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Vis-cu.
Pobudo prireja Občina Devin Nabrežina v okviru prireditev ob Dnevu spomina.
Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je pečat izročila predsedniku judovske skupnosti Alessandru Salonichiu
fotodamj@n
trst - Pobuda odbora Danilo Dolci na Velikem trgu
Z instalacijo in cvetjem žalovali za žrtvami taborišč
Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci je v sredo popoldne ob dnevu spomina na žrtve holokavsta priredil že tradicionalno krajšo slovesnost na Velikem trgu, in sicer pri plošči, ki opozarja na razglasitev rasnih zakonov leta 1938.
Na trgu so postavili izvirno instalacijo piramidalne oblike, sestavljeno iz mreže, v katero so udeleženci namestili cvetje v spomni na žrtve koncentracijskih taborišč. Sodelovale so tudi osebe s posebnimi potrebami organizacije Oltre quella sedia onlus, ki so vzklikale »zakaj?« ter tako opozarjale na nesmisel grozodejstev 20. stoletja.
Spregovorili so predstavnik zveze VZPI-ANPI Dušan Kalc, Laura Muzzi in predsednik odbora Dolci Luciano Ferluga, ki je spomnil na zbiranje podpisov za namestitev večjezične spominske plošče na Velikem trgu. Mlada udeleženka je prebrala nekaj pesmi, trobentač pa je kot običajno zaigral pesem Tišina (Il silenzio).
Mrežna piramida na Velikem trgu
fotodamj@n
sv. sobota - 40 let po prvi ureditvi muzeja
Rižarna: nova postavitev
Z novimi tehnološkimi prijemi za bolj poglobljeno in posodobljeno zgodbo o Rižarni
Včeraj danes
V Rižarni so že namestili table za uporabo novih tehnoloških sredstev fotodamj@n
V Rižarni bodo v nedeljo odprli novo postavitev v dvorani muzeja. Štiri desetletja po izvirni postavitvi bodo z novo pobudo - ob spoštovanju in ovrednotenju prvotnega okolja in opreme - s pomočjo zvočnih in drugih tehnoloških pripomočkov omogočili »bolj korektno, poglobljeno in posodobljeno zgodbo o Rižarni,« kot piše v tiskovnem sporočilu Občine Trst.
Poseg je opravil muzej Rižarne v sodelovanju z italijanskim združenjem bivših deportirancev ANED, Vsedržavnim združenjem partizanov-ANPI, Židovskim dokumentacijskim centrom iz Milana, židovsko skupnostjo iz Trsta, Deželnim institutom za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK, zavodom Deledda-Fabiani in Narodno in študijsko knjižnico.
Danes, PETEK, 29. januarja 2016
FRANC
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 22.47 in zatone ob 10.25.
Jutri, SOBOTA, 30. januarja 2016
MARTINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj C.
S Izleti
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940.
Člani jamarskega društva Grmada iz Mavhinj
čestitajo svojemu predsedniku Danijelu Šuligoju in ženi Sari ob rojstvu male
Agate,
bodoči jamarki pa želijo obilo uspehov v življenju.
Akela in Bagheera sta starša postala, malo
Nežo
bosta pestvovala. Z njima se veseli in jima čestita
celotna SZSO
Čestitke
Danes naša DANJA rojstni dan ima in z njo se veseli družina vsa. Vse najboljše ti želimo Deva, Dara, mama in pači.
Naj se sliši, naj se zna, danes naša DANJA rojstni dan ima. Vse najboljše ji želimo in z njo se veselimo. Nona, nono, Joli, teta in stric.
Metko in Alexa je osrečila mala NEŽA. Srečni družinici iz srca čestitamo vsi pri odboru Kraškega pusta.
iu Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fi-glio di Saul«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00 »M/F frontiere di genere«; 21.00 »Corpi«.
FELLINI - 16.40, 18.20 »Il piccolo principe«; 20.00, 22.10 »La grande scommessa«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.30, 21.00 »La corrispondenza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Joy«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45 »Carol«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.40 »Creed: Rojstvo legende«; 16.10, 18.45 »Joy«; 15.30, 16.30 »Medo s severa«; 18.20, 20.20 »Očka proti fotru«; 16.00 »Podlih osem«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Povratnik«; 18.15, 21.10 »Soba«; 20.40. 22.20 »Svaka pod krinko«; 16.20, 21.00 »Velika poteza«; 19.10 »Volčja druščina«.
NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 20.30 »Revenant - Redivivo«; 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Quo vado?«; 20.10, 22.15 »Steve Jobs«; 16.40, 18.20 »Piccoli brividi«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 16.40, 18.20 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 21.20 »Il ponte delle spie«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 18.30 »Creed«; 16.30, 19.20 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Joy«; 16.40, 19.50, 21.10, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.35, 19.10, 21.45 »Point break«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Quo va-do?«; 16.15, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 16.30 »Se mi lasci non vale«; 21.45 »Steve Jobs«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.10 »Joy«; Dvorana 3: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«; Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00, 22.15 »Point break«; Dvorana 5: 17.30 »Dorae-mon: Nobita e gli eroi dello spa-zio«; 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«.
/
TRŽAŠKA
Petek, 29. januarja 2016
1 1
SKD BARKOVLJE
Ul. Bonafata 6
Dan slovenske kulture
•••i
In
mimogrede tudi o kulturi'
danes, 29. januarja, ob 20.30
Slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015;
glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti -C. Debussy)
S Poslovni oglasi
RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom:
30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške
6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d)
Za info in rezervacije: 040-226294
H Mali oglasi
25. DECEMBRA sem na Napoleonski cestipri Pro seku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365.
DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah).
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723.
PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394.
SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457.
ni Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270.
ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947.
V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019.
[13 Lekarne
Do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368,
Ul. Giulia 14 - 040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Nabrežini danes, 29. januarja, ob 15.45. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat danes, 29. januarja, v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do sobote, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Miško-lin-Boršt in OV Kekec-Boljunec, Bo-ljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta -Križ: 5. februarja, ob 15.45. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Pro-sek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol sporoča, da bo dan odprtih vrat na srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari (Reška cesta 519) 1. februarja, pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) pa 3. februarja, od 10. do 12. ure. Bodoči srednješolci si bodo lahko
ogledali šolo, prisostvovali učnim uram in sodelovali pri didaktičnih dejavnostih.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesna-brezina.it.
Ü3 Obvestila
OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« danes, 29. januarja, ob 18.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni!
TEČAJ ŠIVANJA, ki bo v društvu V. Vodnik v Dolini, se začne danes, 29. januarja, ob 17.30. Če te zanima šivanje, se nam pridruži.
KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja.
NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo v soboto, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.00-13.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 3385722967.
SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI
-	NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opči-nah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije 340-5814566 (Valentina).
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju.
UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253.
KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA
-	V sodelovanju z vaditeljem Janom, društvo organizira tečaj Hatha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 340-6887720 (Jan).
SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 340-6887720 (Jan).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.KOŠIR vabi člane in slovenske filateliste na občni zbor kluba, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za leto 2016 v sredo, 3. februarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke, na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov).
MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI
vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica).
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni.
SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosveta.org.
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
0 Prireditve
DAN SPOMINA - Občina Devin Na-brežina vabi na srečanje s prof. Fer-rucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu«, ki bo danes, 29. januarja, ob 18.30 bo v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« danes, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy).
SLORI IN SLOVIK v sodelovanju z NŠK, vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« dr. Matejke Grgič, ki bo danes, 29. januarja, ob 18. uri v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O delu se bo z avtorico pogovarjala psihologinja in raziskovalka dr. Suzana Pertot.
SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in SOMPD Vesela pomlad vabita v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v župnijsko cerkev na Opčinah na koncert »Spectrum«. Skupina pevk VokalArt bo s priložnostno instrumentalno skupino pod vodstvom Mire Fabjan, ob prepletanju poezij zamejskih avtorjev, izvedla delo Adiemus: Pesmi iz svetišča, skladatelja Karla Jenkinsa.
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije »Vaška ambulanta«, v izvedbi gledališke skupine ŠOOV, KPD Lipa iz Šempasa. Prireditev bo v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu.
PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko in harmonikaš Marino Zobin.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper.
DRUŠTVO NOE' organizira konferenco v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v oratoriju v Ul. Chiadino 2 (župnija Ul. Rosetti): »Varstvo pravic državljanov: Zakon št. 3/2012 o preprečevanju prevelike zadolženosti.« Predavala bo Marina Trenta. Info: 349-8419497, noeinfonoe@yahoo.it.
DSI prireja v sodelovanju z Glasbeno matico diskusijski večer po izidu monografije »Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju«. Pogovor bo ob uredniku zbirke esejev Aleksandru Rojcu vodil Bojan Brezigar. Sodelovali bodo tudi nekateri avtorji objavljenih referatov. Ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
NŠK obvešča, da bo v sredo, 3. februarja, ob 14. uri v Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu odprtje razstave ilustracij prof. Jasne Merku z naslovom Kraljestvo morja in predstavitev istoimenske zbirke pravljic avtorice Mire Zelinka.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, ZTT in Mladika vabijo v sredo, 3. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Tanja Tuta, avtorica slaščičarskega projekta »Il Dolce Carso«. Začetek ob 10. uri.
OBČINA ZGONIK vabi od 4. do 29. februarja na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami.
Prispevki
Ob plačilu društvene članarine za leto 2016 daruje Marija - Janka Plahuta 60,00 evrov za ANED.
Ob 5. obletnici smrti Severina Slapni-ka darujeta žena Marija in hči Daniela z družino 100,00 evrov za tabornike Rodu modrega vala.
V	spomin na Ivana Drnovščka darujejo Lea, Valentina in Mikela 50,00 evrov za MePZ Lipa v Bazovici.
Ob upokojitvi kolegov Tatjane Čuk in Dušana Jelinčiča darujejo kolegi 300,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na gospo Aleksijo Možina in gospoda Walterja Puriča daruje Marica Dolenc 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
Loterija 28. januarja 2016
Bari	46	73	37	58	45
Cagliari	6	22	41	69	14
Firence	60	77	87	17	5
Genova	15	16	50	45	46
Milan	75	47	49	28	35
Neapelj	52	44	75	31	86
Palermo	11	45	9	78	55
Rim	37	25	9	86	23
Turin	29	4	88	51	11
Benetke	16	25	18	3	5
Nazionale	76	86	74	82	4
Super Enalotto Št. 12
2 6 15 39 80	83 jolly 47
Nagradni sklad	40.433.640,29 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
9 dobitnikov s 5 točkami	21.802,69 €
660 dobitnikov s 4 točkami	299,39 €
26.231 dobitnikov s 3 točkami	15,01 €
Superstar	48
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
Brez dobitnika s 4 točkami	-- €
109 dobitnikov s 3 točkami	1.501,00 €
1.784 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
11.296 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
23.580 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
10
Petek, 29. januarja 2016
TRŽAŠKA
milje - Predsednik Društva skupin miljskega pusta Mario Vascotto
Od zelenjavnega plesa do »mega frtalje«: pust je resna stvar!
Danes bodo na novinarski konferenci predstavili program 63. Miljskega pusta 2016. Bellezze naturali, Brivido, Bulli e Pupe, La Bora, Lampo, Mandrioi, Ongia in Trottola so skupine, ki se bodo kot vsako leto izkazale z bujno domišljijo in ustvarjalnostjo. Miljski pust, pri katerem sodelujejo prav vse generacije Miljčanov (dojenčki niso izključeni), je zelo občuten dogodek, trenutek druženja, povezovanja, dolgoletna tradicija, ki jo udeleženci ponosno ohranjajo in razvijajo z vse pogostejšimi državnimi in mednarodnimi stiki. Da bi razumeli, v kolikšni meri seže dogodek veliko dlje od priljubljene nedeljskepovorke, smo se pogovorili s predsednikom Društva skupin Miljskega pusta Mariom Vascottom.
Verjetno je treba pojasniti, da tekmujoče skupine se ne istovetijo z mestnimi četrtmi.
Nastale so v povojnem času kot skupine somišljenikov; čeprav so se njihova stališča razlikovala, jih je ljubezen do pustne zabave družila vsaj enkrat na leto. Teh razlik danes ni več: mladi iz različnih, tudi nasprotujočih si skupin so se zaljubili in posledično je prišlo do sprememb v zasedbah. Zadnje čase so se nam pridružili še prijatelji iz Trsta. Rivalstvo nastaja v trenutku kom-peticije, na sami povorki, pred tem pa vsi sodelujejo. Če potrebuje skupina pomoč pri pripravi voza, ji člani drugih skupin z veseljem priskočijo na pomoč.
Na vaši facebook strani ste napisali, da je pust »resna stvar«. Ni težko verjeti, da je v Miljah res tako, če upoštevamo velike investicije, trud, ljubezen in brezpogojna prizadevanja udeležencev.
Razlikujemo se, ker je smisel naših prizadevanj ustvarjanje »komedije«. Vsaka skupina uprizori zgodbo na dano temo. Potrebujemo režijo, glasbeno kuliso, koreografijo, kostume, scenografijo v skladu z izbranim naslovom. Enotnost, doslednost in lepota so aduti za zmago.
Mario Vascotto
Povorka ni samo sprevod ali koreografija ob vozu.
Za dobro komedijo ne potrebuješ samo scene, ampak tudi usklajevanje mnogih elementov: kdor jih najbolje povezuje in koordinira, ta zmaga.
V delovni hali postanejo ljubitelji enkrat na leto umetniki. Ustvarjanje vozov zahteva mnogo različnih kompetenc.
Vsi so prostovoljci in posvečajo temu delu veliko prostega časa. Zbirajo se v tem skupnem prostoru, kjer postanejo to, kar niso v vsakdanjem življenju. V teh letih sem spoznal imenitne obrtnike, ki v življenju niso ime-
fotografije na naši facebook strani
primorskiD
V Miljah se pustne skupine vneto pripravljajo na težko pričakovani sprevod, ki bo v nedeljo, 7. februarja
fotodamj@n
li možnosti, da bi študirali in razvijali svojih talentov. Pustni sprevod je zanje priložnost, da pokažejo, kaj znajo.
Imate v skupinah tudi poklicne strokovnjake z različnih umetniških področij?
Redkokdaj. Kdor se prvič vključi v ekipo, začne delati s papirjevino, ker je to nujno potrebno. Kljub strokovni sposobnosti pa bi nekdo težko od samega začetka prevzel velike odgovornosti, saj ima vsaka ekipa svoje izkušene inženirje in strokovnjake, ki jih vsi spoštujejo.
Koliko trajajo priprave na pust?
Dva meseca, pred tem pa je na vrsti načrtovanje. Kdor ima službo, si vzame dopust samo v pustnem času, zato se v hali dela v glavnem zvečer in ponoči.
Hala ima za Miljčane več pomenov.
Je svet prijateljev vseh starosti, ki delajo v istem kraju, kjer sedijo za isto mizo ob prigrizku, se pogovarjajo, se družijo in imajo v znamenju pusta veliko skupnega.
Miljski Pust pa ni samo nedeljska po-vorka.
Pust se začne na četrtek z županom, ki dvigne pustno zastavo in preda ključ pust-
nemu kralju, ki bo osem dni vladal nad mestom. Sledi stari miljski običaj zelenjavnega plesa, s katerim Miljčani prosijo za naklonjeno vreme. V petek in soboto je program razvejan, v nedeljo pa je na vrsti znameniti sprevod, ki ga bo letos lahko vsakdo spremljal kjerkoli po svetu prek spletne povezave v živo. To lepo novost smo uvedli ob dragoceni pomoči sponzorja.
V ponedeljek bo na vrsti tradicija velike frtalje, v torek pa bodo podelili nagrade za posamezne dosežke: za voz, kostume, režijo in glasbo. V nedeljo žirija podeljuje namreč le nagrado za celotni dosežek. Omenil bi tudi zanimive spremne pobude, kot sta loterija, s katero bomo podarili avtomobil, in fotografski natečaj.
Kdo so člani žirije?
Predsednika sta že nekaj let gleda-liščnika Giuliano in Giuliana Zannier, ki vabita k sodelovanju strokovnjake za posamezna področja. Oba sta zelo sposobna in odprta, predvsem pa nimata osebnih vezi z nobeno skupino, kar zagotavlja nepristransko ocenjevanje.
Rossana Paliaga
m ixeonsko ^
gledališče
Marius von Mayenburg
PES, NOČ IN NOŽ
režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba)
DANES- petek, 29. januarja, ob 20.30 v soboto, 30. januarja, ob 19.00 v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
KRAŠKI PUST - Medvejci in Štivančani hočejo ubraniti lanski naslov
V obdobju hude krize potrebujemo ... superjunake
»Svet je zašel v hudo krizo, teptane so vse vrednote in principi zdravega sobivanja. Spori in vojne krojijo naš vsakdan in se širijo po svetu. Egoizmi, ekstremizmi in fundamentalizmi ustvarjajo teror v ljudeh. Politika temu dogajanju ni več kos, na pomoč pa nam lahko priskočijo le superjunaki.« V to so prepričani fantje in
dekleta iz Medjevasi in Štivana, ki se že nekaj mesecev vneto pripravljajo na Kraški pust. Zmagovalci lanske povorke se vsak popoldan zberejo v Devinu, kjer gradijo nov voz, s katerim bodo poskusili tudi letos stopiti na najvišjo stopničko Kraškega pusta. »Končna zmaga sicer ni glavni cilj vsega tega,« nam je razkril Igor To-
masetig. »Veliko bolj pomembna sta družabnost in prijateljsko ozračje, ki dan za dnem raste ob vozu.« Stroške za gradnjo voza si vaš-čani krijejo sami in sicer s pomočjo domačega društva Timava in delom izkupička oktobrskega priljubljenega praznika Konji in vonjave mošta.
Superheroji so torej glavni junaki voza skupine Medjevas-Štivan. Na približno deset metrov dolgi zgradbi je kar nekaj nebotičnikov različnih velikosti, med njimi pa ponosno stojijo tri ogromne lutke - to so Stotnik Amerika, Thor in Iron Man. Ti nam bodo povrnili upanje v boljšo bodočnost in prikazali vrednote, s katerimi bomo lahko mirno živeli v sožitju. Na koncu voza se v velikem nebotičniku skriva še največji superjunak, čigar imena ne bomo razkrili. Zamisel za letošnjo pustno tematiko se je fantom porodila oktobra na enem izmed prvih sestankov. Poleg Tomasetiga in Marka Radetiča (»duše medvejskega pusta«) sestavlja delavsko ekipo še šest, sedem mladih fantov. Odločilen doprinos pa dajejo tudi sestre, mame, none in tete, ki doma skrbno šivajo oblačila za
Veselo razpoloženje v devinski delavnici
fotodamj@n
skoraj stočlansko pustno skupino. Za mehansko strukturo voza je tudi letos poskrbel petindvajsetletni Alan Cadez. Tako številna skupina si je seveda zamislila tudi plesno koreografijo, vaje pa potekajo na sedežu društva Fantje izpod Grmade v Devinu. »Bodimo optimisti in zaplešimo s superheroji iz Medjevasi in Štivana!«
Rajko Dolhar
/
TRŽAŠKA
Petek, 29. januarja 2016
1 1
škedenj - Napredovanje prenove poslopja šole Grbec-Gregorič Stepančič
Računajo na lepo in funkcionalno stavbo
Zaradi odkritja gnilih strešnih tramov se bodo dela zavlekla in šola ne bo vseljiva že septembra
Dela na škedenjski šoli lepo napredujejo, vendar septembra letos ne bo še pripravljena ponovno sprejeti učence, kot je bilo sprva optimistično predvideno: med opravljanjem del so namreč ugotovili, da so strešni tramovi gnili in jih bo zato treba zamenjati, zaradi česar se bodo dela zavlekla. To je bilo slišati včeraj popoldne pred poslopjem na Rebri De Marchi, obdanim z zidarskimi odri, kjer se je zbrala skupina staršev, ki se zanimajo za vpis v škedenj-ski vrtec oz. Osnovno šolo Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič. Trenutni položaj sta orisala ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kravos in Igor Stopar iz Združenja staršev (slednji je novinarju tudi pikro pripomnil, da je bila šola pet let zaprta in so opravili vse preglede, a so komaj zdaj odkrili, da so tramovi gnili). Zaradi popravila poslopja je škedenjska šola že nekaj let v začasnih prostorih v Ul. Sve-vo. Aprila lani so končno stekla dela v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov, ki jih opravlja podjetje Mari & Mazzaroli.
Ob pogledu na stavbo so že vidne nekatere novosti, saj so postavili zunanje protipožarne stopnice, prenovili sanitarije in uredili prostor, kamor bodo vgradili dvigalo, drugače načrt prenove predvideva med drugim utrditev statičnosti, nov omet in izolacijo, odstranitev arhitektonskih pregrad, prilagoditev protipožarnim določilom, prenovo ogrevanja in električne napeljave, ureditev jedilnice ter fasad in dvorišča, šola pa bo po novem tudi akustično prijazna. V pritličju bosta delovala šedenjski vrtec in OV Jakoba Ukmarja od Sv. Ane, v prvem nadstropju bo ob eni učilnici vrtca delovala OŠ Grbec-Stepančič, v drugem nadstropju pa bo našla prostor šola De Marchi. Po besedah ravnatelja Kra-vosa računajo na lepo in funkcionalno stavbo z dvoriščem, kjer bi radi uredili kotiček za najmlajše, večje igrišče, intimnej-ši kotiček s hišico in manjši vrt za sajenje cvetlic. Kdor bo obiskoval šolo Grbec-Ste-pančič, pa bo vstopil v šolo s celodnevnim poukom, kjer učenci ostanejo do 16. ure v šolskih prostorih in so popolnoma vključeni v učni proces, ki poteka izključno v slovenščini, kar je pomembno predvsem za neslovenske otroke. Na škedenjski šoli dosegajo tudi dobre rezultate v znanju slovenščine in matematike, kar je morda posledica dejstva, da tam delujejo eno-razrednice, kjer učenci večkrat ponavljajo in utrjujejo snov. Prav tako tudi dobro sodelujejo s krajevnimi društvi in organizacijami.
Ivan Žerjal
Skupina staršev z ravnateljem Marijanom Kravosom pred poslopjem šole, ki jo prenavljajo
fotodamj@n
sesljan - Delovanje Lokalne akcijske skupine Kras v letih 2012-2015
Več kot milijon za Kras
Sofinanciranje številnih pobud, lani prvič trženje Krasa na državnih sejmih v Italiji
Cela vrsta uspehov je kronala prvo triletje delovanja Lokalne akcijske skupine Kras. S sodelovanjem pri raznih
Sofinancirane pobude LAS Kras
96 ležišč na petih turističnih kmetijah in v petih objektih, ki ponujajo nočitev z zajtrkom;
5 gozdnih poti: v Praprotu (kmetija Lupinc), v Medji vasi (Kohišče), v repnu (Jus), na Pa-dričah (Gozdna zadruga) in v Za-graju (Castelvecchio);
26 projektov društev in krajevnih ustanov, namenjenih promociji ozemlja in krajevne kmetijsko-živilske verige;
3 tržnice za kmetovalce, med katerimi je tudi sovodenjska.
Promocija Krasa, ena od vlog Lokalne akcijske skupnosti Kras
pobudah je prispevala k nastanku sto novih ležišč tako na tržaškem kot na goriškem Krasu, sodelovala je pri obnovi petih gozdnih poti (štirih na tržaškem. ene na goriškem krasu), ter je podprla več kot dvajset projektov za promocijo kulture, vinarstva in kulinarike s kra-
trst - Trčenje v Drevoredu D'Annunzio
Poškodovan skuterist
Sinoči okrog 20. ure je blizu Trga Perugino prišlo do hude prometne nesreče, v kateri se je poškodoval voznik skuterja, upravitelj neke tržaške trgovine s športno opremo. S svojo hondo 125 se je po Drevoredu DAnnunzio peljal proti središču mesta, ko naj bi avtomobil mercedes nasproti njega z drevoreda zavil levo proti Ul. Conti. Skuterist je zgrmel na tla in izgubil precej krvi. Poškodovani je imel že težave z nogami, ob sebi je imel bergle. Na prizorišče so prispeli lokalni policisti in rešilec službe 118 (na sliki Foto-Damj@n), sodeloval je tudi zdravnik. Hudo poškodovanega moškega so z rdečo urgentno oznako sprejeli v ka-tinarsko bolnišnico.
Ob 18.30 in 19. uri je do dveh prometnih nesreč prišlo nad Sv. Ivanom. Pred bencinskim servisom v Ul. Valerio (pri univerzi) sta trčila avto-
mobila, dve osebi sta se poškodovali, na delu so bili tudi gasilci. Nato je prometna policija obravnavala manjšo nesrečo v Ul. Damiano Chiesa. (af)
škega območja.
LAS Kras je konec decembra potegnil črto pod delovanjem v obdobju 2012-2015. Program lokalnega razvoja je bil zahteven, dosežki pa so bili zelo konkretni. V evropskem in deželnem okviru politike za razvoj podeželja je LAS Kras s svojim delovanjem »prislužil« krasu milijon 118 tisoč evrov in jih uporabil pri različnih projektih, ki zadevajo promocijo in varstvo ozemlja. Delovanje je bilo razpredeno tako na pomoč gostinsko-nastanitvenim objektom in vzdrževanju krajine, kot tudi na podporo identiteti ozemlja in krepitvi njegove turistične promocije.
»Lokalna akcijska skupnost Kras je dosegla v teh letih pomemben rezultat. Z vrsto vidnih uspehov je zaključil prvo finančno obdobje, kri katerem je sodeloval,« je ocenil predsednik LAS Kras David Pizziga. »Številke, ki jih danes lahko navedemo, so pomenljive, saj zadevajo konkretne pobude, ki smo jih udejanili, kljub temu, da je naša ustanova še zelo mlada,« je poudaril Pizziga.
Lani je LAS Kras prvič organiziral trženje krasa na državnih sejmih v Italiji, namenjenih tipičnim pridelkom in izdelkom, kar je bilo tudi pomembno. V naslednjem finančnem obdobju programa za razvoj podeželja, ki se začenja ta čas, bo imel LAS Kras na razpolago 2 milijona 250 tisoč evrov za posege pri pobudah za ovrednotenje podeželja.
Gabrovec: društvena gostilna z novo upravo
Društvena gostilna v Gabrovcu bo jutri zvečer ob 20. uri ponovno odprla svoja vrata z novim upraviteljskim parom. Gostilno je namreč skupaj z bratrancem Robertom Pizzamusom prevzel Dimitri Ferluga, ki je pred dobrim letom dni prevzel tudi Ošterijo Ferluga na Ferlugih. V gostilni, ki bo z delom dejansko začela prihodnjo sredo, bodo Kraševce razveselili z dobrotami iz kraške kuhinje, nova upravitelja pa načrtujeta tudi kulturne pobude. Na jutrišnjem odprtju bo v prostorih gostilne zaživela tudi razstava krožka Fotovideo Trst 80 o morju in pustu, na slovesnost, ki jo bo povezoval ansambel Lojzeta Furlana v svoji stari postavi, pa sta Ferluga in Pizzamus povabila zgo-niško županjo Monico Hrovatin, pro-seškega župnika Jožeta Špeha, kulturno društvo iz Gabrovca, Godbeno društvo Prosek, MePZ Rdeča zvezda, ŠD Kras, karabinjerje, lovsko družino iz Gabrovca, SKD Prosek-Kontovel, MoPZ Vasilij Mirk, Godbeno društvo Nabrežina, MePZ Jacobus Gallus, ansambel Ano urco al pej dvej, FC Pri-morje in Shinkai Karate klub.
Evropski dialogi o integraciji
Danes ob 17.30 bo v Novinarskem krožku potekala debata o aktualnih problemih evropske integracije. Srečanje je uokvirjeno v cikel Evropski dialogi, tokrat pa bo predaval ugledni profesor na Univerzi Bocconi Paolo Pala-miti. Predmet njegovega predavanja bosta kriza procesa evropske integracije in nova italijanska stališča.
Srečanje o »modri rasti«
V	palači deželnega odbora na Velikem trgu bo danes ob 14. uri potekalo srečanje z naslovom »Sailing to Blue Growth with mare FVG (Plutje proti modri rasti z mare FVG)«. Delovno srečanje bosta uvedla Massimo Capo-leva in predsednica Dežele FJK Deborah Serracchiani, nato pa bosta besedo prevzela predstavnika hrvaškega ministrstva za gospodarski razvoj To-mislav Pokaz in Tomislav Uroda. Ti in drugi gostje bodo govorili o ladjedelništvu, navtiki ter novi pomorski tehnologiji. Ob tej priložnosti bosta dogovor o sodelovanju podpisala deželni in hrvaški ladjedelski grozd.
Juri Dal Dan Trio
V	Domu glasbe v Ul. Capitelli bo danes ob 20.30 nastopil Juri Dal Dan Trio, ki ga sestavljajo pianist Juri Dal Dan, kontrabasist Romano Todesco in bobnar Alessandro Mansutti. Predstavil bo zadnjo ploščo Josef, posvečeno prera-no umrlemu furlanskemu pozavnistu Giuseppeju Orselliju.
Philippe Daverio jutri v Trstu
Jutri ob 17. uri se v avditoriju Skladišča 26 začenja cikel predavanj na temo Trst in morje, ki ga pripravlja kulturno združenje Italian Liners. Na devetih srečanjih, katerih cilj je ovrednotenje starega pristanišča, bo tesno gospodarsko in kulturno vez Trsta z morjem predstavilo devet uglednih strokovnjakov. Na prvem srečanju bo predaval umetnostni kritik Philippe Daverio, ki bo v fokus postavil umetnike in umetnine na italijanskih tran-satlantikih.
Popravek
Zborovodja Janko Ban je opozoril na napako, ki se je vrinila v poročilo o zborovskem večeru v DSI. Sam je res potožil, da »prej prideš na časopis, če daš nekaj košev, kot če poješ in vadiš, vadiš, vadiš,« ni pa menil, da imajo športniki na voljo tudi avtobus, celo dva, medtem ko zbori ne morejo računati na to pomoč. Tako je pač ugotavljal njegov zborovodski kolega Mirko Ferlan.
12
Petek, 29. januarja 2016
KULTURA
/
intervju - Zvonka T. Simčič, soavtorica dokumentarca Kombinat
»Zbor Kombinat je ženska zgodba in tako je tudi v filmu«
LJUBLJANA - Prvo petletko delovanja je pred nekaj leti Ženski pevski zbor (ŽPZ) Kombinat obeležil z izdajo zgoščenke, ki se je po le nekaj tednih uvrstila na prvo mesto lestvice Slo Top 30. V kolikor pogledamo na politično prizorišče, lahko mirne vesti zapišemo, da praktično ne mineprav noben pomembnejši ljudski dogodek, na katerem ne bi bile s pesmijo in besedo prisotne tudi Kombinatke. Kombinat za vse več ljudi postaja inštitucija -referenčna točka svobodnega, angažiranega, političnega udejstvovanja. Tri vizualne umetnice: Zvonka T Simčič, Valeria Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar so se odločile, da je napočil čas, da se drugo petletko delovanja ŽPZ Kombinat obeleži z dokumentarnim filmom. O filmu Kombinat, ki je premiero doživel v Slovenski kinoteki, smo se pogovarjali s (so)avtorico Zvonko T. Simčič.
Kako je prišlo do nastanka filma?
»Kombinatke« poznam že od vsega začetka, od njihovega nastanka. Zanje sem pred leti tudi oblikovala likovno podobo za cd, ki so ga izdale. Potem pa je šlo nekako tako, da če je zunaj že cd, se lotimo pa še filma (smeh).
Pri realizaciji filma ste sodelovala tri dekleta ...
.. .tudi pri samem filmu gre za podobno zgodbo, kot pri zboru Kombinat. Gre za ženski glas. Za povezovanje. Vse je med sabo povezano. Za enak način sodelovanja, povezovanja gre tudi med nami, ki smo delale film. Tudi v preteklosti sem že delala na projektih skupaj z Uršo Bonelli Potokar, kakor tudi z Valerie Wolf Gang. Nenazadnje pa podobno velja tudi za vse tri sogovornice v filmu za Renato Šribar, Vesno Leskošek in Tanjo Rener, ki nastopajo v filmu in Kombinat umestijo v nek širši družbeni okvir.
Tako protagonistke, sogovornice,
Zvonka T. Simčič
kakor tudi ustvarjalke pri filmu ste same ženske. Vam je to pomembno in zakaj?
Zbor Kombinat je ženska zgodba in tako je tudi v filmu. V startu celo nismo razmišljale čisto tako, samo očitno so moški obupali. Mogoče je bilo prezahtevno. (smeh)
Ali se vam zdi, da ima film (tudi) zaradi tega dejstva določene prepoznavne karakteristike, ki jih drugače ne bi imel?
Na to vsekakor lahko pritrdim pozitivno. Ženska estetika je drugačna. To je normalno. Gre za neke senzibilitete, ki delu prinesejo mehkobo, ponotranjenost in nekaj, kar je povezano z sredino, z materjo zemljo. Mislim, da se to v filmu da dobro čutiti. Sploh smo pa ponosne, ker smo vse delale same. A veste, mi nismo imele kamermana, kaj šele nekoga, ki bi nosil opremo... Ne, vse to smo bile same. Z Valerijo sva se menjali pri snemanju. Se spomnim, da sem bila v Bolnici Franja. Tam med skalami. Delo je fizično naporno, da ne rečem, da sem imela s seboj tudi osemletnega sina. Posnetki pa so zelo resnični in ponotranjeni hkrati. Na robu sublimnosti.
Kaj je bilo tisto, kar vas je najbolj pritegnilo in kar ste hotele kar najbolje iz-
glasba@pnmorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Arrival
The Vintage Caravan
Vintage rock, space rock
Nuclear Blast, 2015 ' Ocena:
Islandijo vsi poznamo, ker je to zelo velik otok s pomembnim vulkanom, ki leži na skrajnem severu Evrope. Iz glasbenega zornega kota pa je ta država širši javnosti bolj malo znana. Nekateri so verjetno že prisluhnili posebni glasbi domače pevke Bjork, le redki vedo za post rock skupino Sigur Ros, verjetno pa nihče ne pozna mlade zasedbe The Vintage Caravan. Glasbeno vrzel bomo danes zapolnili s predstavitvijo plošče Arrival. Plošča je izšla maja lani, izdala pa jo je nemška neodvisna glasbena založba Nuclear Blast. Bend The Vintage Caravan praznuje letos deseto obletnico delovanja. Skupino sta leta 2006 ustanovila pevec in kitarist Oskar Logi Agustsson ter bobnar Gudjon Reynisson. Komaj dvanajstletna glasbenika sta se namreč spoznala med šolskimi klopmi, po treh letih pa je že zagledal luč njun prvenec The Vintage Caravan, ki sta ga fanta izdala v samozaložbi. Takoj po izidu prve plošče je postal stalen član benda še bobnar Orn Numason. Fantje igrajo psihedelični rok, ki večkrat spominja na hard rock in prog rock sound iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Med glavne vzornike mladih Islandcev spadajo gotovo zasedbe, kot so Cream, Led Zeppelin, Deep Purple in podobne.
Po drugem albumu Voyage je bend podpisal pogodbo s pomembno glasbeno založbo Nuclear Blast, lani pa je bobnarja Numasona zamenjal Stefan Ari. Z novim članom je skupina maja izdala svoj tretji glasbeni izdelek z naslovom Arrival. Novo ploščo sestavlja deset komadov in še dve bonus pesmi, traja pa približno eno uro. Najprej je na vrsti ena izmed daljših skladb albuma, to je šestminutna Last Day Of Light, ki se po krajšem bobnarskem intru spremeni v energično space rock pesem. Sledi stoner rock komad Monolith, tako za njim pa lahko prisluhnemo ravno tako stoner in psihedeli-čni skladbi Babylon. Komad Eclipsed sestavlja posrečena mešanica prijetnih kitarskih melodij in skoraj doom rock ritmov, ki pa se nekje na polovici spremeni v bolj poskočno prog rock pesem. Crayz Horses je prvi single novega ploščka in verjetno ena izmed njegovih boljših skladb, Innerverse pa je pravo vesoljsko popotovanje, skoraj sedemminutna, psihedeli-čna balada. The Vintage Caravan je nedvomno mlada skupina, fantje pa so z glasbenega vidika že dovolj zreli.
raziti v samem filmu?
Predvsem je neverjetna ta energija Kombinatk. Prisotne so vsepovsod. Praktično ni pomembnejšega dogodka, na katerem ne bi bil tako ali drugače udeležen tudi Kombinat. Ste videli posnetek na you-tubu- protest ŽPZ Kombinat proti žici? Kombinatke so povsod prisotne, imajo neverjetno energijo. Po drugi strani pa nas je zanimal Kombinat kot tak, za kakšen organizem gre in kakšna je družbena vloga tega kolektiva, ki je nastal, da bi prepeval o boju za človečnost, enakopravnost, dostojanstvo, pravice in svobodo.
Ali so vas te ugotovitve pritegnile tako močno, da ste postale del njih, del Kombinata?
Ne, ne to pa ne. Nikakor. Kot ustvarjalec dokumentarnega filma moraš vedno paziti in biti na nek način »zunaj«. Si del njih, čeprav korakaš zunaj.
Koliko časa je trajalo snemanje?
Kombinatke smo s kamero na koncertih, nastopih, dogodkih in vajah spremljale od leta 2013. Potem je tu še delo pri montaži, v studiu ipd. Film je nastajal približno dve leti in pol, ali bolje tri leta.
Kaj pa lahko rečete o finančni plati dokumentarnega filma?
Za dokumentarni film nam je sam zbor dal nekaj sredstev za potne stroške. Seveda smo se prijavile na razpis za dokumentarni film in to na Filmski sklad, kjer je potrebno, če se hočeš prijavit na razpis, plačati 120 evrov. Itak pa tam že vnaprej vedo, komu bodo dali sredstva. Na žalost potem to celo sami povedo ob kaki drugi priložnosti. Žalostno. S tem se kot ustvarjalec moraš sprijazniti in delati mimo tega.
Kako ste zadovoljni s prvimi odzivi publike?
Po pravici povedano svojih misli še nisem uredila. Še vedno čakam, da to pride za mano. Verjetno pa bo za to potrebno nekaj več časa. Ampak imam občutek, da so odmevi dobri, sploh ko slišim, da jih je ganilo, da je nehote pritekla tudi kaka solza.
Kako bo s projekcijami v prihodnje?
Za film je že zdaj veliko zanimanja. Najprej ga nameravamo ponuditi različnim filmskim festivalom, ki jih je v zadnjem času tudi v Sloveniji kar precej. Potem pa naprej. Tudi v tujino. Si bomo vzele čas in sledile. (smeh)
Robi Šabec
fotografija
Hrana v objektivu
KOPER - V Galeriji Loža bodo danes ob 18. uri odprli četrti in zadnji sklop projekta Maravee Therapy, ki si ga je zamislila Sabrina Zannier. S tem se bo zaključil program festivala, ki se je začel julija lani v Pordenonu, nadaljeval pa v Ma-janu in Guminu. V Kopru bo do 28. februarja vsak dan med 10. in 17. uro na ogled fotografska razstava na temo hrane Vsakdanji kruh Špele Volčič in Marka Lipuša, ki jo je uredila Majda Božeglav Japelj.
27. tff - Hrvaški film Bolesno
Bolna, ker ljubi
Resnična zgodba o dekletu, ki so ga starši odpeljali v psihiatrično bolnišnico
TRST - Reka, leto 2003. Šestnajstletna Ana je s svojo punco v zvezi približno eno leto, ko jo starši odpeljejo v psihiatrično bolnišnico pod pretvezo, da je narkomanka, saj je to po njunem mnenju manj sramotno kot biti istospolno usmerjen. Želijo, da bi jo ozdravili homoseksualnosti. Ana ne more verjeti, da se ji kaj takega dogaja, da so jo lastni starši privedli v tako grozen kraj in misli, da bodo kmalu prišli nazaj in jo odpeljali domov. Ni tako. Anina kalvarija v psihiatrični bolnišnici traja pet let.
Sliši se kot fikcija, grozljivka, a je resnična zgodba. Hrvaški režiser Hrvo-je Mabic je posnel dokumentarni film o Ani Dragičevic, katere pretresljiva usoda je pred leti šokirala hrvaško javnost. Po petih letih prisilnega psihiatričnega zdravljenja Ana končno ni več za rešetkami, sedaj pa je zaradi globokih travm in samomorilskih nagnjenj res potrebna zdravljenja. »Bila sem srečno, zdravo dekle, ki si je želelo samo ljubezni. Sedaj ni več tako. Nisem več zdrava, ne zaupam več ljudem.« Prizna, da brez pomoči psihoterapevta, ki je tudi zaslužen za to, da se je njena kalvarija v Lopači končala, ne bi mogla živeti. Poleg bitke s posledicami te izkušnje, ki so jo globoko zaznamovale, danes Ana bije drugo bitko, sodne narave. Dr. Vulin, ki je takrat vodila Psihiatrično bolnišnico Lopača, je prijavila sodišču in čaka na pravičen izid sodbe. S časom in velikim trudom je Ani uspelo »preboleti« sovraštvo do lastnih staršev: sedaj razume, da so tudi sami bili neposredne žrtve homofobije, ki je tako močno zakoreninjena v družbi. Tudi italijanski. Mabic je izdelal pretresljiv opomin, ki prikazuje posledice homofobije in nezmožnosti sprejemanja »drugačnih«, ki to sicer niso. Želijo si le svobodno ljubiti. (maj)
Danes Laila Pakalnina Predzadnji dan bo tržaški filmski festival gostil tudi režiserko Lailo Pakalnina, lansko dobitnico nagrade Darko Bratina. Danes ob 18. uri bodo v dvorani Tripcovich predvajali njen celovečerec Ausma (Zora), črno-beli film, v katerem je obdelala zgodbo o pionirju, la je za časa Sovjetske zveze lastnega očeta prijavil Stalinovi policiji...	
	jH
	
gledališče - O srednjem sloju in priseljencih
V Contradi priljubljeni Francesco Pannofino
Prizor iz predstave
TRST - V gledališču La Contrada bo od danes do srede, 3. februarja, na sporedu komedija I suoceri albanesi (Albanska tasta), ki jo je spisal Gianni Clemen-ti, plodoviti in uspešni sodobni gledališki avtor, in v kateri nastopa priljubljeni igralec Francesco Pannofino, ki je zaslovel v vlogi nervoznega režiserja v porogljivo zabavni televizijski nanizanki Boris, katere tema je snemanje osladne televizijske nadaljevanke.
Kljub naslovu sta protagonista Cle-mentijeve komedije Italijana, starša muhaste mladostnice Camille, značilna pred-
stavnika srednjega sloja: oče Lucio je odbornik v levičarsko usmerjeni občinski upravi, mama Ginevra vodi modno restavracijo, ki goji nouvelle cuisine. Ko se nekega dne v stanovanju pokvari vodovodna napeljava, pokličeta na pomoč podjetje albanskega priseljenca Iglija in njegovega veliko mlajšega brata Lushana.
Francesco Pannofino igra očeta Lucia, Ginevro Emmanela Rossi, Albanca Iglija, ki je po mnenju nekaterih kritikov najbolj posrečen lik predstave, pa Mau-rizio Pepe. Komedijo je režijsko postavil Claudio Boccaccini. (bov)
/
ZGODOVINA
Petek, 29. januarja 2016
13
marija, pomagaj nam sleherni čas
Spodbuda za naš čas ...
Pred mnogimi leti mi jo je zapela mama. Obudila je še močan spomin na tisto noč, ko so pesem pele ro-marke na Sveti Gori pri Gorici, bilo je leta 1942, morda jeseni, morda prej.
»Marija, vse ljudstvo ječi,
Marija, pomagaj nam ti!«
Prosile so k Mariji, a njihovo silno petje, kot da so to vse vedele, je tudi obtoževalo, obtoževalo je nasilje italijanskega fašizma. Petnajstletna Lina Rija-vec iz Tržiča ob Soči je takrat na Sveti Gori molila za partizane in hkrati pomislila, da mora še kaj storiti. Tako je tudi bilo, in nekaj časa za tem je dobila svoje ilegalno ime Mira.
Pesem sem v zadnjih letih večkrat slišala, a z drugačnim besedilom, pogosto jo predvajajo na Radiu Trst A.
»Marija, pomagaj nam
sleherni čas...«
Lanskega poletja sem pesem slišala na Koroškem, v tej drugi verziji: pri maši pred partizansko proslavo ob spomeniku padlim Domnove čete na Komlju pri Pli-berku so jo zapeli domači ljudski pevci.
Kdaj je torej pesem nastala? Kaj pa njeno novo besedilo? V mnogih zapisih o njej povedo, da je ljudska, da je »verjetno ljudska«, kot beremo izpod peresa muzikologa Tomaža Faganela (1). % & &
Od leta 1942 se je pesem širila, po Gorenjski, v Ljubljani, na Primorskem, v Prekmurju. A najstarejša objava besedila, na katero sem naletela, sega v pomlad 1940. Objavil jo je Izseljenski vestnik (2). Iz francoskega industrijskega in rudarskega mesta Carmaux so 25. aprila 1940 poročali o hudih življenjskih razmerah priseljencev. Dodali so verze te pesmi. Francija je bila že v vojni. V zborniku Slovenci in leto 1941 nam zgodovinar Marjan Drnovšek podaja zgodovinsko razlago tega časa (3).
A najobširnejše in presenetljivo pričevanje o pesmi nam posreduje slovenski duhovnik v ZDA, Rev. James Cherne. Objavilo ga je Amerikanski Slovenec iz Chicaga - »prvi slovenski list v Ameriki«, 23. marca 1945. »Gošarska pesem«, ji reče, zgodba pa sega na Gorenjsko, v prvi čas upora, najverjetneje v leto 1942, morda pa že v leto 1941. Takrat je bil za prve upornike v rabi tudi izraz gošarji, ker so šli v gošo - v gozd.
Organist pri cerkvi sv. Jurija v Gorjah in tajnik domače zadruge Anton Bi-žal mu je nekega dne pripovedoval: »Tam gori na planinah pojo fantje neko novo Marijino pesem, pravijo pastirji, ki so prišli iz gora. Tako povedo, da je žalostna in lepa. Zložili so jo menda gošarji in ji dali melodijo«. Kmalu se je pesem slišala tudi v cerkvi v Gorjah. V svojem članku je g. Černe besedilo tako zapisal:
KRALJICA MIRU
Marija pomagaj nam vojskini čas Na Tebe ozira se vsak izmed nas. Marija, vse ljudstvo ječi. Marija, pomagaj nam Ti. Marija pomagaj in reši nas Ti, že vojske zdaj hude, da bomo prosti.
Marija,... Marija pomagaj rodovom zemlje, ki v vojski zdaj strašni veliko trpe.
Marija,... Marija pomagaj, Te prosijo vsi, ki dom zapustili, na vojsko so šli.
Marija,... Marija pomagaj, vse k Tebi hiti, kjer v sili veliki pomoč vsak dobi.
Marija,... Še enkrat zakličem in prosim na glas: nikar ne zapusti, Marija, Ti nas. Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti!
Partizanski dnevnik, v nedeljo,
24. decembra 1944, na božično noč, št. 342-343. Tiskarna Slovenija pod Vojskim pri Idriji. (Naslovna stran - iz xerografiranega ponatisa zbirke tiskanih številk, ki je izšel leta 1975)
Duhovnik Jakob Černe se je rodil leta 1883 na Blejski Dobravi, leta 1902 je odšel v ZDA, malo pred vojno se je vrnil v domače kraje. Po okupaciji Gorenjske, ko so Nemci izgnali skoraj vse slovenske duhovnike, je prevzel več župnij, dokler ga niso aretirali. Zaprt je bil v Begunjah, nato so ga odpeljali v internacijo na Bavarsko. A bil je zaščiten, kot ameriški državljan - februarja 1945 se je vračal v ZDA (4). Kaj je bilo z njim kasneje, nisem našla. A vrnimo se k pesmi. Tudi organista Bižala so zaprli in odpeljali v Dachau, kjer je umrl. Po njegovi smrti je žena poslala g. Černetu v bavarsko taborišče Laufen notni zapis z besedilom.
O pesmi so slovenski ameriški časopisi v letu 1945 pogosto pisali, in takoj se je razširila tudi med izseljenci. Omenjena pa je že 27. januarja 1943 v »pismu iz domovine«, ki ga je objavilo katoliško Glasilo KSK Jednote iz Cle-velanda.
% & &
Ko pa listamo po monumentalni, presunljivi zbirki Slovensko pesništvo upora 1941 - 1945, obstanemo: med zaporniškimi in taboriščnimi pesmimi je dvakrat zapisana. Joj! Na zidovih tržaške Rižarne so našli prve štiri vrstice - klic neimenovane jetnice. Vse kitice pesmi pa si je zapisala taboriš-čnica Anica Janež Poje s Kočevskega: julija 1942 je bila aretirana in istega leta internirana - najprej na Rabu, nato v Gonarsu (5).
* * *
Okupatorskim oblastem pesem ni bila vprašljiva. Pogosto jo omenjajo slovenski dovoljeni časopisi in zborniki, ki so med okupacijo izšli v Ljubljani, v Gorici, v Prekmurju - Slovenec, Jutro, Vest-nik - Vigred, Bogoljub, Slovenčev Koledar, Slovenski dom, Goriški list, prekmurski Koledar Srca Jezusovega. Pesem so peli v cerkvah širom okupiranih slovenskih krajev in tudi na nekaterih domobranskih slavjih. Decembra 1944 so jo dekleta zapela na prireditvi javne slovenske gimnazije v Gorici (6).
Dnevnik Slovenec piše 5. maja 1944, ob šmarnicah na Brezjah: »Ta čudovita, preprosta pesem, ki je postala v teh dneh najgloblji vzklik trpečega ljudstva k Mariji Pomagaj.« O šmarnicah, ki jih navdihuje pesem, zapiše: »(... ) ta vojskin čas z vsemi zmedami, prevrati in brezboštvom ter hudobijami in razdiralnimi težnjami. Tako nam prikazuje Marijo kot tisto, ki naj nam pomaga iz te bede in groze.« O trnovi poti Marijine podobe na Brezjah med vojno beremo tudi na posebni spletni strani (7). Našo pesem tam srečamo v pomladi 1943, točneje 29. maja: »Pred Marijo zbrano ljudstvo je obljubilo, da se bo varovalo zlasti tistih pregreh, ki izzivajo božje šibe. Stolnica je postala božja pot - dru-
ge Brezje. (...) Tu je neprestano odmevala pesem (iz Velikih Lašč): »Marija, pomagaj nam vojskini čas (...).
* * *
Veliko je povojnih spominskih zapisov. Ze Mohorjev koledar za leto 1948 je objavil pripoved Naši romarji Matije Blažiča. V glasilu Naše vezi nam o pesmi in vojnem času pripoveduje Alojz Zaletelj (8). Spomiski zapis najdemo tudi iz Kamnika, izpod peresa Janeza Majcenoviča (nakamniskem.si). Z Brezij se iz otroških let pesmi spominja pisateljica Berta Golob (9). O pesmi govori Majda Senčar v svoji črtici Razcefrani papirčki, ko pripoveduje, kako so štajerski izgnanci prišli na Dolenjsko (10). Pisatelj Jože Snoj nas v svojem romanu Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu iz leta 2009 spet popelje v zgodnji čas druge svetovne vojne: "Po cerkvah (...) ko je pobožen narod po njih družno, vnebov-pijoče proseče, a tudi že čedalje bolj preteče prepeval Marija, pomagaj nam v vojskinem čas ....« In tako se sklene tudi moj krog spomina.
V goriškem Katoliškem glasu so leta 1963 izšle pripovedi: Ob dvajsetletnici - iz spominov zareškega župnika. V 10. nadaljevanju (21. novembra) beremo o svetogorski podobi Matere božje, ki so jo partizani v dneh kapitulacije Italije, septembra 1943, prenesli v dolino: "V Ajdovščini praznično pri-trkuje!" je hrupno vstopil v jedilnico brat Andrej. "Prinesli so svetogorsko Mater Božjo. Mnogi Križani že hodijo tja." (...) Vstopili smo v cerkev. Praznično je bila okitena in razsvetljena, ol-
Izseljeniški vestnik je leta 1940 v svoji majski številki objavil poročilo iz Francije, na koncu katerega najdemo tudi besedilo te Marijine pesmi v svoji vojni verziji. (Ljubljana, leto X. št.5. - Naslovnica - s spletnega portala Dlib.si, avgust 2015)
tar je bil en sam cvet, sredi cvetja in gorečih sveč je kraljevala milostna podoba Matere božje, desno in levo ob oltarju je stala postrojena skupina partizanov z mladim poveljnikom v sredi. (...) V cerkvi je tedaj zadonela pesem, zaupno proseča in obenem prekipevajoča od žarkega zanosa (...) peli so otroci s svojimi srebrnimi glasovi, pele so mladenke in matere, fantje in možje in še celo partizanska častna straža je nekako pozabila na svoj uiradni značaj in pridružila razvneti množici svoj glas, in še bolj krik svojega srca: Marija, pomagaj nam vojskini čas, na tebe ozira se vsak izm ed nas. (...)". Drug primorski spomin na pesem beremo spet v Katoliškem glasu, 3. oktobra 1968 (11).
* * *
Pesem se je meni zdela starejša. Ta izraz - vojskini čas - zveni starinsko in sega vsaj v sredo 19. stoletja. Še pred drugo svetovno vojno pa nekako odide v pozabo. Tudi v glasbenem ciklusu Vojskin čas Pavla Merkuja in Svetlane Makarovič, 1974, ta beseda izzveni staro ljudsko. Tako seveda tudi v Menartovem ciklusu Srednjeveške pridige in balade (12).
Pisatelj Drago Jančar, v svojem romanu Katarina, pav in jezuit, postavlja pesem v 18. stoletje in čas vojne s Prusijo (13). V zapisu iz leta 1944 pa beremo: "Ko je divjala francoska vojna v naši deželi in ko je donela iz stoterih romarskih src pesem: Vse ljudstvo ječi, Marija pomagaj nam ti!, je Leopold Layer v ječi naslikal čudodelno podobo" - podobo Marije Pomagaj na Brezjah, v letu 1814, za Napoleonovih vojn (14).
Pesem v svoji povojni verziji najdemo tudi v bogoslužni pesmarici in molitveniku Slavimo Gospoda, ki je izšel v Celovcu in tudi v Mariboru leta 1988. Ljudski pevci jo pojejo tudi pri maši, ki jo domači župnik daruje pred partizansko proslavo, ob spomeniku padlim partizanom Domnove čete, na Komlju pri Pliberku na Koroškem. (Reprodukcija notnega zapisa je iz Celovške izdaje)
Še ena literarna zanimivost: pisatelj Vinko Moderndorfer je leta 1989 v svoje delo Zrelo, postavljeno z valpti in grajskimi gospodi v leto 1357, vključil vojno besedilo pesmi, v novejšem delu, komediji Vaje zbora iz leta 1998 pa srečamo
tisto drugo verzijo pesmi, današnjo.
* * *
Pisatelj, psihiater Jože Felc je v črtici Gori razkril pesmi v novem času novi odmev: med procesijo na Brezje, kmalu po vojni, jo na ves glas zapoje duhovnik, ko »udbovec« preganja romarje (15).
V reviji Družina, ob dnevu vernih duš, 4. novembra 2007, spet stopimo v prvi povojni čas, ko »(... ) imamo še bolj v mislih tiste, ki so umirali kot žrtve druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Nekateri so še upali na vrnitev svojih pogrešanih, toda zaman. (... ) darovale so se maše za pokojne žrtve vojne in za pogrešane. Iz bolečih src so prihajale besede pesmi, ki je nastala med vojno: Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti ..." (16).
Vojno besedilo najdemo še po vojni v tržaškem molitveniku Večna molitev (17). Novo besedilo - kaže vsaj, da gre za novo, povojno verzijo - pa srečamo že v molitveniku Mohorjeve družbe v Celju Bog s teboj iz leta 1948. Kmalu po vojni je pesem zaživela v tem besedilu, ki skoraj v celoti opušča sklicevanje na vojno. Pojejo jo širom sveta (18).
In kaj zdaj? Naj potegnemo zaključek? O preteklosti? Ali spodbudo za naš čas? Eno, več, vsak svojo? Kako ta zgodba nagovarja tiste izmed nas, ki nismo verni?
Marta Ivašič
Podatki o virih:
(1) Cerkveni glasbenik, 2011/1 - tudi na portalu Dlib.si; (2) glasilo Družbe sv. Rafaela in Izseljenske zbornice v Ljubljani, 1940, št. 5; (3) Prispevki za novejšo zgodovino, 2001/2, tudi na portalu Zgodovina Slovenije - sisory.si; (4) na spletu je več podatkov, posebej sem jih našla na spletni strani slovenskih notredamk in nekaterih župnij v ZDA; (5) izbral in uredil prof. Boris Paternu, Novo mesto, 1997; (6) Goriški list, 13. XII. 1944. Starejši slovenski tisk je dostopen na že citiranem spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije - Dlib.si, tako vsa tu omenjena glasila iz slovenskih dežel, kot navedeni ameriški izseljenski listi, a predvsem slovenskih levo usmerjenih in partizanskih listov na spletu večinoma (še) ni. (7) marija.si - besedila sem brala avgusta 2014 in 2015; (8) Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in Zveza društev civilnih invalidov Slovenije, september 2010, zdvis.si; (9) Preprosto pismo v raj, Bila je vojska, 2008 - tudi na Wikisource.org; (10) Okruški, Borec 2012/690693, revija-borec.si; (11) dlib.si - projekt digitisk-digispomin; (12) 1990: v pesmi Tabor, 1483 najdemo tudi odmev naše pesmi; (13) o tem tudi študija Marjetke Golež Kaučič, Traditiones, 2007/2 - zrc-sazu.si; (14) Vigred-Vestnik-Prosvetni oder, maj 1944: Marijina božja pota, V.Z.; (15) Idrijski razgledi 1988/2); (16) druzina.si; (17) Trst 1947, na novo priredil dr. Ivan Vrečar; (18) podatke o zborovskih posnetkih na CD in druge natančnejše podatke o objavah najdemo v spletnih katalogih Virtualne knjižnice Slovenije -cobiss.si.
1 4 Petek, 29. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Število prošenj je lani rahlo upadlo, a samo zaradi poostritve pogojev
Pol milijona za subvencije stanovanjskih najemnin
V Gorici se je v zadnjem desetletju število prošenj za subvencije stanovanjskih najemnin krepko povečalo. Najvišje število prošenj - kar 443 - je goriška občina prejela leta 2014, rastoči trend pa se je lani prekinil. Med januarjem in decembrom 2015 je namreč za prispevek zaprosilo 390 občanov, torej 53 manj kot pred dvema letoma.
»To žal ne pomeni, da se je znižalo število ljudi, ki potrebujejo pomoč pri plačevanju stroškov za stanovanje. Rahel upad je povezan s spremembo pogojev za pridobitev subvencij. Prošnjo lahko na primer vložijo le tisti, ki dokažejo, da so najemnino poravnali. Kdor zaradi hude gmotne stiske ni plačal, ne more zaprositi za te prispevke, ima pa pravico do drugih oblik subvencij,« pojasnjuje občinska odbornica za socialo Silvana Romano, po kateri je ob rastoči brezposelnosti velik problem tudi staranje prebivalstva: v goriški občini se je namreč v zadnjih letih število ljudi, ki imajo nad 75 let, povišalo za šest odstotkov.
Leta 2015 je občina kot omenjeno prejela 390 prošenj za subvencijo najemnin, ki so jih občani plačali v letu 2014, sprejela pa jih je 358. Med upravičenci je porazdelila 530.418 evrov. 445.034 evrov je bilo deželnih in državnih prispevkov, preostalih 85.383 pa je prispevala občina sama. »Vsi upravičenci seveda niso prejeli enake vsote. Višina subvencije je izračunana na podlagi potrdila o premoženjskem stanju Isee vsake družine,« pojasnjujejo na uradu za stike z javnostmi goriške občine. Najvišje število prošenj je občina Gorica kot omenjeno prejela leta 2014 - skupno 443 -, ugodila pa je 408 občanom, ki so skupno prejeli 544.397 evrov (od tega 441.683 iz deželnega in državnega proračuna ter 100.337 evrov iz občinske blagajne). Prag 400 prošenj je bil v Gorici prvič presežen leta 2013, ko so občani oddali 420
Leta 2015 je goriška občina prejela 390 prošenj za subvencijo najemnin
vlog. Prispevek je takrat prejelo 384 upravičencev, med katerimi so porazdelili 354.435 evrov, od tega 259.149 evrov deželnih in 95.286 lastnih sredstev.
Pred enim desetletjem je bilo tovrstnih prošenj v Gorici bistveno manj: za najemnine, plačane v letu 2004, jih je na občino prispelo 262. Sprejetih je bilo 211, upravičencem pa so skupno dodelili 484.932 evrov. Tudi delež, ki ga je občina prispevala takrat, je bil manjši od današnjega. Leta 2004 je dežela zagotovila 427.414 evrov, občina pa »le« 57.517, medtem ko je lani subvencijam namenila 85.383 evrov. Še višji je bil delež leta 2014, ko je občina Gorica za tovrstne subvencije odštela 100.337 evrov. (ale)
tržič - Spremembe v sestavi prebivalstva
Narašča število tujcev, domačini se selijo v okolico
V Tržiču narašča število tujih državljanov, medtem ko se vse več domačinov seli v druge občine tržiškega mestnega okrožja in sploh goriške pokrajine. Sestava prebivalstva se je v zadnjih letih zelo spremenila, kar morajo krajevne uprave upoštevati tudi pri nudenju svojih storitev. Iz podatkov o
fara - Iz gorečega tovornjaka
Šoferja je rešil karabinjer
Z dvigalko je razbil šipo in skozi okno povlekel iz kabine 62-letnega slovenskega državljana z zlomljenim kolkom
Slovenskega šoferja je rešil karabinjer. Na avtocestnem odseku A34 med Faro in Sovodnjami se je v torek popoldne zgodila prometna nesreča. Kot smo že poročali, se je tovornjak prevrnil na bok in kmalu zatem zagorel. V tovornjaku je ostal ujet 62-letni slovenski državljan; zlomil si je kolk in ni uspel izstopiti iz vozila. Ravno takrat se je
po avtocesti izven svojega delovnega urnika peljal 34-letni karabinjer iz 13. karabi-njerskega regimenta, ki ima svoj sedež v Tržaški ulici v Gorici. Karabinjer je takoj parkiral svoj avtomobil ob robu avtoceste in stekel proti tovornjaku, iz katerega se je bencin izlil po cestišču. Opazil je, da je šofer ostal ujet v kabini, zato se je vrnil do svojega av-
Ko so
poškodovanca odpeljali reševalci iz službe 118, je karabinjer s svojim mobilnim telefonom posnel fotografijo gorečega tovornjaka
tomobila, iz prtljažnika pobral dvigalko in z njo razbil šipo na vratih tovornjaka. Ka-rabinjer je nato povlekel šoferja iz kabine, mu pomagal na varno in mu nudil prvo pomoč. Le nekaj minut zatem se je vnel požar, ki je povsem uničil tovornjak; brez takojšnjega posega pogumnega karabinjerja bi bile posledice nesreče veliko bolj tragične.
številu prebivalcev v petletju od leta 2010 do leta 2015 izhaja, da se je število tujih državljanov povečalo za 1468 ljudi, okrepila se je tudi prisotnost italijanskih državljanov, ki prihajajo iz raznih dežel južne Italije (+727). Po drugi strani se je kar 745 Tržičanov preselilo v druge občine tržiškega mestnega okrožja. Podatki, ki jih je posredovala tržiška občina, so sicer tesno povezani z gospodarskimi dejavniki - še zlasti s proizvodnimi dejavnostmi ladjedelnice Fincantieri.
Tržiška občina ima 28.122 prebivalcev, med katerimi je 5517 tujih državljanov, ki predstavljajo 19,62 odstotka prebivalstva. Med tujimi državljani jih je največ po rodu iz Bangladeša; v tržiški občini živi namreč kar 1866 Banglade-ševcev, kar predstavlja 33,8 odstotka vseh tujih državljanov. Na drugem mestu so romunski državljani (904 oz. 3,21 odstotka), sledijo Hrvatje (448 oz. 1,59 odstotka), državljani Bosne-Hercegovine (377 oz. 1,34 odstotka), Makedonci (301 oz. 1,07 odstotka) in Albanci (178 oz. 0,33 odstotka). V Tržiču živijo predstavniki 82 različnih držav. Na tržiški občini opažajo, da se tuji državljani v zadnjih časih ustalijo, podobno velja tudi za delavce iz južne Italije. V obravnavanem petletnem obdobju se je v Tržič priselilo 2195 tujih državljanov, med njimi jih iz držav Evropske unije prihaja 751. Med 2241 italijanskimi državljani jih 800 prihaja z juga, medtem ko se je iz goriške in iz tržaške pokrajine v Tržič priselilo 2241 ljudi. S Tržaškega jih je 553, z Goriškega 251, 1437 jih pa prihaja iz drugih občin tržiškega mestnega okrožja. Iz tržiške občine se je odselilo 2986 domačinov; 544 jih je odšlo na Tržaško, 387 na Goriško in kar 2055 v druge občine tržiškega mestnega okrožja.
Nehumani Danci
»Zakon glede migrantov, ki so ga sprejeli na Danskem, je v nasprotju z vrednotami solidarnosti in humanosti, na katerih smo v povojnem obdobju zgradili Evropo.« Tako poudarjata poslanca Demokratske stranke Giorgio Brandolin in Maria Chiara Gadda, člana odbora Schengen, ki sta se včeraj udeležila srečanja dvodomske komisije z danskim veleposlanikom Birgerjem Riis-Jor-gensenom. Na podlagi novega danskega zakona bodo zaplenili imetje migrantov nad 1300 evri vrednosti, kar je po mnenju dveh poslancev skrajno nečloveško. »S tovrstnimi ukrepi se vračamo v preteklost; v severni Evropi postavljajo stvari na glavo in pozabljajo, da najbolj občutita pritisk migrantov Italija in Grčija. Preseči je treba nekdanji dublinski dogovor, saj ne moremo več pričakovati, da bodo skrbele za nadzor zunanjih mej le države, ki jim te meje pripadajo,« pravita Giorgio Brandolin in Maria Chiara Gadda.
Bauhaus v Gorici
Državna knjižnica v Gorici vabi danes ob 18. uri v knjigarno Antonini na Korzu Italia na predstavitev knjige »Bauhaus« Maurizia Platanie. Srečanje z avtorjem prirejajo v sodelovanju z združenjem Dante Alighieri, vodila ga bo Silvia Clama. Odlomke iz romana bo prebiral Tul-lio Svettini.
Goriški pustni sprevod
Gorico bodo v nedeljo, 31. januarja, poživeli pustarji. Sprevod se bo začel ob 14. uri v Ulici Cadorna, zatem bodo pustarji korakali po ulicah Mar-gotti in IX agosto, po Korzu Verdi do Ulice Boccaccio. Nagrajevanje bo ob 18. uri v ljudskem vrtu. Z občine sporočajo, da so se dogovorili tudi za organizacijo pogreba pustnega kralja, ki bo na pepelnično sredo. Program bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Salemme v Verdiju
V Verdijevem gledališču v Gorici bo jutri ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«. V glavni vlogi nastopa priznani gledališki in televizijski igralec Vincenzo Salemme.
gorica
Vlom in kraja
Tatovi naj bi v sredo zvečer vlomili v stanovanje v Ascolijevi ulici v Gorici, včeraj dopoldne naj bi dve torbičarki ukradli denarnico v trgovini Oviesse v središču mesta. Na Facebook strani »Sei di Gorizia se... « sta primera opisali soseda okradenih stanovalcev in hčerka ženske, ki naj bi ostala brez denarnice. Vlomilci naj bi bili na delu v tretjem nadstropju hiše v Ascolijevi ulici, s silo naj bi odprli vrata in zatem prebrskali celo stanovanje. V trgovini Oviesse naj bi se mladi torbičarki - na spletu trdijo, da naj bi šlo za tujki - približali ženski in naj bi ji nato iz torbice pobrali denarnico z nekaj gotovine in osebnimi dokumenti.
Z obema primeroma se ukvarjajo sile javnega reda, ki so v zadnjih dneh obravnavale več primerov vlomov v severnem delu mesta.
/
GORIŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
15
gorica - Dan odprtih vrat na Ad Formandumu
Za bodoče kuharje
Zavod za poklicno izobraževanje Ad Formandum se predstavlja. Potem ko so dan odprtih vrat v prejšnjih dneh priredili v gostinskem učnem centru na Fernetičih, so v petek, 22. januarja, obiskovalce sprejemali v hotelu Best Western Gorizia Palace na Korzu Italia v Gorici, kjer poteka med šolskim letom praktični del pouka tečajev za gostinske delavce. Goriškega dneva odprtih vrat so se udeležili številni starši in nižje-šolski učenci, ki so prisostvovali pravemu prikazu kuhanja. Na zavodu Ad Formandum so sklenili, da svojo ponudbo predstavijo z dvema učnima urama, med katerima so za kuharski prikaz poskrbeli profesor oz. šef kuhinje in dijaki, ki so bili na voljo staršem in najstnikom tudi za razgovor.
Tečaji poklicnega izobraževanja pri Ad Formandumu so namenjeni mladim od 14. do 18. leta starosti. Na voljo imajo program za natakarje in program za kuharje. Prvi letnik je skupen za obe smeri, medtem ko se predmetnika v drugem in tretjem letniku razlikujeta. V Gorici lahko dijaki obiskujejo le smer za kuharje, medtem ko se morajo bodoči natakarji odpraviti v Trst, seveda pa lahko v prvem letniku svobodno izbirajo med obema sedežema. Ob koncu triletnega šolanja prejmejo dijaki diplomo poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo v vseh državah članicah Evropske unije, v drugem in tretjem letniku pa je predvidena tudi delovna praksa.
Šolanje je za dijake brezplačno, vpisovanje na omenjena programa
poklicnega usposabljanja morajo učenci opraviti z ročno izpolnjeno vpisno polo. Izročiti jo morajo tajništvu svoje nižje srednje šole, ki bo nato dokumentacijo posredovalo zavodu Ad Formandum. Za tiste, ki so zamudili dneva odprtih vrat, prireja zavod za poklicno izobraževanje še dva open daya, in sicer v goriškem hotelu Best Western Gorizia Palace v ponedeljek, 1. februarja, med 14. uro in 16.30 in na sedežu v Ulici Ginnasti-ca 72 v Trstu v soboto, 13. februarja, med 9. in 13. uro.
Vpisovanje na oba tečaja poklicnega izobraževanja poteka do 22. februarja, zamudniki se lahko vpišejo tudi naknadno. Iz zavoda Ad For-mandum še sporočajo, da starši in učenci lahko zaprosijo tudi za individualno predstavitev tečajev; za več informacij se lahko interesenti pokličejo na telefonski številki 048181826 (Gorica) in 040-566360 (Trst); na voljo je tudi naslov elektronske pošte info@adformandum.org. (av)
štandrež - Jutri premiera nove komedije dramske družine
Pokojna gospejina mama
V enodejanki francoskega komediografa Faydeauja bodo nastopili štirje igralci
Štandreški igralci med eno izmed zadnjih vaj pred premiero
foto vip
V štandreškem župnijskem domu Anton Gregorčič bo jutri, 30. januarja, ob 20. uri na sporedu premiera nove gledališke igre, ki so jo pripravili prizadevni člani dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. To bo že 51. sezona, ko to društvo iz goriškega predmestja pripravi odrsko delo, ki v veliki večini primerov zadeva igre s poudarjenim komičnim pečatom. Nič drugače ne bo niti tokrat, ko si bodo zvesti gledalci, ki vselej spremljajo bogato delovanje štandreške dramske skupine, ogledali in se bržčas nasmejali ob dogajanju na odru. Gre za igro, ki jo je leta 1908 napisal znani francoski komediograf Georges Faydeau, ki ga poznavalci imajo za naslednika slavnega Moliera. Naslov igre je Pokojna gospejina mama, re-žiral pa jo je Jože Hrovat, dolgoletni sou-
stvarjalec štandreških odrskih uprizoritev. Kot se spodobi za sleherno komedijo, se tudi to Faydeaujevo delo suče okrog družinskih zapletov, sumničenj o morebitni nezvestobi, razuzdanosti, več ali manj utemeljenih očitkov in ne nazadnje hudih nesporazumov, ki privedejo do tragikomičnega zaključka.
Pred kakim dnem smo obiskali eno izmed zadnjih vaj pred sobotno pre-miero in kljub napetosti, ki običajno spremlja vsak tak dogodek, smo z veseljem opazili, da so se igralci kar dobro vživeli v zaupane jim vloge. V igri nastopajo štirje igralci, in sicer Mojca Do-linšek kot gospa Yvonne, Matej Klanj-šek kot njen mož Luciene, služkinja Anette, ki jo zelo dobro igra Polonca Ci-jan, in Egon Cijan, ki igra vlogo Josep-ha, nekoliko nerodnega predstavnika
pogrebne službe. Vsi odrski liki govorijo v knjižni slovenščini - razen služkinje, ki se ne odreče mešanici goriških slovenskih narečij.
V kratkem klepetu po vaji sta nam glavna akterja štandreških odrskih postavitev, Božo Tabaj in Marko Brajnik, povedala, da so za letošnjo sezono načrtovali neko drugo igro z več igralci. Vmes pa so posegle bolezen in druge tehnične ovire, tako da so se na začetku decembra na vrat na nos odločili za uro in četrt dolgo Faydeaujevo enode-janko s samo štirimi igralci. S to izbiro štasndreških gledališčnikov gledalci ne bodo v ničemer prikrajšani, saj jih bo igra o pokojni tašči prav gotovo spravila v dobro voljo. Ponovitev igre, ki sodi v abonmajsko ponudbo, bo na sporedu v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri. (vip)
Prikaz učne ure v hotelu Best Western Palace v Gorici
bumbaca
gorica - »Brand« Qubik
Študentje načrtovali notranjo opremo bara
Delavnica načrtovanja notranje opreme
Na goriškem sedežu tržaške univerze v Ulici Alviano bodo danes ob 17. uri nagradili najboljše projekte študentov, ki so se udeležili prve delavnice načrtovanja notranje opreme za oblikovanje kon-ceptnega bara in kavarne »branda« Qubik caffe. Žirijo, ki bo nagradila najbolj inovativno in funkcionalno delo, sestavljajo strokovnjaki, ki so predavali v sklopu štirih pripravljalnih predavanj, in docenta »workshopa«: to sta arhitekta Nuno Griff in Paulo Goinhas iz studia Ambaixada Arquitectura v Lizboni.
»Zelo smo zadovoljni, da smo dali mladim možnost, da se prvič srečajo z delovnim svetom, podrobneje s svetom "Food & Beverage" (hrane in pijače, op.ur.), ki se v zadnjih letih precej razvija,«
pravi »Chief Blend Designer« Qu-bika Diego Vidiz in pojasnjuje, zakaj se je odločil za sodelovanje z univerzo v obliki »workshopa«. »Prepričani smo, da iz mladih in svežih misli udeležencev lahko dobimo odlične ideje za naš prvi "concept store",« razlaga Vidiz, po katerem je blagovna znamka Qu-bik vse bolj usmerjena v mednarodno dimenzijo, hkrati pa ne izključuje sodelovanja z lokalnimi stvarnostmi.
Qubiku se je za lepo priložnost zahvalila koordinatorka pobude Giuseppina Scavuzzo; docentka tržaške fakultete za arhitekturo ne izključuje, da bi v prihodnosti podoben študijski projekt lahko ponovili v sodelovanju z drugimi krajevnimi ustanovami in podjetji.
TRZIC
Satirična revija Serpentade tudi o Doberdobcih
V satirični reviji »Serpentade - la vose del Serpente, la vose de la zente« bodo prvič od njene ustanovitve leta 2008 pisali tudi o Doberdobcih. Revijo izdaja združenje Centro Studi Bisiachi, njen glavni pobudnik je Sergio Marini, ki je svojčas sodeloval pri pisanju tržiškega satiričnega lista La Cantada. Po sporu z nekaterimi javnimi osebnostmi, ki so se pritoževale nad njegovimi zbadljivimi puščicami, je zapustil list La Cantada in ustanovil novo revijo. Pred osmimi leti je imela Serpentade le štiri strani, letos so jo izdali na kar 86 straneh. Pri njenem nastajanju je sodelovalo triindvajset piscev, sploh pa se širi območje, o katerem piše. V letošnji številki bomo tako lahko prebirali satirične članke tudi o Goričanih in Do-berdobcih. V Ronkah in Tržiču je včasih težko prepoznati osebe, ki so jim satirične puščice namenjene; za Doberdob verjetno ne bo tako, po vsej verjetnosti bodo domačini prepoznali dvanajst ljudi, ki se bodo znašli na posebni satirični lestvici. Če se bodo morebiti užalili, jih bodo prihodnje leto uvrstili v kategorijo »I ofendini«.
16
Petek, 29. januarja 2016
GORIŠKA
/
podgora - Člani sprejeli sklep o prenehanju delovanja
Društva Paglavec ne bo več
Na izrednem občnem zboru bi morali izvoliti nov odbor, volitev pa niso izpeljali, saj ni bilo kandidatov
Slovensko kulturno rekreacijsko društvo Andrej Paglavec iz Podgore bo prenehalo delovati. Sklep so člani sprejeli v torek na izrednem občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Bruna Visintin in pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin. Odločitev o ukinitvi je bila boleča, a pričakovana: na izrednem občnem zboru bi morali izvoliti nov odbor, volitev pa niso izpeljali, saj ni bilo kandidatov. Ožja skupina mlajših članov, ki se je društvu posvečala v zadnjih letih, je želela vajeti prepustiti drugim, prevzel pa jih ni nihče. Zaradi tega se je na občnem zboru večina članov izrekla za prekinitev dejavnosti, saj drugih realnih poti ni bilo.
Podgorsko društvo Andrej Paglavec so po daljši nedejavnosti obudili pred štirimi leti. Na torkovem občnem zboru je podpredsednik društva Luciano Pelizzo spomnil, da je do ponovnega zagona delovanja prišlo zaradi želje po ohranitvi in oživitvi stavbe v Ulici 4. Novembra, v kateri imata sedež tudi krajevna sekcija zveze borcev VZPI-ANPI in kajakaški klub Šilec: od leta 2012 je bila tako dvorana Ra-stislava Delpina ponovno prizorišče kulturnih in drugih srečanj, delavnic za otroke in razstav. V stavbi je vadilo tudi nekaj glasbenih skupin, s katerimi si je društvo delilo stroške za elektriko, kurjavo in odvoz odpadkov, občasno je prostore uporabljal sindikat upokojencev SPI-CGIL. Lani se je društvo posvetilo zlasti organizaciji 40-letnice postavitve vaškega spomenika in obletnici svoje ustanovitve, medtem ko je na društvenem sedežu potekalo manj dejavnosti. To, je pojasnila predsednica Barbara Ursic, je bi-
Sedež društva Paglavec v Podgori
bumbaca
lo tudi posledica tehničnih težav, ki so se pojavile z nepremičnino in so bile v glavnem vezane na kurjavo (pred kratkim je bil sicer ta problem odpravljen) ter samo namembnost stavbe.
O teh vprašanjih ter pomanjkanju zlasti mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti vodenje društva, sta se Ursiceva in Pelizzo pred občnim zborom že pogovorila tako z Visintinovo kot s Peterinom. »Praktične težave bi se tako ali drugače dalo rešiti, vzgib za delovanje pa mora seveda priti iz vasi,« je dejal Peterin in nadaljeval: »Podgora je za Slovence v Gorici pomembna, čeprav smo tu kot skupnost šibkejši kot drugje. Tudi društvo Podgora ni posebno vitalno, zato bi bilo morda treba
razmisliti o konkretnem sodelovanju. Škoda je, da se odpovemo temu predelu občine.« Obžalovanje je izrazila tudi Visinti-nova: »Društvo nam je predstavilo svoje težave. Pri ZSKD smo pripravljeni pomagati, kaže pa, da zaledja ni,« je povedala pokrajinska predsednica ZSKD, ki je naklonjena združevanju moči med društvi.
Med razpravo se je pojavilo tudi vprašanje, kaj bo s sedežem VZPI-ANPI in kluba Šilec, ki v Podgori prireja nagrajevanje Soške regate. Ob zaključku seje so člani sklenili, da bodo morebitni preostanek društvenega denarja po izplačilu položnic in drugih obveznosti namenili podgorski sekciji združenja borcev, ki skrbi za krajevni spomenik padlim v NOB.
nova gorica - Rak na materničnem vratu in cepljenje proti HPV
Pojavnost med najnižjimi, zgodnje odkritje je ključno
Pojavnost raka na materničnem vratu na Goriškem je med najnižjimi v državi, kar je razveseljiv podatek, pravi Marko Vudrag, predsednik novogoriškega društva ko-RAK.si in predstojnik novo-goriške enote nacionalnega inštituta za javno zdravje, je pa bila na Goriškem po drugi strani precepljenost proti virusom HPV (humani papiloma virus), ki so glavni povzročitelji tega raka, nekaj let med najnižjimi v Sloveniji. Stanje se je precej poboljšalo v šolskem letu 2014/2015.
V Sloveniji za rakom materničnega vratu vsako leto na novo zboli okoli 130 žensk, od tega okrog 5 v Goriški regiji. Število novih bolnic pa se znižuje zahvaljujoč državnemu presejalnemu programu ZORA, s katerim ginekologi načrtno iščejo zgodnje oblike tega raka.
»Rak materničnega vratu je med vsemi raki na enajstem mestu glede pogostosti, med ginekološkimi raki pa na drugem,« pravi Neda Bizjak, predstojnica ginekološko-porodniške službe v šem-petrski bolnišnici, ki opozarja tudi na predrakave spremembe na materničnem vratu, vsako leto na Goriškem zaradi tega vzroka zdravijo okoli 2.000 žensk. »Po sedanjih smernicah državnega programa ZORA se pri ženskah bris materničnega vratu jemlje enkrat na tri leta, od 20. do 65. leta starosti. Zaradi tega se je stopnja incidence znižala, pa tudi starost obolelih premaknila navzgor. Sedaj zbolevajo predvsem tiste ženske, ki so starejše od 50. let oz. tiste, ki se ne odzivajo na vabila za odvzem brisa,« pojasnjuje Bizjakova. Po podatkih slovenskega registra raka in Zdravstveno statističnega letopisa, je na Goriškem najnižja incidenčna stopnja raka materničnega vratu v zadnjem desetletju. Podatek za regijo v letu 2012 je 3,3 primera na 100.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje v tistem letu zna-
ša 11,4 primere na 100.000 prebivalcev.
Cepljenje proti HPV je v Sloveniji od leta 2009 brezplačno na voljo vsem deklicam v 6. razredu osnovne šole, če se takrat ne cepijo, pa imajo možnost to storiti še v 8. razredu. Cepljenje je dostopno tudi vsem ostalim ženskam, vendar proti plačilu.
»Nastanek raka materničnega vratu je v najtesnejši povezavi s prisotnostjo humanega papiloma virusa. Ne povzroča pa le raka materničnega vratu, ampak tudi nekatere druge rake, predvsem raka vulve, vagine, anusa, penisa, grla in vratu. Ker se proti HPV lahko cepimo, lahko s tem ukrepom obenem tudi preprečimo razvoj drugih naštetih rakov,« zatrjuje Vudrag.
Precepljenost v regiji se je sicer izboljšala, še v šolskem letu 2013/2014 je znašala 35 odstotkov, leto kasneje pa že 52 odstotkov, kar regijo uvršča nekako na sredino v primerjavi z drugimi regijami.
»Cepljenje je trajna zaščita, zanjo so potrebni trije odmerki. Društvo se bo borilo, da bi cepili čim več ljudi ter da bi v cepljenje bili vključeni tudi dečki, saj so ogroženi tudi oni,« poudarja Vudrag, ki pri obveščanju staršev poudarja veliko vlogo izobraževalnih ustanov. »Šola kot vzgoj-no-izobraževalna inštitucija uči tudi od-nosdo zdravja. Smo eden ključnih elementov, kjer se te informacije lahko tudi širijo: z zdravstvenimi delavnicami in zdravstveno vzgojo na učence, pa tudi s predavanji za starše. Prav na temo možnosti cepljenja proti HPV smo ugotovili, da imajo starši pomanjkljive informacije ali pa veliko vprašanj v zvezi s tem. Zato smo tudi letos organizirali predavanje enega od strokovnjakov z starše. Ko se je to cepljenje začelo, smo takšno predavanje že organizirali,« pravi Nataša Nanut Brovč, pomočnica ravnatelja na šempe-trski Osnovni šoli Ivana Roba.
Katja Munih
nova gorica - Spor v družini
Poskus uboja v središču mesta
Novogoriški kriminalisti in policisti so v sredo v zgodnjih večernih urah na območju Nove Gorice obravnavali sum storitve kaznivega dejanja poskusa uboja. Policija je z informacijami o dogodku skopa: »V zvezi z omenjeno zadevo so bila izvedena nujna preiskovalna dejanja, sicer pa kriminalistična preiskava suma storitve kaznivega dejanja še vedno poteka v okviru predkazenskega postopka in ni zaključena. Policija v tem trenutku še vedno preverja vse okoliščine navedenega kaznivega dejanja, v zvezi z omenjeno zadevo je bilo obveščeno tudi pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici,« je pojasnil Dean Božnik iz službe za odnose z javnostmi na novogoriški policijski upravi. Dodaja še, da zaradi interesa kriminalistične preiskave drugih podrobnostih javnosti drugih podatkov
Policijski avto
foto k.m.
ne morejo posredovati. Neuradno smo včeraj sicer uspeli izvedeti, da naj bi se dogodek zgodil v središču Nove Gorice. Osumljenec naj bi bil že znan, po neuradnih podatkih naj ne bi šlo za družinsko zadevo, žrtev pa naj bi utrpela hujše poškodbe. (km)
Marko Vudrag
foto km.
gorica - Za podjetje Biolab
30-odstotna rast
Od leta 2012 do leta 2015 se je promet skoraj potrojil
Massimo Santinelli
Goriško podjetje Biolab je med lanskim letom preseglo 10.500.000 evrov prometa, kar predstavlja 30-odstotno rast v primerjavi z letom 2014. Podjetje, ki ga je ustanovil Massimo Santinelli leta 1991, sicer raste že štiri leta; od leta 2012 do leta 2015 se je promet skoraj potrojil.
Podjetje Biolab proizvaja biološke vegetarijanske in veganske jedi. Lani so zaposlili 20 delavcev, ki so pred tem imeli ter-minsko pogodbo; skupno je uslužbencev okrog 70, med katerimi jih je 45 neposredno zaposlenih. Podjetje Biolab ima v Gorici dva proizvodna obrata, v katerih so lani proizvedli 8.800.000 porcij raznih ve-ganskih in vegetarijanskih jedi - od tofu-
ja do saitana, vegetarijanskih kotletov, pol-pet in raguja. Posebno pozornost namenjajo izvozu, saj so italijanske jedi zelo cenjene po vsem svetu. Zaradi tega se bo podjetje Biolab med 10. in 13. februrarjem mudilo na nurnberškem sejmu bioloških živil Biofach. Santinelli veliko stavi tudi na goriško rožo, značilen rdeč radič; v novem kmetijskem podjetju je zaenkrat zaposlil dve osebi, vendar računa, da bo število zaposlenih v prihodnosti povečal. Podjetje Biolab je ravnokar obnovilo tudi spletno stran in pripravilo 17 kratkih promocijskih videospotov; njihov režiser je Goričan Matteo Oletto, ki je znan predvsem zaradi filma »Zoran, moj nečak idiot«.
štandrež - Ob dnevu spomina na holokavst
Sanje o svobodi
Med večerom so prebirali tudi pričevanja preživelih slovenskih deportirancev
Na sedežu zadruge Arcobaleno v Štandrežu so se v sredo poklonili spominu na žrtve koncentracijskih taborišč; med večerom so se prepletali ples, petje in prebiranje pričevanj preživelih. Posamezna besedila so prebirali Robert Cotič, Lucia Calandra, Edi Bramuzzo, Franco Perazza in Bruno Tofful; s tangom, polko in drugimi plesi se je številnim prisotnim predstavila čez-mejna skupina GO folk Gorica-Nova Gorica.
Posebno ganljiv in pristen je bil dvojezični nastop recitatorja Roberta Cotiča, ki je v svojem tipičnem slogu najprej predstavil pesnika Srečka Kosovela, nato pa prebral pisma nekaterih slovenskih deportirancev. Večer v Štandrežu so skupaj priredili zadruga Arcobaleno, Kulturni dom iz Gorice, združenje Amici di Israele in plesno-glasbena skupina Go folk Gorica-Nova Gorica.
Robert Cotič med prebiranjem pričevanj
/
GORIŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
17
Zbili divjega prašiča
Ravno v prejšnjih dneh smo poročali o problemu nesreč z divjadjo in o učinkovitosti odsevnikov, ki jih pokrajina pravkar namešča na pokrajinskih cestah. Mednje pa ne spada deželna cesta št. 351, kjer je v noči s srede na včerajšnji dan pogi-
Poginulega
divjega
prašiča je
odpeljala
pokrajinska
policija
david ambrožič
nil divji prašič. Truplo so zjutraj našli na travniku v bližini vodovodnega črpališča na Majnicah. »Šlo je za večjega samca, težkega med 90 in 100 kg. Domnevamo, da ga je zbil kakšen tovornjak ali drugo vozilo,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic. Truplo je odpeljala pokrajinska policija.
doberdob
Roman upornika
Društvo Jezero iz Doberdoba v sodelovanju s Kinoateljejem in Hišo filma v Gorici, občino Doberdob in doberd-obsko župnijo sv. Martina prireja projekcijo celovečernega igrano-doku-mentarnega filma režiserja Martina Turka Doberdob-Roman upornika. Gre za spomin na Prežihovega Voranca, po katerem nosi ime tudi šola v Doberdobu, na njegov roman Doberdob ter na prvo svetovno vojno in soško fronto, ki je zajela tudi območje današnje občine Doberdob. Pred več kot stotimi leti se je na doberdobski planoti bojeval tudi dvaindvajsetletni pisatelj s pravim imenom Lovro Kuhar. Njegova knjiga Doberdob velja za edini slovenski avtobiografski roman na temo prve svetovne vojne. Film je nastal v produkciji Bela Film ter v koprodukciji z RTV Slovenija in slovenskim programom RAI - sedež za FJK. Na večeru, ki bo v torek, 2. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu bo prisoten tudi tržaški režiser Martin Turk. Vstop je prost.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče	H Mali oglasi
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 16.50 »Doraemon il film
-	Nobita e gli eroi dello spazio«; 18.30
-	21.15 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Joy«. Dvorana 3: 17.00 - 21.15 »Revenant
-	Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00
-	22.15 »Point Break«.
Dvorana 5: 17.30 »Doraemon il film
-	Nobita e gli eroi dello spazio«; 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«.
DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Misija Arktika« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Amaterji« (Filmsko gledališče).
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m); informacije in prijave andrej@spdg.eu in tel. 3201423712 (Andrej).
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 30. januarja, bo ob 20. uri premiera komedije »Pokojna gospe-jina mama«, nastopa dramski odsek PD Štandrež v režiji Jožeta Hrovata (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 328-6669048 od 12. do 14. ure.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v gledališču Verdi v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 20.30 predstava v furlanščini »Divine Comme-die«, nastopa skupina I Trigeminus; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 30. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«, režija: Vincenzo Salemme. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 11. februarja »Il pranzo di Babette«, igra Lella Costa; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU ob 21. uri: 5. februarja »Slurp. Lecchini, cortigiani & penne alla bava al servizio dei potenti che ci hanno rovinati«, napisal in nastopa Marco Travaglio; informacije po tel. 0481532317 ali na info@artistiassociati-gorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 31. januarja ob 17. uri »Hansel e Gretel«. 10. in 11. februarja »La scuola«, nastopajo Vittorio Ciorcalo, Roberto Citran, Marina Mas-sironi, Roberto Nobile, Silvio Orlando, Antonio Petrocelli, Maria Laura Rondanini; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 29. januarja, ob 20. uri »Švejk«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na bla-gajna@sng-ng.si.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 6. leta dalje: v soboto, 30. januarja, ob 16.30 »Storie del Buon Dio«, v izvedbi gledališke skupine Teatro Causa; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601.
□ Obvestila
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bosta igrala duo Luca Ferrini in Črtomir Ši-škovič ter trio flavt Trije letni časi. Vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica.
GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: danes, 11. februarja, ob 20. uri bo »Večer samospevov«, nastopata sopran Elvira Hasanagic in pianist Aleksandra Pavlovič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 0038653354016; blagajna@kulturnidom-ng.si.
fí Razstave
NA KMETIJI KOMJANC ALEŠ v Štever-janu bodo v petek, 5. februarja, ob 18. uri predstavili knjigo Pierpaola Cociannija
v	italijanskem jeziku o avstroogrskih čeladah v prvi svetovni vojni.
9 Šolske vesti
AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v ponedeljek, 1. februarja, od 14. do 16.30 v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017.
TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah.
VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazo-
vi	ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo informativni sestanek za vpis v nižjo srednjo šolo v Doberdobu za družine iz Doberdoba danes, 29. januarja, ob 17.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja.
V	GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.3012.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do
30.	januarja ob odprtju trgovine.
V	GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lontana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do 30. januarja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; več na www.legantiqua.it.
V	MULTIMEDIJSKI POSTAJI PRVE SVETOVNE VOJNE v bivši železniški postaji v Redipulji je na ogled razstava z naslovom »Che il bambino Gesu faccia che presto cessi la guerra...«; do
31.	januarja od ponedeljka do petka 9.30-12.30, 15.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 9.30-12.30, 16.00-19.00.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00. Vstop prost.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava, ki jo je uredil Luciano Rossetto, z naslovom »Baionette e puntesecche. Incisione, cento anni dopo Anselmo Bucci«. Sodelujejo umetniki: Eva Aulmann, Roger Benetti, Graziella Da Gioz, Arian-na Loscialpo, Stefano Luciano, Cesco Magnolato, Raffaele Minotto, Ivo Mosele, Luciana Nespeca, Maristella Pau, Olivia Pegoraro, Francesco Sciac-caluga, Elena Sevi, Elisabetta Viaren-go Miniotti. Na ogled do 6. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00.
V	PALAČI LOCATELLI v Krminu je odprta razstava z naslovom »Thea Grusovin Geromin. Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo organizira kulturni krožek Tullio Cra-li iz Gorice. Razstavo predstavlja Serenella Ferrari, ki je uredila katalog; na ogled bo do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.3018.30.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816 ali www.gal-leriaspazzapan.it.
H Prireditve
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultimo canto del Codirosso« Stefanie Conte; informacije po tel. 0481-33776 ali leg@leg.it.
»REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2016« v Kulturnem domu De-skle bo danes, 29. januarja, ob 20. uri ter v soboto, 30. in nedeljo, 31. januarja, s pričetkom ob 18. uri. Pobuda v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Nova Gorica. Več informacij na www.jskd.si.
V	KNJIGARNI ANTONINI na Korzu Italia 51 v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 18. uri predstavitev romana Maurizia Platanie »Bauhaus«.
»PRAZNIK MIRU« V KRMINU bo v soboto, 30. januarja, v župnijski dvorani Trevisan za mlade od 15. ure dalje in za odrasle od 16. ure. Ob kulturnem programu bo med drugimi gosti tudi novinar Mitja Volčič; ob zaključku bo maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Redaelli in ob 20.45 bo v občinskem gledališču koncert skupine The Sun. Koncert je brezplačen, nujna pa je predhodna najava na naslov thesuncor-mons@gmail.com. Prireja organizacija Azione Cattolica iz Gorice.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem.
V	NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu računalniških delavnic »Z nami po e-znanje« srečanje o spletnih straneh za hrambo dokumentov v torek, 2. februarja, med 17. uro in 18.30; več na www.ng.sik.si.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Nicola Sgobba (iz hiše žalosti v Ul. Gorizia 67) v stolnici Sv. Petra in Pavla in na pokopališču.
DANES V ZAGRAJU: 15.00, Angela Mauro vd. Bellani (iz goriške splošne bolnišnice), ležala bo od 14.00 dalje v kapeli v Ul. Vittori, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Luciano Pellegrini obred v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 10.00, Rosanna Faccio por. Beraldo obred v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V BISTRIGNI PRI ŠTARAN-CANU: 11.00, Lina Pizzignacco vd. Pelos (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
prej do novice
www.primorski.eu1
18
1 6 Sobota, 30. januarja 2016
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Ob 60-letnici smrti Michaela Gamperja
Erika Jazbar
Pri nas je ime Michael Gamper (1885-1956) v glavnem neznano, pa čeprav bi se lahko njegova življenjska zgodba krila s tisto katerega od naših zavednih primorskih duhovnikov, ki so živeli za svoje ljudstvo. Če preletimo postaje njegove tuzemske poti, bomo dojeli visoki etični, človeški, pa tudi poklicni format njegove osebnosti, saj je bil Michael Gamper dušni pastir, izobraženec in časnikar, ki je bil z besedo in predvsem z dejanji glasnik pravic Južnih Tirolcev v težavni prvi polovici 20. stoletja, ko so se nacionalizmi znesli tudi nad tem obmejnim prebivalstvom: od konca prve svetovne vojne do fašizma in preko opcij za tretji rajh ter nacistične okupacije do povojnih prizadevanj, da bi ta košček Tirolske pripadel matični Avstriji.
Več je skupnih poti in stičnih točk z nami, ki se začnejo v letih monarhije Austrie Felix v tirolskem Landu, nacionalističnimi izpadi italijanske strani, krščansko socialno politiko duhovnika, ki je bil tudi v družbenem smislu blizu svojim ljudem. Med fašizmom, ki so ga Nemci na Južnem Tirolskem okusili v vseh oblikah, ki smo jih poznali tudi pri nas, so med drugim nanovo napisali 10 tisoč krajevnih imen, saj je bilo dvojezičnih inačic manj kot 50. Ukinili so šolstvo v maternem jeziku, Gentilejeva reforma namreč. Michael Gamper je bil tako leta 1925 ustanovitelj Katakombenschulen (šol v katakombah), kar smo poznali tudi pri nas s skritim poučevanjem slovenskega jezika v župniščih, ki ga je spodbujal zadnji goriški nadškof slovenskega rodu Frančišek Borgia Sedej, uresničevali pa so ga njegovi primorski duhovniki. Tudi Gamper je naletel na gluha ušesa pri vrhovih tedanje Cerkve, zato se je s svojimi učitelji preselil v katakombe, kot so to storili prvi preganjani kristjani.
Zavedal pa se je tudi pomena tiskane besede, časopisov, dnevnikov, tednikov in revij, bil je časnikar in urednik, tri desetletja predsednik založbe, ki je bila in je še danes najpomembnejša tovrstna realnost na Južnem Tirolskem, imenuje se At-hesia. Preimenovanje so vsilili med fašizmom, njeno izvorno ime je bilo Tyrolia. Uspelo mu je prebroditi burna leta in ohraniti pri življenju založbo, ki je odigrala bistveno vlogo pri ohranjanju identitete narodne manjšine.
Opcije za tretji rajh leta 1939 pri nas poznamo le v Kanalski dolini. Gamper je bil med maloštevilnimi Južnimi Tirolci, ki so se odločili za
Heimat, da ostanejo torej doma z italijanskim državljanstvom. V tej smeri je agitiral s članki in uvodniki, hodil od vasi do vasi, bil je Dableiber, kot so nazivali tiste, ki so hoteli »tam ostati«. Deležni so bili psovanja in šikaniranja, češ da so kolaboranti. Pod nacistično okupacijo, ko so pri njih ustanovili operacijsko cono Alpenvorland (pri nas smo imeli operacijsko cono Jadransko primorje), so jih nacisti aretirali, pošiljali pred posebno sodišče, nekaterim je uspelo zbežati. Gamperja so nacisti označili za »sovražnika ljudstva«, rešil se je z umikom v Firence. Iz Dableiberjev je maja leta 1945 nastala Südtiroler Volkspartei (SVP).
Mihael Gamper je pred koncem vojne zaveznikom napisal spomenico, s katero je utemeljil prizadevanja za priključitev Južne Tirolske novi Avstriji, kar je v svojem prvem programu imela tudi SVP, ki je nato sprejela razmejitev ter se pogajala o avtonomiji, medtem ko je bil Gamper do zadnjega prepričan v nujo združitve in je doživljal razmejitev kot veliko zgodovinsko krivico.
Nekaj let pred smrtjo pa je ube-sedil Todesmarsch, pohod smrti Južnih Tirolcev, saj je s politiko rimske vlade, naselitvijo 60.000 Italijanov, načrtno industrializacijo ter neizvajanjem avtonomije na Bocenskem tirolska identiteta hirala. To je sprožilo proces, ki je v sedemdesetih letih pripeljal do izredne avtonomije, ki jo ta zemlja pozna še danes.
Mihael Gamper je umrl 15. aprila 1956. Italijansko zgodovinopisje poudarja njegovo vlogo iz svojega zornega kota, marsikje beremo, da je bil predstavnik nemškega iredent-izma, nacionalist ipd. No, saj tudi naši primorski duhovniki marsikdaj delijo z njim podobne nazive.
Z Južno Tirolsko nas vežejo več-stoletne vzporednice, ki ne segajo le v avstroogrske čase, temveč črpajo iz skupnih vsebin, načel in tudi prizadevanj za pravice avtohtonih narodnih manjšin. Binomij narodnost - vera, zbirnost v politiki, avtonomistične ideje, pomen identitete: škoda, da smo se temu skupnemu bogastvu v povojnem obdobju odpovedali in se je s časom v glavnem izgubilo. Izbrali smo drugačno pot, pot ideologije, ki nas je pripeljala drugam. O tem, kje smo pristali, naj pišejo drugi. Moj namen je bil le ta, da opozorim na lik, ki ni šel skozi sito vsebin, osebnosti in sporočil, ki jih naši skupnosti v povojnem času namenjajo mediji, zgodovinarji, raziskovalci, pisci, šolniki, in ga zato v naši zavesti ni.
brestanica - Razstava v gradu Rajhenburg
Zametek evropskega muzeja
# VI ŠIV	•	• - • v
o fasisticnem in nacisticnem nasilju nad slovanskimi narodi
BRESTANICA - V muzeju gradu Rajhenburg nad Brestanico so odprli dokumentarno razstavo o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi, ki jo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945. Predstavili so tudi pobudo za Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma na Rajhenburgu, kjer je bilo leta 1941 največje taborišče za izgon Slovencev. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Znidaršič je ob odprtju razstave povedala, da so dan pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta odprli razstavo, ki jo je društvo pripravilo kot zametek evropskega muzeja o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi in drugimi narodi.
Na razstavi so prikazali le ledno zbrano dokumentarno gradivo o nasilju nad Rusi, Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Belorusi, Srbi, Hrvati in Slovenci v Avstriji ter Italiji. Pri posredovanju slikovnega in drugega gradiva pa so pomagali nekateri člani Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev oziroma žrtev fašizma in nacizma med letoma 1920 in 1945, je dodala.
Razstavo so z njenim odprtjem predali v varstvo Občini Krško in Kulturnemu domu Krško, ki upravlja z Mes-
Na razstavi o nasilju nad Rusi, Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Belorusi, Srbi, Hrvati in Slovenci v Avstriji ter Italiji.
tnim muzej Krško in razstavišči gradu Rajhenburg. Hkrati pa društvo upa, da bo ta postala zametek omenjenega evropskega muzeja, je nadaljevala njegova predsednica.
Leta 1991 ustanovljeno društvo s približno 9.500 člani je sicer pobudo za omenjeni evropski muzej dalo že leta 2002. Ob ohranjanju dejavnega zgodovinskega spomina na genocidno okupacijo Slovenije in
Grad Rajhenburg nad Brestanico na Dolenjskem
izgon Slovencev si tudi prizadeva, da bi razstava postala stalna ter da bi se pridružila rajhenburški že postavljeni stalni postavitvi o slovenskih izgnancih.
Pri svoji pobudi za ustanovitev evropskega muzeja so se začeli povezovati tudi s sorodnimi evropskimi organizacijami in društvi, je med drugim povedala Zni-daršičeva.
Kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije in vodja brestaniške muzejske enote, zadolžene za tematiko slovenskih izgnancev, Irena Fürst, pa je glede zamisli evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma novinarjem pojasnila, da so po prenovi gradu Rajhenburg tam leta 2014 postavili stalno muzejsko razstavo o slovenskih izgnancih.
Da bi odprta razstava Društva izgnancev Slovenije postala stalna in del predlaganega evropskega muzeja, bi se sicer morali dogovoriti na ustrezni ravni. Pri tej gre namreč predvsem za vprašanje širše internacije med slovanskimi narodi in ne toliko izgnancev. Hkrati pa so vsi razstavni prostori gradu Rajhenburg že zasedeni z drugim stalnimi zbirkami, je še opozorila Fürstova. (sta)
TDD Predstavlja, z Iztokom Spetičem o nasilju med najstniki
Tedensko poglobitveno srečanje slovenske informativne redakcije deželnega sedeža Rai TDD Predstavlja tokrat sovpada s tednom, ki ga vse deželne redakcije Rai posvečajo varnosti in zakonitosti. V oddaji bo tako v ospredju medvrstniško nasilje. Ivan Bajc se bo o tem vprašanju pogovoril s psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem, ki se s to obliko nasilja med mladoletniki ukvarja tudi na naših šolah. Beseda pa bo tekla tudi o ostalih težavah, s katerimi se spopada odraščajoča mladina, ki večkrat potrebuje kvalificirano psihološko podporo.
Režijo oddaje je podpisala Loredana Gec. Ponovitev bo v sredo, 3. februarja, pred televizijskim dnevnikom.
PISMO UREDNIŠTVU
»Začeli so s tem, da bodo napravili red ...«
Zivimo v čudnih časih, za katere marsikdo meni, da so primerljivi z onimi med prvo in drugo svetovno vojno. Vojna?! Pa se sploh zavedamo, kaj pomeni vojna? Totalna vojna v razmerah globaliziranega sveta! Spet (svetovna) vojna? Sovraštvo, ker si drugačen, ker nisi pripadnik »mojega« naroda, ker si druge vere, ker si njihov ali nikogaršnji ... Fašizem?
Pesnica Erna Muser in njena prijateljica Vida Zavrl, obe aktivistki Osvobodilne fronte, aretirani in odgnani na suženjsko delo v Nem-
čijo, sta po vojni pripravili monografijo o ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbruck (Ljubljana, 1971). Uvodoma sta izpostavili nekaj misli različnih avtorjev o fašizmu in nacizmu. Navajam jih kot naj-resnejši opomin pred obujanjem diktatur in v osvežitev odgovornosti voditeljem držav(e), demokratičnim strankam in gibanjem, z leve in z desne.
Vicki Baum, avstrijska pisateljica, 1888 - 1960, o pojavu fašizma: »Začeli so s tem, da bodo napravili red v Evropi, a nasledek vsega je bil kaos, zmeraj večji kaos.«
Dr. Marja Grolmusec, lužiško-srbska pisateljica, 1896 - 1944 (umr-
la v Ravensbrucku): »Bistvo fašizma je, da sme samo eden delati politiko ... Diktator izsrka svoji deželi politično kri . in dežela propada zaradi politične slabokrvnosti.«
Ignazio Silone, italijanski pisatelj, 1900 - 1978 o možnosti dialoga: »S fašizmom ni mogoče razpravljati.«
Danes se oglašam z mislijo na vse trpine sedanjega, prihodnjega in tistega groznega časa pred skoraj osemdesetimi leti. Trpko izkušnjo izdajstva, mučenja in poniževanja so v letih 1941-45 izkusili tudi moji bližnji. Samo iz moje vasi jih je sedemnajst (17) za vedno ostalo v Nemčiji. Brez groba. »In gnojili bo-
Ha
ste nemško zemljo,« je vzkliknil nacistični veljak. Teta se je izčrpana in hudo bolna komaj vrnila, ženin stric pa je živ zgorel v krematoriju.
Oglašam se s šibkim glasom posameznika. Za življenje. Za korak v pravo smer, od pameti k modrosti, od bivanja k sobivanju, od žitja k sožitju, od imeti k biti.
Radivoj Pahor
kmečka zveza
Podpora za nakup lesenih sodov
Kmečka zveza obvešča, da je Dežela FJK izdala razpis za predstavitev vlog za podporo pri nakupu lesenih sodov namenjenim zorenju in staranju vin (tudi barriques).
Sklep deželnega odbora določa pomoč v višini 40% predvidenega stroška. Vloge je treba predstaviti izključno preko spletnega portala SIAN, do 29. februarja 2016. Za vročitev prošenj in ostalih potrebnih dokumentov na Deželo, pa je čas do 7. marca 2016.
Za podporo lahko zaprosijo vinarska podjetja v deželi FJK. Najnižja vrednost nakupa znaša 5.000,00 €, za podjetja s sedežem v tržaški pokrajini pa 3.000,00 €. Razpis predvideva tudi obveznost uporabe sodov najmanj za dobo petih let po prejetju podpore. Razpoložljivi sklad je 400.000,00 €. V primeru, da sklad ni zadosten za finansiranje vseh vlog, se upošteva sledeča prednostna lestvica: kmetije, ki jih upravlja podjetnik vpisan v pokojninski sklad INPS in ni še dopolnil 40 let starosti; kmetije, ki jih upravlja podjetnik vpisan v pokojninski sklad INPS in ima vsaj enega sorodnika, ki je sodelavec in ni dopolnil 40 let starosti; kmetije, ki jih upravlja podjetnik vpisan v pokojninski sklad INPS, ki nimajo zgoraj opisanih pogojev; kmetije, ki jih upravlja podjetnik, ki ni vpisan v pokojninski sklad INPS in ni še dopolnil 40 let starosti; vse ostale kmetije.
V primeru enakih pogojev prosilcev ima prednost tisti, ki predvideva višjo investicijo.
Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter tehnično ekonomsko poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami (preventivi).
Kmečka zveza je na razpolago za podrobnejše informacije in izpolnevanje vlog v uradih v Trstu (040/362901), Gorici (0481/82570) in Čedadu (0432/703119).
Petek, 29. januarja 2016 1 9
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
APrimorski
~	dnevnik
Messina na All Star Game
NEW YORK - Bližajoči All Star Game severnoameriške košarkarske lige NBA po vsej verjetnosti ne bo dočakala italijanskega zvezdnika na parketu v Torontu, na klopi Zahoda bo ob 66-letnem trenerju Spursov iz San Antonia sedel tudi njegov pomočnik in novope-čeni selektor italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina. Trenerska dvojica bi lahko, čeprav so možnosti zelo skromne, vpoklicala tudi italijanskega zvezdnika Danila Gallinarija, ki bi lahko postal prvi italijanski košarkar z nastopom na prestižni tekmi zvezd.
Bernardi na poti Modene Rim 2024 se bo predstavil
LUKSEMBURG - Po skupinskem delu odbojkarske Lige prvakov se je žreb šestih novih parov nasmehnil italijanskim ekipam. Trento po igral proti belgijski ekipi Asse Leni, Civita-nova proti arkasu iz Izmirja, medtem kot Modena proti Hal-bank iz Ankare, ki ga vodi Lorernzo Bernardi. Ostali pari: Lotos Trefl Danzica (Pol) - Zenit Kazan (Rus), Tours (Fra) -Belgorod (Rus), Skra Belchatow (Pol) - Ziraat Ankara (Tur). Zaključni del turnirja bo med 16. in 17. aprilom v Krakovu.
tenis - Odprto prvenstvo Avstralije
Vse po starem
MELBOURNE - Srbski teniški igralec Novak Bokovič se je po zmagoslavju nad Švicarjem Rogerjem Federerjem s 6:1, 6:2, 3:6 in 6:3 uvrstil v finale odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. Prvega igralca na svetu in prvega nosilca turnirja z nagradnim skladom 28,36 milijona evrov v finalu čaka zmagovalec kanadsko-bri-tanskega dvoboja Miloš Raonič - Andy Murray. Uvodna niza sta minila v absolutni prevladi 28-letnega Srba, ki je rekorderja po številu zmagoslavij na turnirjih za grand slam iz Švice - Federer je dosegel kar 17 tovrstnih zmag, od tega je sedemkrat slavil v Wimbledonu, petkrat v New Yorku, štirikrat v Melbournu in enkrat v Parizu -zasenčil v vseh teniških prvinah.
Srb je v uvodnih dveh nizih prikazal igrivo in raznovrstno predstavo ter uvodna sva niza dobil po vsega 54 minutah igre, 34-letnemu Federerju pa je prepustil vsega tri igre. Na osrednjem igrišču v Melbournu je šele tretji niz prinesel izenačeno predstavo, Švicar se je namreč podal v odprt lov za Srbom, zaigral bolj tvegano in drzno ter povzročil veliko več preglavic v uvodnih dveh nizih dominantnemu Srbu. Tudi gledalci so stopili na stran teniškega veterana, vseskozi so ga glasno spodbujali in z ovacijami nagrajevali vsako njegovo uspešno potezo. Švicar je dobil dodatno energijo, v tretjem nizu povedel s 5:2, z velikim navdušenjem do zadnjega kotička napolnjene Rod Laver Arene pa niz po 45 minutah igre dobil s 6:3.
V četrtem nizu se je odvijal zelo izenačen boj, vsak igralec je imel začetni udarec v svoji posesti, v osmem pa je Bokovič odvzel servis tekmecu in povišal na 5:3, nato pa je branilec lanskega naslova - na tem turnirju je skupno zmagal petkrat, ob tem še trikrat v Wimbledonu ter dvakrat v New Yorku - zanesljivo serviral ter dobil dvoboj po dveh urah in 23 minutah.
»Uvodna dva niza sta bila naravnost popolna, kar je zelo pomembno v dvobojih proti Federerju, ki je skozi celoten turnir igral na zelo visoki ravni in do polfinala izgubil le en niz. Vedel sem, da bo agresiven in veliko igral na mreži, vendar sem bil na to pri-
pravljen, « je po dvoboju dejal Bokovič in dodal: »Velikifinale bo ne glede na tekmeca prava poslastica. Raonic je v zadnjem času zelo napredoval, Murray pa je zelo kakovosten tekmec. Pred mano sta dva dneva premora in naredil bom vse, da se čim bolje pripravim na finalni obračun.«
Včeraj sta bila v Melbournu na sporedu tudi ženska posamična polfinalna dvoboja. Američanka Serena Williams je na dobri poti, da ubrani lansko zmago z odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu in osvoji še svoj 22. turnir za grand slam. Američanka je ugnala Poljakinjo Agnieszko Radwansko s 6:0 in 6:4, v finalu pa bo igrala z Nemko Angelique Kerber, ki je bila boljša od Britanke Johanne Konto s 7:5 in 6:2. (sta)
alpsko smučanje
34-letna ameriška teniška igralka Serena Williams se je rodila leta 1981 v kraju Saginaw v Michiganu v Združenih državah Amerike
ansa
RIM - Italijanski olimpijski komite bo načrt za kandidaturu za olimpijske igre Rim 2024 uradno predstavil 17. februarja.
Iz Kopra v Francijo
NOVA GORICA - Slovenska re-prezentantka Sara Valenčič, ki je na začetku letošnje sezone okrepila vrste odbojkaric GEN-I Vol-leyja, bo svojo kariero nadaljevala v Franciji. Do konca sezone bo igrala za francosko ekipo Stella Calasai. Za 25-letno odbojkarico iz Kopra bo Stella Calasai drugi klub v tujini. V sezoni 2012/13 je igrala za belgijsko ekipo Dauphines Charleroi, sicer pa bo to njen šesti klub.
Novogoričan ni v formi
BERLIN - Najboljši slovenski nam-iznoteniški igralec Bojan Tokic tudi na mednarodnem prvenstvu Nemčije v Berlinu ni prekinil serije slabših nastopov na turnirjih svetove serije. Novogoričan, trenutno 65. igralec sveta (januarja je pridobil štiri mesta), je izpadel v tretjem krogu kvalifikacij, s 4:2 ga je premagal Nemec Steffen Mengel. KOŠARKA - Evroliga, skupina E: Fenerbahče - Cedevita 86:73; skupina F: Real Madrid - Olympiacos 84:72, Cska - Bamberg 91:70.
Tina in Andrea
»Partnerski odnos je pomembnejši od dosežkov« - Na Pohorju kot gledalka
KRANJSKA GORA - Nekdanji vodja ekipe Tine Maze Andrea Massi je v tej sezoni v svetovnem pokalu alpskega smučanja v vlogi svetovalca v slovenski reprezentanci. V primeru, da bi se Tina Maze odločila za nadaljevanje športne poti, pa se ne vidi več v vlogi vodje ekipe. To naj bi sicer odločila čez kak mesec. »Sedaj je na prvem mestu najin osebni odnos, prej je bilo drugače,«je pojasnil Massi. Življenjski sopotnik Tine Maze je dodal: »Če se bo odločila za nadaljevanje športne poti bo morala do Soldna, do začetka sezone, ali če se bo odločila le za hitre discipline, do Lake Louisa, delati s polno paro. Sestaviti bomo morali ekipo, nekaj imen že imam, ji bom pomagal pri tem, potem pa se bo morala odločiti, kdo ji bo vodil celoten program. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi bil znova jaz tisti na čelu ekipe. Imam težko roko, kup napak, najin odnos je trpel, šport je imel prednost
alpinizem
Planinska zveza Slovenije
Markovičeva, Škofic in indijski Kašmir
LJUBLJANA - Mina Markovič je najuspešnejša športna plezalka, Domen Škofic pa najuspešnejši športni plezalec minulega leta. Oba sta pričakovano prejela omenjena laskava naslova, potem ko sta tudi v minuli sezoni postavljala mejnike in krojila vrh svetovnega tekmovalnega športnega plezanja. Markoviče-va je začetek sezone v težavnosti začela z zlato kolajno in naslovom evropske prvakinje. Za Škoficem je najboljša sezona doslej, saj je dosegel tisto, kar je že nekaj časa viselo v zraku. Na tekmah svetovnega pokala v težavnosti je trikrat stal na odru za zmagovalce, piko na i pa je postavil s svojo prvo zmago na tekmi v belgijskem Puursu. Planinska zveza Slo-
venije je včeraj na Gospodarskem razstavišču podelila priznanja in nagrade najboljšim v vseh športnih panogah, združenih pod njeno okrilje. Nejcu Kuharju je pripadel naslov najuspešnejšega turnega smučarja, Janezu Svoljšaku pa naslov najuspešnejšega lednega plezalca v letu 2015. Podelili so tudi nagrade za izstopajoče alpinistične dosežke. Najuspešnejša slovenska alpinista leta 2015 sta člana alpinistične naveze Marko Prezelj in Urban Novak, ki sta lani jeseni v vzhodnem delu gorovja Kašmir v Indiji preplezala prvenstveno smer na 6173 metrov visoko goro Cerro Kištvar. Naslov najuspešnejše alpinistke v minulem letu je pripadel Anastasiji Davidovi.
pred najinim osebnim življenjem. Sedaj pa je na prvem mestu partnerski odnos.«
Tina Maze še vedno precej dela na svoji fizični pripravljenosti. »Potrebuje vzdrževanje kondicije. Po fizioloških zakonih tekmovalka, ki je trenirala po 8500 do 9000 ur v zadnjih sedmih, osmih letih, nisem še točno izračunal, potrebuje kontinuiteto, predvsem iz psihičnega, pa tudi anatomsko-fiziološkega vidika. Ker imam druge zadolžitve, mora sama delati. To je drugače kot v času kariere, ker je imela vedno od a do ž napisane programe in moti-vatorja, ki jo je gnal, vendar ji gre v zadnjem času že kar dobro,« je ocenil Massi.
Ne strinja se z Mazejevo, da bi se mogoče, če bo nadaljevala, posvetila le hitrim disciplinam. »To je stvar želje, ni fizično omejena, čeprav ima čez 30 let. S trenutno konkurenco v svetovnem pokalu nima omejitev. Zavedam pa se sedaj, ko gledam druge ekipe, kakšna velika razlika je bila v našem sistemu. Me čudi in je sramota za naš šport, ker se mladi ne ukvarjajo z vsemi disciplinami. Sam česa takega s Tino ne bi nikoli naredil. Šli smo v boj v vseh disciplinah in nam je tudi uspelo. Ne verjamem, da ni možno ponoviti naše zgodbe. Plavalci, atleti in drugi trenirajo ogromno, ne vidim razloga, zakaj bi bil smučar tak frajer, da bi naredil tri ali štiri vožnje in odšel potem domov.«
Rad dela s slovensko reprezentanco. »Zelo sem vesel, da sem dobil to priložnost. V teh mesecih so mi zlasti mlajši dali veliko emocij, kar je zame koristno in dobro. Vloga mi pristaja, vesel sem dogovora s Smučarsko zvezo Slovenije, bili smo učinkoviti in kar žal mi je, da nisem bil danes v Garmischu... Na smuku vKitzbuhlu sem bil na najtežji poziciji ob progi in je bilo zame zelo stresno. Tini bi znal takoj svetovati, ostalih tekmovalcev ne poznam od a do ž, moram paziti pri besedi, biti moram zelo natančen. Se pa ne strinjam s prekinitvijo tekme v Kitzbuhlu, toda pravil ne določam jaz,« je končal Massi.
Tina Maze je v sezoni, v kateri ima tekmovalni premor, ob koncu lanskega le-
Andrea Massi in Tina Maze na arhivskem posnetku
ta začela delati kot strokovna sodelavka med prenosi za televizijsko mrežo Eurosport. V okviru svojega smučarskega dneva v Kranjski Gori je dejala, da se o nadaljevanju športne poti še ni odločila, ob morebitni vrnitvi pa se verjetno ne bo ponovno posvetila vsem disciplinam. »Preklopiti na normalno življenje po tako dolgi karieri je v zelo kratkem času težko. O nadaljevanju ali koncu tekmovalnega smučanja se še nisem odločila. Dejansko pogrešam smučanje, pogrešam zavoje, tekmovalnost, ne pogrešam pa količkov,« je dejala najboljša slovenska športnica. Trikrat je zmagovala na Zlati lisici v Mariboru, kjer bo jutri in v nedeljo svetovni pokal. Tokrat bo pod Pohorjem le v vlogi gledalke, največja pričakovanja pa bodo usmerjena v Ano Drev.
Mazejeva je smuči zamenjala za novinarski mikrofon. »Odlično se počutim v tej novi vlogi in mi je domača. St. Moritz, kjer bom delala letos za Eurosport na finalu svetovnega pokala, bo nov izziv. Kot tekmovalka sem se ukvarjala samo s sabo, nova vloga pa je razbremenjujoča in iščem zgodbe ter se ukvarjam z drugimi. Če ne bom tekmovala, bom lahko nadaljevala v tej smeri. Rada govorim o stvareh, ki jih poznam. Zato se mi zdi pametno, da ostajam v športu, ki ga živim in doživljam ter lahko tudi prek televizijskih ekranom to delim z ljudmi.« (sta, jng)
sp v rusiji 2018
Živalski »orakelj« bo surikata
JEKATERINBURG - Surikata z imenom Suri iz živalskega vrata v Jekaterinburgu bo »živalski orakelj« nogometnega svetovnega prvenstva leta 2018 v Rusiji, so potrdili prireditelji SP in živalskega vrta. »Suri ima izkušnje«, je povedal predstavnik živalskega vrta Permjakov, saj je že pomagal pri napovedovanju izidov na evropskem prvenstvu 2012 in pravilno napovedal izid 4:1 na tekmi med Rusijo in Češko. »Trenutno preizkušamo dve možnosti, kako bo Suri napovedoval, a imamo še kar nekaj časa za končno odločitev,« še pravi Permjakov. V živalskem vrtu za Surija pripravljajo labirint z dvema izhodoma, od katerih bo vsak namenjen enemu nastopajočemu moštvu, drugo možnost pa sta dve posodici za hrano, od katerih bi bila vsaka postavljena za eno ekipo.
20
Petek, 29. januarja 2016
ŠPORT
/
o derbijih
Jan Grgič
jan.grgic@primorski.eu
Sveti ali prekleti?
V prihodnjih desetih dneh bomo imeli priložnost, da si ogledamo tri »močne« derbije. Prvega, na katerem lahko že vnaprej napovemo, da se bo zbralo največ ljudi, bomo videli že jutri v Križu, kjer se bosta pomerili ekipi slovenskih klubov v nogometni elitni ligi. Vesna - Kras je pravi »el clasico«. Kot je nekoč bil Pri-morje - Zarja ali Primorje - Vesna. Drugi bo prav tako jutri, nekaj ur kasneje na Stadionu 1. maja v Trstu. Med seboj se bodo pomerili košarkarji Bora in Brega. Tudi v tem primeru že vnaprej vemo, da bo dvorana Bojana Pavletiča nabito polna. Tretji »big match« bo drugi konec tedna. Na pustno nedeljo bo v repenski občinski telovadnici pri državnemu B2-li-gašu Slogi Tabor Televita gostila goriška združena ekipa Olympie.
Derbiji so napeti, zanimivi, posebni. So del športne folklore. Morda so najbolj pričakovane tekme igralcev v vseh športnih panogah. Lepo je igrati proti prijateljem, znancem, in jih seveda premagati ter se iz njih nato tudi norčevati. Navijači pričakujejo tovrstna športna dogajanja. Odborniki naših društev (predvsem blagajnik) tudi, saj ponavadi priteče v blagajne nekaj svežih (prepotreb-nih) novcev.
Če so d erbij i po eni strani koristni, po drugi strani razdvajajo. Včasih (večkrat) pride do slabe krvi, do zamer in nepotrebnih trenj. Različni navzkrižni interesi privedejo do nesodelovanja med društvi. Najhujšo ceno plačujejo mladinske ekipe, saj ne uspemo sestaviti skupnih selekcij, skupnega mladinskega programa. Če pa do tega le pride, so težave velike.
Morali bi se torej odločiti: derbiji in folklora ali skupaj do višjih bolj ambicioznih ciljev? Kompleksno vprašanje, ki zahteva tehten razmislek.
V NG »rekordno« zamejcev
Na 21. mednarodni šahovski turnir Hit Open, ki se bo danes začel v Novi Gorici, je letos vpisano rekordno število zamejcev. V A turnirju so že prijavljeni mojster Pino La-kovič, prvokategorniki Elia Riccobon, Matej Gruden in Saša Kobal ter drugokategorni-ki Enrico Genzo, Igor Lakovič, Jan Gergolet in Lejla Juretič. V B turnir, namenjen mlajšim igralcem pa se bosta predvidoma vpisala Jaro in Jasna Brecelj. Ob dobri igri se lahko naši tekmovalci uvrstijo tudi v prvo petdeseterico oz. med elito tistih, ki imajo več kot 2000 elo točk. Turnir bo predvsem pomemben za Elio Riccobona, ki bi lahko dosegel naziv mojstrskega kandidata, in Enrica Genza, ki bi lahko postal prvokategornik. (mo)
V	nedeljo na Trbižu deželna tekma SK Devin
V	nedeljo bo SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI organiziral na Trbižu deželno smučarsko tekmo Fisi (Trofeja Alternativa Sport) za kategoriji dečkov in naraščajnikov. Smučarke in smučarji deželnih klubov (pričakujejo, da bo nastopilo okrog dvajset društev) se bodo pomerili v slalomu. Prvi start na trbiški smučarski progi bo ob 9.30.
košarka - V deželni C-ligi silver derbi Bor Radenska - Breg na Stadionu 1. maja v Trstu
2:0 ali maščevanje?
košarka - Trenerja Bora in Brega
Želita, da bi se ljudje zabavali in uživali
Dean Oberdan (Bor Radenska)
Vsaka zmaga šteje v košarki dve točki, uspeh na derbiju pa ima vendar nekoliko večjo težo, čeprav trenerji večkrat tega ne priznajo. Ne glede na to sta Breg in Bor pripravljena na jutrišnji spopad, tako Tomo Krašovec kot Dean Oberdan pa ne bosta razpolagala s popolnim igralskim kadrom. Med igralci Bora je pod vprašajem nastop Doza, saj je center zbolel, poleg tega pa še okreva po poškodbi, odsotna bosta zagotovo Marc-hesan in Albanese, medtem ko naj bi bil Bole nared. Okrnjen bo tudi Breg, ki bo nastopil brez Spigaglie (poškodba mečne mišice), vprašljiv pa je tudi nastop Ciglianija.
»Slišal sem govorice, da se želi Breg maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva. Sam v to ne verjamem, računam pa, da bo vladalo na Stadionu 1. maja lepo vzdušje. Derbijem
Tomo Krašovec (Breg)
sledi nekoliko več gledalcev, tako da bo kar prijetno, nato pa naj zmaga boljša ekipa. Sami bomo nastopili sproščeno, saj bomo igrali proti vodilnemu na lestvici, tako da zagotovo ne gre za srečanje, ki ga moramo absolutno osvojiti,« napoveduje trener Bora Dean Oberdan.
Tudi krmar Brega si želi, da bo jutrišnja tekma košarkarski praznik. »Upam, da se bodo ljudje zabavali in uživali. Tekma v prvem delu prvenstva bolj malo šteje, saj smo mi danes popolnoma različna in bolj uigrana ekipa. Verjamem pa, da se bodo igralci Bora maksimalno potrudili, saj imajo vsa moštva, ki nastopajo proti vodilni sili prvenstva, še dodatne motivacije. Zaustaviti bomo morali njihoveproti-napade, pripravili pa smo se tudi na Borovo consko postavitev obrambe,« razlaga Tomo Krašovec. (av)
Na derbiju v Dolini so slavili zmago košarkarji Bora Radenske
fotodamj@n
V deželnih košarkarskih ligah bo ta konec tedna zagotovo v ospredju derbi C-lige silver, na katerem se bosta spopadla Bor Radenska in Breg. Za srečanje, ki se bo začelo jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu, vlada nedvomno veliko pričakovanje, saj so varovanci trenerja Oberdana edini, ki jim je uspelo premagati moštvo iz Doline v letošnji sezoni. Če bodo jutri zmagali, se bodo Carra in soigralci že v drugem krogu povratnega dela prvenstva lahko pohvalili, da so premagali prav vsakega tekmeca v ligi. Po drugi strani pa bodo košarkarji Bora izredno motivirani, saj bi lahko v primeru zmage postali prava in morda edina nerešljiva uganka za Breg v regularnem delu sezone. Jutrišnji derbi pa bo - ne gle-
nogomet - Sistiana, društvo iz Občine Devin Nabrežina
Trkajo na vrata ZSŠDI
Veliko je slovenskih članov in odbornikov - Že sodelujejo z Vesno na mladinskem področju
Po lanski zmagi Sistiane v finalu končnice prvenstva 1. amaterske lige proti Bregu, je predsednik zahodno kraškega kluba Andrea Disnan izjavil, da bo društvo zaprosilo včlanitev v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Želja sesljanskega kluba izhaja iz dejstva, da so društveni odbor, člansko moštvo in mladinske ekipe sestavljene iz številnih slovensko govorečih članov.
Po tekmi zadnjega kroga promocijske lige med Primorcem in Sistiano v Trebčah je kapetan sesljanskega moštva Alen Car-li pred mikrofonom novinarja slovenske redakcije deželnega sedeža Rai, na vprašanje o možnosti včlanitve Sistiane v ZSŠDI, odgovoril, »da je to nujna poteza in, da pogovori v tej smeri že potekajo.«
Možnost, da bi zaprosili za članstvo v ZSŠDI, je ponovno potrdil tudi predsednik Andrea Disnan: »Uradno prošnjo včlanitve nismo še pripravili, neuradni pogovori pa so v teku. Vemo, da bi na tak način vstopili v veliko športno družino Slovencev v Italiji in kot se spodobi v takih primerih, bomo najprej potrkali in se obnašali kot gostje,« je dejal Disnan, ki je obenem dodal: »Želimo si, da bi se naši slovenski nogometaši in odborniki počutili ponosne, da se lahko preko naših barv počutijo polno-
pravni del slovenskega športa v Italiji.«
Pravilnik ZSŠDI zahteva, da včlanjena društva morajo delovati v interesu Slovencev v Italiji, odbor mora biti slovenski, pogovorni jezik tudi. Do uradnega stika med Sistiano in ZSŠDI-jem še ni prišlo. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je o delovanju Sistiane občasno obveščen preko formalnih pogovorov s predsednikom Vesne Robertom Vidonijem. Kriško društvo že več časa tesno sodeluje s sesljanskim klubom na mladinskem področju. »Kontakta doslej ni bilo. Sicer postopek predvideva predstavitev statuta, izvršni odbor prošnjo analizira in nato o sprejetju članstva odloča izvršni odbor ZSŠDI. Ovira bi lahko v tem primeru bila jezik, ampak ne poznam dovolj razmer v tem klubu, razen to da na mladinskem področju sodeluje z Vesno,« je namene se-sljanskega društva komentiral Peterlin.
Pri Sistiani so pripravljeni na kompromise. Med temi na dvojezično preimenovanje kluba. Pri tem bi po razmišljanju odbora društva sedanji uradni naziv ASD Sistiana Duino Aurisina, spremenili v Sistiana-Sesljan. Popolnega dvojezičnega naziva pa nogometna zveza ne bi sprejela, saj po pravilniku uradno ime društva ne sme presegati 23 znakov.
Pomembno vlogo v tej zgodbi, ki naj-
brž nima precedensov v zgodovini slovenskega športa v Italiji, bo imel tudi športni vodja in pokrovitelj sesljanske ekipe, cero-veljski podjetnik Kristjan Pacor, ki je pred štirimi leti pristopil k Sistiani in odtlej pripomogel dobrim rezultatom in dvojnemu napredovanju iz 2. amaterske vse do promocijske lige. Prvi uradni sestanek med predstavniki Sistiane in vodstvom ZSŠDI naj bi bil že prihodnji teden. Vsaj tako nam je napovedal Pacor.
Andrej Marušič
Alen Carli (Sistiana)
fotodamj@n
Sesljanska slovenska kolonija
Sistiana zaseda v letošnji sezoni promocijske lige v skupini B šesto mesto in resno naskakuje uvrstitev v ožjo skupino, ki jamči nastop v končnici za napredovanje v elitno ligo. Na klopi sedi nekdanji trenerjev pomočnik Krasa Michele Campo. Pod njegovo taktirko nastopajo še nekdanja nogometaša Krasa in odmevni imeni na deželnem nogometnem scenariju kot sta Alen Carli in Dimitri Batti, poleg njih še nekdanji igralci Vesne Erik Rebula, Thomas Renar (na posodo), Daniel Bubnich, medtem ko je Erik Colja v novoletnem prestopnem roku prestopil k Vesni. Poleg teh sta standardna igralca Sistiane še sežanski napadalec Marko Kočič ter Žiga Miklavec. Trenutni adut slovenskega nogometa v Italiji David Colja je nogometno zrasel pri Sistiani. Moštvu se je po polletnem premoru ponovno pridružil tudi nekdanji igralec Vesne in Krasa Dimi-tri Batti (letnik 1986). »Ekipi sem na popolno razpolago do konca sezone. Prišel sem, da bom pomagal pomlajenemu moštvu, pri katerem se poznajo še določene vrzeli. Dokaj razvidno je, da nas večina igra skupaj le prvo leto. Treniramo trikrat tedensko, le včasih ob posebnih nastopih štirikrat. Prva želja je vsekakor obstanek, kar bo odveč bo vse dobro, elitna liga ja za nas trenutno zelo oddaljeni cilj,« je dejal Batti. (mar)
de na športni rezultat - oplemenitila prisotnost članov neprofitnega združenja Un canestro per te - ONLUS, ki skrbi za pomoč košarkarjem in športnikom tako na zdravstvenem kot na ekonomskem področju. Bor se je v tem primeru odločil, da bo omenjeni organizaciji namenil izkupiček običajnega nagradnega srečelova.
V	deželni D-ligi pa sta naša predstavnika odigrala derbi prejšnji teden in ravno po zmagi proti Kontovelu vlada pri Sokolu odlično vzdušje. Vodilna ekipa na lestvici (16 točk) bo tokrat nastopila v gosteh že danes ob 20.45 v Krminu, kjer čaka varovance trenerja Vatovca srečanje proti Al-bi, ki je doslej zbrala sedem zmag in prav toliko porazov. Hmeljak in soigralci ne smejo podcenjevati nasprotnikov, saj je Alba pred dvema tednoma z odlično predstavo premagala solidno Goriziano (16 točk). Ravno goriško moštvo pa bo jutrišnji nasprotnik Kontovela (10 točk), ki bo v telovadnici na Rouni nastopil ob 20. uri. Lisjaka in soigralce čaka težka naloga, saj igrajo košarkarji Goriziane kot prerojeni, odkar je prišlo do zamenjave na klopi, nastopili pa bodo brez poškodovanega Nella Laezze.
V	promocijski ligi na Goriškem bo Dom igral že danes ob 20.30 v Štandrežu, kjer čaka varovance trenerja Dellisantija zahtevno srečanje proti Athletismu. (av)
Jadran in Breg OK
UNDER 20 ELITE Jadran - Ardita 70:54 (20:18, 37:25, 49:41)
Jadran: Kojanec 4, Peric 10, Kocijančič 19, T. Daneu 6, Skoko 2, A. Daneu 15, Cettolo 12, trener Mura. 3 točke: Cettolo 3, Peric 2, Ko-janec 1.
Breg - EnergyLab 86:60 (22:12, 21:15, 23:16, 20:17)
Breg: Igor Gregori 10, Pugliese, Gelleni 18, Tul, L. Gregori, Crismani 13, Schiano 13, Bandi, Zobec 8, Giuliani 6, Coretti, Bazza-rini 18; trener Kladnik; 3 točke: Bazzarini 4, Schiano 2.
UNDER14 Ardita Gorica - Bor ZKB 58:42 (15:8, 28:21, 44:29)
Bor: El Baji (-, 0/2, -), Maniago 6 (2/8, 2/6, -) , Kovačič 5 (3/4, 1/6, -), Simoniti (-, -, -), Pie-ri 3 (1/2, 1/7, -), Čok (-, -, -), Bremec (-, 0/2, 0/2), Fontana 3 (1/4, 1/3, -), Terčon 11 (1/2, 2/8, 2/3), Vertovec 7 (1/5, 3/3, -), Favento 7 (1/2, 3/12, -). Trener: Meden Igor. 3 točke: Terčon 2.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 30. januarja 2016
21
RAI3bis
RAI1
RAI2
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nel-la prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Sconosciuti 20.30 Nad.: Un posto al sole
RETE4
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.30 TV7
6.20 Media Shopping 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Splendore nell'erba (rom., '61, i. N. Wood) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
CANALES
6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.20 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Serija: L'ispettore Coliandro 23.35 Serija: The Blacklist
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Tutti insieme all'improvviso 23.30 Su-percinema
ITALIA1
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow
23.0S Serija: Gotham
IRIS
21.00 Film: In Darkness (voj., '11) 23.15
Dok. serija: Chiedi a papa
_RAI4_
13.00 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.25 Rai Player 19.30 Supernatural 20.20 Once Upon a Time 22.00 Doctor Who 22.50 Film: Hansel & Gretel - Cacciatori di streg-he (fant., '13)
_RAI5_
14.10 Wild Italy 15.00 Oceani 16.00 Tos-canini: Il coraggio della musica 18.30 Novice 18.35 I tesori dell'architettura 19.35 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 20.45 Passepartout 21.15 Dok. film: Salinger - Il mistero del giovane Holden 23.30 Terza pagina
RAI MOVIE
13.45 Film: The Burma Conspiracy - Largo Winch II (pust., '11) 15.45 Film: Il primo uomo (dram., '11) 17.30 0.40 Novice 17.35 Rai Player 17.45 Film: Play the Game - La partita dell'amore (kom., '09) 19.35 Film: Giochi d'estate (kom., It., '84) 21.20 Film: The Contract (krim., '06, i. J. Cusack, M. Freeman) 22.55 Film: Harry Brown (akc., '09, i. M. Caine)
RAI PREMIUM
11.20 Nad.: Un posto al sole 12.1019.15 Rai Player 12.15 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.15 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 13.45 Nad.: La ladra 14.35 Anica - Ap-puntamento al cinema 14.40 Nad.: Cuori rubati 15.40 Serija: Un medico in famiglia 17.25 0.50 Novice 17.30 Nad.: Il paradiso delle signore 18.25 Nad.: Pasion prohibida 19.20 Nad.: Terra Nostra 20.10 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Sant'Agostino 23.10 Nad.: Non uccidere
13.35 Film: La dottoressa preferisce i marinai (kom., It., '81) 15.20 Film: Tickets (dram., '05) 17.25 Film: Camerieri (kom., It., '95, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Romeo deve morire (akc., '00, i. J. Li) 23.15 Film: Heat (akc., '95, i. A. Pacino, R. De Niro)
LA7
7.30 13.30, 20.00, 0.40 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle mera-viglie 22.40 Bersaglio mobile
LA7D
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.40 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.20 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
LAEFFE
CIELO
Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Codice 51 (akc.)
_DMAX_
12.30 Property Wars 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Oro degli abissi 23.00 Prigionieri di viaggio
SLOVENIJA1
6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.25 Nad.: Trpljenje mladega Igorja 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Mi pa ga žlindramo 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.00 Film: Obsedenost (dram., It., '43)
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Točka 9.50 Odd.: Bleščica 10.35 Prisluhnimo tišini 11.0517.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 O živalih in ljudeh 14.40 Na vrtu 15.25 Posebna ponudba 16.10 Dober dan 17.50 Migaj raje z nami 18.20 20.50 Rokomet: EP (m), polfinale 20.00 Umetnostno drsanje: EP (ž) 22.30 Bučke 22.50 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Zvočno klasični 15.10 Vesolje je... 15.40 Film: V dobrem in slabem (kom.) 17.00 TG dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.30 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Gledališka predstava: Plača vedno Pantalon 22.30 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Kratki film: Obzorje dogodkov
POP TV
7.00 Risanke 8.30 9.40, 11.00, 12.30 Tv prodaja 8.45 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška pekarija 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.4518.55, 21.55 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Načrtovalka porok (rom., '01, i. J. Lopez) 22.30 Eurojackpot 22.35 Film: Mati in hči (dram., '09, i. N. Watts)
KANAL A
7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.40 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.40 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.20 Top Gear ZDA 10.15 11.30, 13.05 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Komisar Rex 11.45 17.05 Serija: Ni-kita 14.10 Film: Skrivno življenje čebel (dram.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: 007 - Jutri nikoli ne umre (akc., '97, i. P. Brosnan) 23.15 Film: Hrana za dušo (dram.)
PLANET TV
11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nan.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.00 Zdravnik svetuje 16.10 Nad.: Esperanza 17.10 Film: Vojna med nevestama (kom.) 19.00 21.55 Danes 19.40 Vreme in šport 20.00 Film: Avtomobili 2 (anim., '11) 22.15 Film: Zarota Echelon (krim., '09)
IRIS
Petek, 29. januarja Iris, ob 23.15
VREDNO OGLEDA
HeatLasfida
ZDA 1995
Režija: Michael Mann Igrata: Robert De Niro in Al Pacino
Srečaje dveh legend svetovne filmske zgodovine seveda omogoči zgodbi, da postane tudi vrhunski film.
Sicer pa je celovečerec pripoved o napetem lovu med kriminalistom in skupino tatov. Tatovi delujejo pod vodstvom izkušenega kriminalca Neala McCauleya, ki ga je zaradi njegove prebrisanosti in pazljivosti praktično nemogoče ujeti. Neal uspešno izpelje niz ropov bank, trezorjev in oklepnikov.
Pod taktirko prekaljenega Michaela Manna prvič na velikem platnu v istem kadru prekrižata jezike in pištole Al Pacino, vrhunski kriminalec, in Robert De Niro, vrhunski policist.
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Funkcionalna pismenost v družbi znanja; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 15. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: L'eta barbarica (kom.) 23.05 Serija: Annika - Crime Reporter
12.1S 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.1S MasterChef Australia 16.1S 18.15
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V Studiu D po 12.00 povezava s Slovenskim kulturnim društvom Barko-vlje, kjer je že vse pripravljeno za drevišnje srečanje ob Dnevu slovenske kulture. O večeru z naslovom "...in mimogrede tudi o kulturi'' bo kaj več povedal predsednik društva Ladi Vodopivec. Mira Fabjan pa bo napovedala nedeljski koncert Spectrum v župnijski cerkvi na Opčinah, ki ga bosta oblikovali Skupina pevk VokalArt in priložnostna instrumentalna skupina. Kulturni dogodki ob 18.00 obsegajo prispevke Primoža Sturmana o zbirki esejev Marije Pirjevec QUESTA TRIE-STE...Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena, Robija Šabca o zadnjem literarnem delu Andreja E. Skubica IGRE BREZ MEJA, Mirjam Drev o slovenskem prevodu romana ameriškega pisatelja Johna Williamsa STONER, Leva Detela o dunajski slovenski kulturno-informativni ustanovi SKICA v letu 2016 in pogovor z direktorico Narodne Galerije v Ljubljani Barbaro Jaki ob slovesnem ponovnem odprtju te pomembne slovenske kulturne inštitucije.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 29. januarja 2016
(Od)cepi se tudi ti!
Nedelja. Ura je 20.00. Program? Prvi odcep desno, seveda. Na slovenskem
Rai 3 si lahko enkrat mesečno v nedeljo, s ponovitvijo v četrtek, ogledamo popularno oddajo Prvi odcep desno, ki ga vodi Valentina Oblak (njena predhodnica je bila Mairim Cheber) in pri kateri sodeluje cela vrsta dijakov višjih srednjih šol. Cilj programa je predstaviti zanimive poklice in študijske izbire dijakov (in nekdanjih dijakov) slovenskih šol. Tokrat smo se šumovci odločili, da bomo spoznali tri mlade sodelavce oddaje in odkrili, zakaj je ta oddaja tako popularna! 3, 2, 1 ... snemamo!
Ime in priimek: Štefanija Suc
Iz: Jamelj
Šola: Državni humanistični in družbe-no-ekonomski licej s slovenskim učnim jezikom A. M. Slomšek - humanistična smer Starost: 17 let Na kratko se predstavi. Dekle, ki ljubi glasbo v vseh oblikah.
Plusi in minusi oddaje: kaj ti je všeč, kaj ti ni?
Spoznaš veliko poklicev in imaš srečo, da ti jih predstavi oseba, ki se s tem ukvarja.
S tremi besedami opiši oddajo.
Zabavna, inovativna, namenjena mladim.
Kako to, da si se odločila sodelovati pri oddaji?
Odločila sem se, ne da bi sploh pomislila na to, kaj bom v oddaji počela. Zamisel o oddaji se mi je zdela zanimiva, zato sem si dejala, zakaj ne posku-
Kako poteka priprava na vsako oddajo?
Teden pred snemanjem se zberemo na sestanku na sedežu Rai v Trstu. Še prej nam pravočasno pošljejo informacije s podatki o gostu, ki bo z nami v oddaji. Na sestanku si povemo svoja mnenja in in predlagamo vprašanja, ki bi jih zastavili. Nato nam pošljejo vprašanja, da se jih naučimo in da smo med snemanjem čim bolj spoščeni. Teden po sestanku snemamo oddajo. Pred oddajo pa imamo seveda govorne vaje.
Katere izkušnje in znanje si pridobila odkar sodeluješ?
Ta oddaja me je naučila, kako se postaviti pred kamero, izboljšati slovenščino in kako se obnašati z gostom na čim bolj profesionalen način.
Kateri poklic te je najbolj prevzel, od vseh, ki ste jih predstavili?
Zelo sta me prevzela poklic novinarja, ki smo ga predstavili smo ga v lanski sezoni, ter poklic odvetnika.
Kaj si želiš po končanem šolanju?
O tem nisem še razmišljala. Vendar vem, da bi v svoj poklic rada vključila glasbo.
Vas profesorji v šoli spodbujajo in svetujejo, kam na nadaljnji študij?
Ker obiskujem četrti letnik, s profesorji nismo še veliko govorili o tem, kaj bi po končanem študiju višje šole.
Ime in priimek: Sara Gregori
Iz: Trsta
Šola: Državni tehniški zavod Žiga Zois Starost: 17 let
Na kratko se predstavi. Všeč mi je biti v dobri družbi in se zabavati. Sem tabornica, ker mi je všeč življenje v na-
ravi in sodelujem pri Mladinskem krožku Prosek-Kontovel.
Plusi in minusi oddaje: kaj ti je všeč, kaj ti ni?
Oddaja je zanimiva, ker sem spoznala nove poklice in kako do njih, spoznala pa sem tudi najrazličnejše univerze. Sem pa malo v zadregi vsakič, ko sem pred kamero.
Kako to, da si se odločila sodelovati pri oddaji?
Profesorica slovenščine nam je povedala, da zbirajo dijake za oddajo in zato sem poskusila ... predvsem zato, da bi bila odsotna pri uri (smeh). Nisem si pričakovala, da me bodo izbrali, ampak potem sem bila vesela, ker je to res dobra izkušnja.
Kako poteka priprava na vsako oddajo?
Teden pred oddajo se dobimo na sestanku, da bi pripravili vprašanja in si ogledali prispevke. Na dan oddaje pa se najprej predstavimo gostu, nato imamo govorne vaje, da bi govorili bolj razločno in popravili naglase ali izgovarjave.
Katere izkušnje in znanje si pridobila odkar sodeluješ?
Po skoraj dveh letih sodelovanja pri oddaji sem veliko manj sramežljiva. Poleg tega sem bolje spoznala in izvedela, kaj se sploh študira na različnih univerzah. To mi bo v veliko pomoč pri izbiri poklica oziroma študija.
Kateri poklic te je najbolj prevzel, od vseh, ki ste jih predstavili?
Najbolj me je zanimal odvetnik, ker sem bila vedno navdušena nad tem poklicem in ker mi je pravo všeč. Ne vem še, kaj bi po končani višji šoli, ker ne vem, kaj mi je pravzaprav všeč. Zame je to še težka izbira.
Ime in priimek: Gabriel Milic
Iz: Repna Starost: 14 let
Šola: Znanstvena smer na liceju France Prešeren Na kratko se predstavi. V šoli sta mi najbolj všeč matematika in latinščina, drugače pa tudi glasba, rad berem, se ukvarjam s tehnologijo, všeč mi je tudi zgodovina televizije. V prostem času pa plavam, igram pri slovenskem dramskem društvu Jaka Štoka na Proseku, seveda sodelujem pri televizijski oddaji Prvi odcep desno in pri delavnicah Slovenskega kulturnega kluba v okviru projekta Mladi v odkrivanju
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Pridi pomag't hpustu!!!«
(preblisk tokrat podpira pustarje, ki pridno gradijo vozove in šivajo obleke)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SUMOV FEJS
V objektiv smo ujeli »tovariša Salvinija« in preblisk: »Vsakič, ko sem s Salvinijem, izgubim 4kg.« (Massimiliano Fedriga)	(foto: ag)
skupnih poti, včasih pišem za Primorski dnevnik oziroma za Rast, mladinsko prilogo revije Mladika.
Kako bi v nekaj besedah opisal oddajo?
To je že tretja sezona oddaje, ki opisuje nadaljnje študijske in profesionalne poti po višješolski maturi. V njej gostimo nekoga, ki svoj poklic že opravlja, ali študente. Namenjena je predvsem mladim, saj daje odgovore na različna vprašanja, kot na primer, kateri študij izbrati po končani šoli, ali če se sploh vpisati na univerzitetni študij. Poleg višješolcev sodelujejo še voditeljica oddaje Valentina Oblak, urednika Živa Pahor in Jan Leopoli, ki je tudi režiser, ter asistentka programa Nataša Ferletič.
Kako to, da si se odločil sodelovati pri oddaji?
K sodelovanju oddaje sem se odločil skoraj impulzivno, saj mi je zelo všeč nastopati na televiziji oziroma radiu. Poleg tega moram reči, da imaš v oddaji v živo popolnoma drugačne občutke, kakor če jo gledaš od doma, saj se lahko po formalnem delu z gostom pogovorimo tudi »po domače«..
Katere izkušnje in znanje si pridobil?
Ob glavnem delu, v katerem ustvarjamo in snemamo oddajo, poteka še drugi del, v katerem spoznavamo še to, kar se dogaja pred in po snemanju. Videli smo npr. studio večernega dnevnika, studio Radia Trst A, kako se pripravi oddajo in prispevke, ki jih vključimo v oddajo ... Poleg tega pa nam naši »tutorji« pomagajo, da izboljšamo slovenščino, naglase itd.
Kateri poklic te je najbolj prevzel, od vseh, ki ste jih predstavili?
V letošnji sezoni oddaja, ko smo gostili igralca Slovenskega stalnega gledališča Luko Cimpriča, od vseh oddaj pa mi je bila najbolj všeč oddaja iz prejšnje sezone, ko je bil gost novinar Peter Verč.
Kaj si želiš po končanem študiju?
Najraje bi nadaljeval izobraževanje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, nato bi se pa najraje zaposlil kot napovedovalec na deželnem sedežu RAI za Furlanijo Julijsko Krajino v Trstu, če to ne bi bilo mogoče, pa drugod v Italiji oz. Sloveniji ali v drugih evropskih državah.
Kako in kje vas lahko kontaktira-jo gledalci?
Najlaže nas lahko preko facebook profila Prvi odcep desno, vse informacije pa lahko dobite na spletni strani sedeža RAI: www.sedezfjk.rai.it.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Ali begunci niso ljudje?
11. novembra 2015 se je Slovenija ogradila z žico, ki naj bi bila namenjena usmerjanju toka
migrantov, ki prihajajo s Hrvaške. Slovenijo naj bi žica »varovala« šest mesecev. Slovenski premier Cerar zagotavlja, da njegova vlada ukrepa v skladu z Evropo, Nemčijo in Avstrijo. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojič pa meni, da je namestitev žice »potrata denarja«, ter da bi bilo za rešitev begunske krize »veliko bolj smiselno, če bi postavili center za sprejemanje beguncev, pripravljen na zimske razmere«. Obenem je minister Ostojič izjavil, da Hrvaška razmišlja proti Sloveniji v Bruslju sprožiti postopek, saj po Ostojičevem mnenju »ograja le ubija nedolžne živali in zastruplja odnos med obema narodoma«. Bodisi Slovenci kot Hrvati so se zbrali na mejnem prehodu v Dragonji in protestirali proti postavljanju žice, in ob novici, da obstaja možnost,
da bodo žico postavili do morja, se že vrstijo peticije proti takemu ukrepu. Seveda je treba priznati, da je migracijski val izredno težek izziv za Slovenijo, toda smo mu Slovenci kos? In na kakšen način? Bodeča žica je mogoče najbolj karakterističen simbol neenotnosti in zatiranja narodov. Seveda je to tudi moralni problem: Slovenija je del Evropske unije, Schengenskega sporazuma in vodi jo evropeistična vlada, toda skuša omejiti dotok beguncev in postavlja na mejo simbol, ki močno spominja na čase, ko je bilo politično stanje v Evropi popolnoma drugačno. Med drugim tudi zaostruje že tako zapletene odnose s Hrvaško. Skratka Slovenija in Hrvaška imata še dolgo pot pred sabo preden bosta rešili vse diplomatske probleme in končno vzpostavili odnos, katerega temelj je le sodelovanje. Obenem pa bi šumovci radi poudarili, da se zdi uporaba
vojske, policije in bodeče žice v nekem smislu napoved vojne beguncem, ki so večinoma le ljudje, ki se želijo od vojne čim bolj oddaljiti. Evropejci rade volje pozabimo na druge dele sveta. Predvsem, če tam ni nobene filmske zvezde. Počutimo se oddaljeni od terorizma in zadev, ki se dogajajo v drugih, manj »zanimivih« delih sveta. Atentati v Parizu so nas pretresli toliko bolj, ker smo mislili, da smo na varnem, da je vojna daleč, in da je verski in politični ekstremizem oddaljen od naših domov. Sedaj pa se bojimo migrantov, kot da bi oni ogrožali naše mirno življenje in bili krivi vsega zla na tem svetu. Prelahko je kriviti tiste, ki nimajo besede ali jim je beseda vzeta. Prelahko je kriviti šibkejše za vse to, kar nas moti ali nam ni všeč. Prelahko je pripisati krivdo za vse napake, tudi tiste v zvezi z slabim ravnanjem z begunci, beguncem samim. Lažje je napake drža-
ve pripisati manjšini ali šibkejši komponenti. Ne smemo pozabiti, da tak proces ni nikoli rodil dobrih sadov, obenem pa pozabljamo o kom sploh govorimo. Begunci so ljudje. Tega ne smemo pozabiti. Nikoli.
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja.
""¿'»A/be t Sp*,Iftti Si*« Sv*.
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
¿Primorski
f	dnevnik
JL
Jakob Gallus
Med novimi znamkami, ki jih bo prav danes izdala Pošta Slovenije, je tudi znamka posvečena velikemu slovenskemu skladatelju Jakobu Gallusu, ki je živel in ustvarjal v drugi polovici 16. stoletja. Bil je torej sodobnik Primoža Trubarja, a se nista poznala. Spominska znamka bo izšla ob 425. obletnici njegove smrti.
Jakob Gallus, ali Iacobus Gallus Carniolus (Jakob Petelin s Kranjske), ali tudi Jacobus Handl Gallus, kot se je pogosto podpisoval, se je rodil leta 1550. O njegovem življenju imamo zelo malo dokazanih podatkov. Večinoma gre za ugibanja njegovih biografov in nekaj podatkov, ki jih je sam navadel v uvodih raznih svo-


i ^innfHM tM-Mf i JSTO-J5?]
jih knjig z notnimi izdajami. Rodil se je morda na Dolenjskem, najverjetneje v občini Ribnica, umrl pa je zaradi bolezni star 41 let v Pragi 18. julija 1591. Kot sam pravi je študiral najprej v Stični. V tistem času je bil običaj, da so se sposobni in na-darjani dijaki učili predvsem po samostanih v Avstriji in na Moravskem. Ko je imel 24 let, je postal pevec dvorne kapele na Dunaju. Nato je veliko potoval, predvsem zato da je odkrival razne glasbene šole in se osebno izobraževal. Poleg Avstrije je prepotoval tudi Češko in Šlezijo. To mu je služilo, da je navezal koristne stike z raznimi opati in škofi, predvsem pa z glasbenimi učitelji, saj si je vse bogato glasbeno znanje pridobil po privatnih stikih.
Že leta 1578 je zložil v Pragi latinsko mašo. Dve leti kasneje je odšel v Olo-muc za kapelnika v škofovem dvorcu. Pet let kasneje se je vrnil v Prago, da je osebno nadzoroval tisk svojega najpomembnejšega dela Opus musicum v štirih knjigah. To je zbirka 374 motetov, ki jih je zložil za vsak dan in za vse liturgi-čne praznike cerkvenega leta. Drugo njegovo najpomembnejše delo sta zbirki 100 madrigalov z naslovom Harmoniae morales in Moralia. Izdal je tudi zbirko 16 mašnih skladb in številne druge uglasbitve. Res je neverjetno, kaj je uspel ustvariti v svojem kratkem življenju. Da se je preživljal, je leta 1585 prevzel vodstvo zbora v cerkvi sv. Janeza na Bregu v Pragi in to službo je ohranil do smrti.
Ljudske noše, ki bo prikazala nošo z Dolenjske. Na naslednji, ljubezenski znamki, ki ima vsako leto obliko srca bodo letos objavili ljubezensko pismo s peresom in črnilnikom. Izšla bo tudi znamka iz serije Kitajski horoskop. Po njihovem horoskopu se bo letos pričelo leto opice.
Gallus je bil sodobnik Pierluigija da Palestrina in Orlanda di Lassa. V glasbenih krogih velja za njima enakovrednega skladatelja, saj so ga glasbeniki v svojih delih pogosto navajali in ga postavljali za zgled. V svojem glasbenem ustvarjanju je samostojen, poljuden in vedno išče novih rešitev za svoje glasbeno izražanje
Kljub temu, da je bil v svojem času uspešen in cenjen skladatelj, je, kot se to rado zgodi, kmalu šel v pozabo. Po dolgih stoletjih se ga je z nekaj članki spomnil Ka-milo Mašek v reviji Caecilia leta 1857, vendar so ga začeli sistematično obravnavati šele na začetku XX. stoletja. Največ zaslug ima dr. Josip Mantuani, eden prvih slovenskih muzikologov, ki je leta 1905 izdal knjigo o njem. Med kasnejšimi slovenskimi muzikologi, ki so pisali o Gallusu, bi omenili le Stanka Premrla, Vilka Ukmar-ja, Dragotina Cvetka in Eda Škulja. SAZU pa je v letih 1985 do 1996 izdala vsa njegova dela v dvajsetih knjigah.
Ob koncu moramo povedati tudi, da je leta 1959 Ubald Vrabec izbral za svoj odličen tržaški mešani pevski zbor prav ime Jakoba Gallusa. Naš zbor, ki s kratkim presledkom nekaj let, uspešno nastopa še danes.
Na znamki, ki jo bo izdala Pošta Slovenije, je prikazan Gallusov portret po izvirnem lesorezu iz leta 1590. V ozadju pa je viden začetek ene njegovih skladb in napis Jacobus Handl-Gallus 1550-1591. (Slika 1)
Nove slovenske znamke
Poleg znamke o Gallusu, kateri smo namenili zgornji zapis, bo Slovenija danes izdala še znamko iz serije
Program italijanskih izdaj za 2016
Italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj je 31. decembra lani objavilo seznam poštnih znamk, ki ga je sestavila posebna komisija in bi jih morali izdati v letošnjem letu. Po izkušnji pa vemo, da bodo v teku leta možne večje ali manjše spremembe.
Vsekakor 14. januarja je izšla prva letošnja znamka posvečena 40. obletnici izhajanja dnevnika la Repubblica. (Slika 2)
Konec meseca (30. januarja) pa bi morala iziti znamka v seriji Odličnost znanosti ob 150-letnici izhajanja revije Nuova Antologia. Februarja pa je napovedanih pet novih znamk. Prva, ki bo izšla12. februarja, bo name-
njena časnikarju in pisatelju Eliu Vittori-niju ob 50. obletnici smrti.
Naslednji dan bo tudi italijanska pošta izdala ljubezensko znamko ob prazniku sv. Valentina. V drugi polovici meseca bodo izšle še tri znamke: ena bo namenjena pustnemu sprevodu v Viareggiu, na drugi bo ob 150. obletnici rojstva prikazan filozof, zgodovinar in literarni kritik Benedetto Croce, na tretji pa vzgojitelj in pisatelj Carlo Gnocchi (1902-1956).
Razstava zapornikov
Kot je bilo že objavljeno, je do konca meseca na tržaški pošti odprta razstava zbirk, ki so jih pripravili zaporniki med tečajem filatelije, ki sta ga v drugi polovici lanskega leta vodila dva člana kluba Košir. Tečaja se je udeležilo 24 zapornikov in 12 jih je pripravilo svoje zbirke za razstavo. Vsaka zbirka obsega 12 razstavnih listov. Teme so zelo različne. Nekateri so se odločili, da bodo prikazali znamke iz svojih krajev (Madžarska, Bolgarija, Severna Afrika), drugi so izbrali razvedrile teme (ribe, metulji, vozila, italijanki razgledi in zimski športi). Dobro je pripravljena zbirka o italijanski zgodovini od leta 1844 do 1924. Zanimiva pa je tudi zbirka posvečena Titu, ki jo je pripravil Srb iz Kosova.
Tudi ob letošnji tretji razstavi tržaških zapornikov je klub Košir izdal spominsko ovojnico. Na naslovni strani (Slika 3) je vinjeta, ki prikazuje belega goloba, ki s pismom odleti izza zamreženega okna, na zadnji strani pa so navedeni raz-stavljalci s svojimi zbirkami. (it)
24
Četrtek, 28. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V,
Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka, nad Alpami in južno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka k nam topel zrak.
Danes bo v nižinskem in priobalnem pasu prevladovalo vlažno in oblačno vreme. Pojavljale se bodo meglice in lahko tudi megla. Zlasti ob morju in na Krasu bo možno rosenje. V hribovitem svetu bo le zmerno oblačno, v predalpskem pasu pa spremenljivo. V nižjih plasteh ozračja bo še vedno prisotna temperaturna inverzija.
Danes bo v severnih in vzhodnih krajih povečini sončno, drugod pretežno oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno še rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo veter zahodnih smeri.
Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 13, v jugovzhodni Sloveniji do 15 stopinj C.
Jutri dopoldne bo na območju obale in nižine pretežno oblačno vreme, nato se bo oblačnost nekoliko trgala. V hribih bo sprva več spremenljivosti, nato pa le zmerno oblačno. Ponoči se bodo ob morju in v nižinskem pasu pojavljale meglice in ponekod megla.
Jutri bo sprva pretežno oblačno, dopoldne bo ponekod v južni Sloveniji občasno še rahlo deževalo. Čez dan se bo delno zjasnilo.
Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......25
Vogel..................33 Forni di Sopra.........30
Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30
Krvavec...............40 Trbiž...................40
Cerkno................../ Osojščica..............45
Rogla..................40 Mokrine...............60
Vojna zvezd v Dubrovniku
ZAGREB - Novo nadaljevanje filmske uspešnice Vojna zvezd (Sila se prebija) bodo verjetno spomladi snemali v Dubrovniku, poročajo hrvaški mediji. Izbira lokacij še poteka, spomnili pa so sicer, da so srednjeveške zgradbe v Dubrovniku že uporabili pri snemanju Igre prestolov ter da so objavili več fotografij dubrovniških znamenitosti. Zaenkrat je znano, da bodo osmi film vesoljske sage Vojna zvezd začeli snemati februarja v Londonu, na Hrvaškem pa ugibajo, da bodo filmske ekipe že marca v Dubrovniku. Premiera novega nadaljevanja, ki še nima uradnega naslova, pa je predvidena za december 2017.
130. rojstni dan avtomobila
BERLIN - Danes mineva 130 let od rojstva avtomobila. Na današnji dan leta 1886 je namreč 42-letni mehanski inženir Karl Benz s številko 37435 patentiral trikolesno motorno vozilo Ve-lociped na bencinski pogon. To je bilo prvo vozilo, v katerem so bili hkrati vgrajeni poleg motorja tudi vplinjač, hladilnik na vodo, električni vžig, krmilnik in sašija. Nekaj mesecev zatem je Velociped prvič prevozil nekaj desetin metrov na Ringstrasse v Mannheimu, kjer je imel Benz svojo delavnico. Na prvo pravo pot, dolgo 90 kilometrov, se je z ženo in sinovi odpravil šele 5. avgusta leta 1888, ta dan pa je tudi postal slaven.
obletnica - 30 let tragedije vesoljskega plovila Challenger
Usodno hladno vreme
Zaradi tega odpovedal del motorja potisne rakete - Med žrtvami tudi prva učiteljica in prvi Izraelec v vesolju
NEW YORK - Pred 30 leti se je zgodila dotlej največja nesreča ameriškega vesoljskega programa, v kateri je umrlo vseh sedem članov raketoplana Challenger, ki ga je razneslo komaj 73 sekund po vzletu z vesoljskega centra Kennedy na Floridi. Vesoljska agencija Nasa se je včeraj spomnila te in še dveh nesreč.
Izstrelitev raketoplana Challenger je bila večkrat preložena zaradi nenavadno hladnega vremena na Floridi, 28. januarja 1986 pa je Nasa dala zeleno luč. Odločitev se je izkazala za usodno, saj je zaradi hladnega vremena odpovedal del motorja potisne rakete, kar je sprožilo verižno reakcijo in raketoplan je razpadel pred očmi celotne Amerike.
Izstrelitev je namreč prvič dotlej v živo prenašala kabelska televizija predvsem zaradi Christe McAuliffe, ki je zmagala na natečaju za prvega učitelja oz. učiteljico v vesolju. Njena pot v vesolje je bila namenjena popularizaciji naravoslovnih ved in učenja otrok nasploh, zato so jo prenašali v živo po številnih šolah.
Preiskovalna komisija je ugotovila številne napake in pomanjkljivosti v delovanju Nase. Te so potem popravili, kar je držalo vse do 1. februarja 2003, ko je zaradi poškodovanih keramičnih ploščic toplotne zaščite ob povratku na Zemljo v ozračju razpadel rake-toplan Columbia. Tudi ta nesreča je zahtevala sedem življenj, dele raketoplana pa so pobirali po vsem Teksasu.
Misijo McAuliffove je leta 2007 uresničila Barbara Morgan, ki je kot prva učiteljica poletela v vesolje za enajst dni z raketoplanom Endeavor. Po tragediji Challengerja so po 27 zveznih državah ZDA in tudi v tujini ustanovili posebne Centre za vesoljski znanstveni izobraževalni sistem Challenger.
Poleg McAuliffove so v tragediji Chal-lengerja umrli še Gregory Jarvis, Judith Res-nik, Francis Scobee, Ronald McNair, Mike Smith in Ellison Onizuka.
Challenger je popolnoma razneslo 73 sekund po začetku poleta
ansa
V nesreči Columbie je umrl prvi izraelski astronavt Ilan Ramon ter Rick Husband, Willie McCool, Michael Anderson, Kalpana Chawla, David Brown in Laurel Clark.
Nasa se na včerajšnji dan spomina spominja tudi Virgila Grissoma, Edwarda Whita in Rogerja Chaffeeja, ki so umrli 27. januarja 1967, ko je poveljniški modul na vrhu rakete Apollo 1 zajel ogenj še pred izstrelitvijo.
Nasa je ob obletnici na nacionalnem pokopališču Arlington in Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi položila vence.
Ameriški predsednik Barack Obama je v izjavi ob obletnici izpostavil, da so se pogumni Američani od Apolla 1 do Challengerja in Columbie žrtvovali v prizadevanjih ZDA, da bi premaknile in raziskale nove meje.
»Kljub nevarnostnim pa še naprej segamo po zvezdah,« je poudaril v sporočilu za javnost. »Od novih partnerstev z zasebno industrijo do razvoja prelomnih izumov, ki jih bodo Američani s seboj odnesli v Sončev sistem in navsezadnje na Mars, bomo nadaljevali našo pot odkritij,« je še zagotovil. (sta)
zdravstvo - Alarm WHO
Nevarna zika se »eksplozivno širi«
ŽENEVA - Nevarni virus zika se »eksplozivno širi«, zato so za 1. februar sklicali izredno zasedanje Svetovne zdravstvene organizacije WHO. Ta pričakuje, da bi se lahko v Amerikah z virusom zika okužilo od tri do štiri milijone ljud, do teh 1,5 milijona samo v Braziliji. Na zasedanju bodo ugotavljali, ali izbruh virusa predstavlja nevarnost za javno zdravje po svetu.
Direktorica WHO Margaret Chan je pojasnila, da je v preteklih izbruhih virus zika - ta je bil prvič odkrit leta 1947 -»občasno povzročal blažje bolezni, ki niso bile zaskrbljujoče«, medtem ko je sedanja situacija »dramatično drugačna«. Pri tem je spomnila na vse več pokazateljev, da je okužba s tem virusom povezana z boleznijo mikrocefalija, pri kateri se otroci rodijo z nenormalno majhno glavo.
Virus zika so diagnosticirali tudi v sosednji Avstriji. Z njim naj bi se z med potovanjem v Brazilijo okužila avstrijska turistka.
Francija uzakonila paliativno sedacijo neozdravljivih bolnikov
PARIZ - Francoski parlament je dokončno potrdil zakon, s katerim uvajajo paliativno sedacijo neozdravljivo bolnih ljudi. To je prvi korak k upoštevanju želja pacientov, ki so na koncu svoje poti, ne da bi odprli razpravo o evtanaziji, ki je v Franciji prepovedana. Z zakonom bodo uzakonili »globoko in trajno sedacijo do smrti določenih neozdravljivo bolnih, ki so za to zaprosili«
Paliativna sedacija je nadzorovana uporaba zdravil, ki povzročijo in ohranjajo stanje zmanjšane zavesti. V tem stanju tako bolnik ne trpi zaradi težav, ki jih ne morejo več obvladati.
Ministrica za zdravje Marisol Touraine je sprejem zakona označila za zgodovinski napredek. Predlog zakona sta priravi-la poslanca vladnih socialistov in opozicijske desnice. Anketa, ki so jo izvedli lani, je pokazala, da je sedaciji do smrti naklonjeno 96 odstotkov Francozov. Evtanazija je v Evropi zakonita na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, v drugih državah pa dopuščajo določene oblike pomoči neozdravljivo bolnim ljudem. V Švici je dovoljeno neozdravljivo bolnim pomagati pri samomoru.