ILL., PETEK S6- JANUARJA (JANUARY) 1917 Ltro SMOLA Z GRANATAMI. ODGON DELAVCEV. Miohigann ne pustijo organizatorjem t fomartke naselbino, ker se boje organizacije lssnih delavcev. Zamorski aklerman, desna roka županova, kateri je obdolšan graf ta, je padel v nemilost ŽUPAN JE DAL BROO ALD DE PRIE8TU. delovanje granat sa Ameriko, dokler traja vojna. AMERlftKA MORNARICA NE DOBI GRANAT IE ANGLIJE. [Utonov načrt sa rasaodište v -Slučaju železničarjev je pogorel ir senatnem odsskn. I PRISILNIM RAE80DIŽ6BM [ ^NAJBRŽ NE BO NIČ. kffthington, D. O., 25. jan. — Epredaednikovega načrta, da ae ' (amsonovemu zakonu za želez ni-Eje doda še nekak privesek z o-Km na razsodišča v aporih med ■ Kzniškimi uslužbenci in želeeni-Eni družbami, menda ne bo nič. Eenatni odsek za meddržavno « lovimo je odloČil z desetimi gla-Ki proti sedmim, da ae vrže v ' Ho določbo v upravnem progra-t ki določa obvezno preiskavo i [prepoved za stavke. [Mejtam, ko je odsek tole spre-f ao šli trije člani .bratovščine < predsedniku in ga nadlegovali, k naj opusti take zakone. Zaklopki bratovščin zavzemajo stalijš- < L da se lahko ustanovi skupno , [e* kovalno raeaodišče ,obatoje- i r ite želcaoiiških ravnateljev tn lezniških uslužbencev, ki pa ne < ae imeti pravice zabraniti stav- i i i [predsednik je dejal, da mu naj roče predloge episane, in je ob- ' M, da ee bo nanje oziral, r _ KONKURENCA V TRGOVINI NE POZNA MANIRE. Chicago, DL, 25. januarja. — Čeraj ao imeli gledalci v bližini riišČa sodnika Swansona priliko kleti in prepričati ee, kako ae piiljajo ultimati, k katerih na-idno sledi boj. Velesili, ki ata [ napovedali vojno, eta bili dve jgovaki tvrdki, ki tržita a kavo t čajem. Prava bojevnika Bta bi-L August Grunwald, prave svea-I na nebu prodajalcev, in A. L. tier, bivši delodajalec Onmwai- ■ L Najprvo eo ae pojavili diplo> jstičoii rsagovori; katerim je alc-K ultimat iti takoj vse priprave t vojno. Bojevnike ata stisnila wti, oči so se njima zasvetile in taki trenotek je bilo pričakovati, L prične bitka. V osodepolnem fenotku so nastopili aodnijaki u-hžbenei kot nevtralna aila m nji-[a povedali, da je napočila doli miru in da se morajo vojako-iloi podvreči razsodbi »odišča. [Grunwald je delal skoraj dve le-: za tvrdko Trier-Stanley, ki tr-I a kavo. Tvrdki je pridobil veko število odjemalcev. Konku-mčna tvrdka H. R. Hali mu je onudila delo pod bolj ugodnimi ogoji in Grunwald je aprejel. tare tvrdka se je najprvo trndi-i, da pridobi starega uslufben-i in nevarnega konkurente zopet »se, kar je pa ponesrečilo. Ko aq ski poizkusi ponesrečili, ga je u L. Trier, predeednik kavinc rušbe, obtožil, da je ostalo v nje-ovem žepu več sto dolsrjev, ki > šli družbi. Trier je kposloval zaporno posije. Na to se je obrnil as pomoč ri dnevnikih, ki eo pripovedovali, a so ženske, vino in kabareti ovzročili, da je padel Grunwald. ia sodišču niso mogli včeraj posesti, da je tndi ena teb mikav-ih povesti, ki šČegetajo živce ne-aterih ljudi, resničns. — Teko f včasi delavcem krade ime! ■ ' E8TRADANA MAČKA JE POMAGALA ODKRITI MRTVE- CA. 1LASTI NASTOPAJO POV SOD PROTI GUMARSKIM DELAVCEM. Washington, D. 0., 25. jan. —. Angleška vlada je prepovedala družbi Hadfields LimHed v Shef-fieldu na Angleškem isdelsti naročene 14 in 16palčne granate za ameriško mornarico. V kapitalističnih krogih pravijo, da je to hud udarec za mornariškega tajnika Danielaa. To trdijo tudi kapitalistični dnevniki. Ali stvar je malo drugačna, če ai jo ogledamo od bliso. Mornariški tajnik ne naroda granat zase in tudi jih ne plačuje u svojega lepe. Denar aa granate prihaja iz ljudskih žepov in ne ss-mo k ministrskih. Znano je, ds js angleška tvrdka prevzela dobavo granat sa dve ato dolarjev cenejše pri vaaki granati kot ameriška tvrdke. Naročilo znaša približno 6000 granat in gre torej ss vsoto, ki presega en miljon dolarjev. A«* meriške tvrdke hočejo potegniti iz ljudskih žepov en miljon ao'erjev več kot angleška tvrdka tu popolnoma pravilno je, če je mornariški tajnik oddal naročilo angleški tvrdki. S tem je prihranil denar ljudstvu. Ameriške tvrdke, ki so postavile oderuške cene za granate, izdelujejo vojni material za angleške zaveznike. Če bi tvrdke prenehale zakladati angleške saveani-ke z vojnim materialom, bi kmalu naatal mir. Mogoče bi ee zgodilo še kaj več. Zmagali bi mogoče centralni zavezniki. Pravimo mogoče, ker tako klanje koit je aedaj v Evropi, težko konča z odločilno zmago ene stranke, ampak ae nadaljuje boj, dokta* nkta obe! | Iron wood, Mich., 25. januarja. Stekaj je doapelo kakih Šest šu-m|rakih delavcev, da organkira-JHTšumarake delavec in jih pridobi «a stavko. Seveda eo jim oblasti ukazale, da naj bitro sapuste t« kraje, če ne, jih pomete jo v ječo. f Nekateri delavei ao odšli proti ŠUKiarskim naaelniftčem Stearns lumber kom penije, ki ae nahajajo severno od mesta, Serif Kellett af je takoj tje napotil s deputi-jl, da jim sabrani vstop v naselili-šla. Samopoaebi ae razume, da je š^rif izvršil svojo nalogo* . Tako odganjajo organizirane delavce od ŠumaiekUi naaelnišč, kapitalistično časopisje pa poroča, da ni stavke in da hoče nekaj suvanjih agitatorjev naščuvati ssdo-voljne delavoe v stavko, v V tem postopanju oblasti'je jasno videti metodo, če ni človek slep ia gluh za vse, kar ae godi krog BITKA Z ROPARJI Ksnapolist Kani., 25. januarja? it bančnih roparjev, kl ao o rodi državno banko, so obstrellli rs. J. A. Cowie in dva njena sili Banka je lsstnins Cowievih. D spopada s tolovaji je prišlo, ko [Cowie in njegova družina hite-na ulico gledat, kaj pomeni eka-osija na banki. Rane niso never- iditjs eo jo odkurili ns av-iUu. Plen je znašal <2,500 v pa vslic dejstvom up*ta ns odlo- ČHno zmago. Tsko upa tudi angleška skupina zaveznikov na zmago in do te zmage ji pomagajo ameriške tvrdke, ki »delujejo zanjo vojni material. Angleška vlsda noče biti nehvaležna svojim .pomočnikom in prepovedala je angleški tvrdki izvesti ameriško naročilo, češ, naj ameriško ljudstvo plača granate po oderuških cenah, ki jih zahtevajo ameriški kapitalu eti. Angleška vlada je uslugo ameriškim kapitalistom vtemeljiia s besedami: "Naročilo se ns izvrši, dokler trsja vojna.'* Če bi imela ameriška vlada trd hrbet napram ameriškim kapitalistom in angleški vladi, bi odgovorila: "Dokler traja vojfta, se ne kveža živeža in vojnega materiala is Združenih držav v države, ki eo zapletene V vojno." Kaj bi sledilo temu. Angleška vlada bi momle preklicati svojo prepoved, ali pa se eprijasniti s dejstvom, da is Amerike ne dobiva več živela in vojnega materiala. In te ss prepoved ,kvede, bi prišle ameriške tvrdke takoj s ali-jimi ponudbami na dan, ker bi jim bil odrešen vir aedanjih vojnih prof i tov. Ali bo vlada to k vršila f Kdo vsf Kapitalistični list, . namigujejo, da es je mornariški tajni lcbaje odločil. da angleška* tvrdka k vrl i naroČilo po sklenjenem miru. jeve k sladkega spanja, so ote In sinova hiteli oboroženi na ulioo. Na pomoč je prišla tudi mati. Tolovaji ao takoj odprli ogenj na Cowiejevo družino in ranili sinova in mater. Na pomoč so prihiteli drugi meščani in banditje so pognali avtomobil. Kmalu so bili bsnditjs Oowiejevi družini k pred oči Kasneje ao ae meščani raadeli-11 v patrulje, aedll na avtomobile in jih pognali v dir ca roparji. Gonja do esdsj še ni prinesls uspeha. , V. praski med Cowiejevo družino M roparji je bilo kmenjanlh kakšnih petdeset strelov. ZANIMIVA ZGODOVINSKA NAJDBA. Tcjooaf Ari*., 25. januarja — Živinorejec Don S. Sullivan k PeUmeilia je odkril naaelišča vi-soko civiliziranih Indijancev, kl so tukaj živeli pred mnogimi stoletji Indijanci ao egrsdiil velike nabiralnike sa vodo, ki so jim slu-iUi sa namakanje zemljišč Naselišč* ae nahajajo v dktrik-tu lliimsfl v hosti Chlrioalusu. Sullivan je namenil stoje odkritje department as pogozdovanja, ki JI sopet obvestil ameriško ar-heologično družbo. Na eteneh eo našli sliks konja e štirimi psrkljl. Ps tudi ns airo-vnm papirju so bHe enake sliks. POMnmCAOTKI eaotofwie protestira Washington, D. C., 25. jan. — Dr. A. Perez Perdomo, zastopnik dominikanske republike, Asters-ran es je namignilo, da naj gre, trdi, da domlniksAskl "bandltjr" nkO ubHi mšmnfca ameriškega pomorščak* kot hote to prikazati mornariški department Peres Perdcms pravi: "Ljudstvo dommiksnake republike globoko oboo je početje Zdr drŽav, ki so zasedle njegove domovino. Resume sa, ds ss tsfco <*> so jati je včasi zrcali v naelhicetlh. Ako trdijo, da eo ss vriHi konflik ti a bendki, je le prevara sa Ameriko. Ameriško ljudstvo bi tndi obsojale vsak drag narod, kl bi zasedel n jfc orat In vladal s šelea- Oerbard Aumeni,v zaupnik in po-lieijski aodnik v ThienvHln, ki je nekoč kvajsi veliko'moč v meščanskih politična) krogih, je bH obsojen na osemnajst msseeev v poboljševalnieo, ker ai je na nepo-ataven način prid rial $1,500. Konirresni proračunski odask js predložil predlogo, ki prlporočs #60.000,000 sa obrežne utrdbe. V letošnji predlogi priporočajo $18,000,000 vel kot v mlnoiem le ta, ki je bHe tndi najvišje veoU se gradnjo fortifikaeij, kl je W la kedaj dovoljena PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAXODNE PODPORNE JEDNOTE t T m m Srl ....... Ckim M mm Ute. Il ll ■ M lin la " "TS OS VETA* "THE E N LIGHTEN MENT" owwao ^Xj^c^A^ot^T'* hknekit bocibtt "PROSVETi UL TIMN Datum v oklepaju s. pr. (Ds-—bar SI—16) polog vašsga tme-as la naalova pomeni, ds vsa js Itn dnevom potskls naročnina. Ponovit« js pravočasno, ds ss vsan ss ustavi Usi / policijski ikandal. it V afero ehikaŠke korupeije so zapleteni raznovrstni ljudje: Sleparji po pok lieu, salunarji, listni ki velikih hotelov, lastniki igral nks, trgovci c ženskimi telesi, al dermani, politični basi, policijski uradniki s svojim načelnikom ki — hočeš nočeš — tudi mayor sam Nsfttsti, kaj ae je vae godilo, js na teonom prostoru nemogoče. Krad lo ae je, goljufalo, hassrdlralo, prodajala ao aa dekleta, aranširali ao ss vlomi — vse to ps js ščitila slavna policija in posamezni njeni ftmkeijonarji ao dobivali dcšele v štetem denarju od profitov, ki so jih sločinci ns t* način dobivali. Nekateri obdolženci ao prisnali svoje grehe in povedali, kar vado o drugih. V nekaterih slučajih ao dcfcasi popolnoma trdni Toda o podrobnostih ae bo lahko govorilo, kadar ss bo vss stvar obravnavala pred sodiščem, kjer bo Hojrne i met priliko, da toli in dokazuje, obtoženci pa, da ae branijo in da podajajo protidokaae. Cs ss pa sedaj, dokler še ni is-vršen proces in niso k rečene sodbe, ne more apodiktično govoriti o krivdi in odgovornosti vsakega posameznika, jc vendsr gotovo, da ni dvomiti o škandalu samem in da so ga deleini ugledni člani odlične družbe, ki je kakor vrh Ohhnboraaaa vzvišena nad vsakdanjo, ss dslo in pokorščino ustvarjeno maso. Dvomiti ni o temu, da je bila pol kri ja, U institucija naše "dob-rs" druibe, kateri je isročcns naša varnost ln akrb za našo blaginjo In oblast nad nami, v avesi z vsa kovrstnimi tolovaji, g nizkimi in c visokimi in aieer tako, da je bne-la naravnost trgovsko pogodbo z njimi: Toliko ti, toliko jaz. A če vprašamo, kako je bUo to mogoče, kje ao vzroki tega vendar nekoliko kričečega škandala, odgovarja lloynp. ^Razlogi ao trije. Prvi je alaboat bivšega policijskega načelnika lie alsys; drugi je neomejena moč po-litUtojev, tretji je pa ta, da ni ae-danja mestna administracija pod/1 pirala policijskih kapKanov, kadar so hotel) vestno Izpolnjevati svojo dolžnost Med obtoienimi je kapitan Ilea-ley, ki je poveljeval na policjjaki poataji na Atanton Ave., a je aedaj suspendiran. Pred kratkim je stavil obširno priznanje, in če je res, da je imelo nekoliko stmografov štiri ure delati, da ao beležili, kar je govoril, tedaj je moral lo res precej povedati. Pravi pa, da mu aedaj ne bi bilo treba Hiti v položaju, v kakršnem je, če ne bi bilo prejšnjega policijskega načelnika Healeya ,kl mu ni niti najmanje pomagal, da bi bil Spolnjeval svo ja dolžnosti kakSr je hotel Ia evo je prakse je povedal Ilea ly izmed mnogih aluČajev uledeče ga: Ko je nastopil svojo alulbo na Atanton Ave., je dal zapreti v o-nem okraju i sploh po Chicagi r.na ni. a ne dobro znani Jackson Club Potem je odšel na počitnice. Ko se je vrnil, je videl, da Je lokal aopei odprt, ni pa mogel r vedeti. kdo je to povzročil in kakšen pritisk je vplival, da se je tako tgcnlllo. Tri krat je dal potem še zapreti U proator in trikrat ae je kljub njegovim protestom odprl, fiel je večkrat k načelniku Healeyu po wet, pa je dobival od njega take odgovora, da ni mogel razumeti, ali ae beli ali črni in ni našel v njih nobenega naročila, kako naj v bodeče postopa. V njegovem uradu je bil detektiv Joe Kelly, ki ga smatra za dobrega moža in pravi, da je vedno izpolnjeval'svojo dolžnoat. Ali kadarkoli je gosegel« y kraje, nad katerimi so imeli političarji svojo varujočo roko, je prišel v stisko. Neko noč je prišel Kelly v hišo, ki je last znanega polfeičarja, in je tam aretiral nekoliko oeeb. Dve ženski s* a bili kasnovam, «mpak detektiv je bH še tisti Bledsoe razaekano in zadavljeno Hiša je bila okradena in policij« aklepa is tega, da ae je hiiinja po-stavila, tatovom v bran. Obleka Je bila raztrgana z nje iz levega ufc. sa je bil iztrgan ulhan. Poleg umor. jene hišioje ao našli gorečo sve til ko. Umor hišinje spada med najbru-tainejše umore, kar jih pozna policija. OSTER ZAKON PROTI TRGOV- OEM 8 ČLOVEŠKIM MESOM Sacramento, OaL, 25. januarji. Kalifornijski legislaturi je bila predložena zakonska predloga, ki vsebuje ostre določbe proti trgovcem s belimi sužnfcami. Predloga prepoveduje prevažati dekleta iz okraja v okraj, iz mesta v mesto, v nemoralne avrfae. Predloga določa za grešnike od šest mesecev do pet let ječe u vaak prestopek. Denarna globa je izključena. -L DELAVČEVA USODA. Guyana, Minn., 25. januarja. -Na žagi je gonilhi pas pograbil 501etnega Albert Liabolda, ga dvi-gnil v srak in treščil a tako silo ob tla, da je kmalu potem izdihnil, ko ao ga pobrali njegovi tovariši. OBOROŽENE TRGOVSKE LADJE SMEJO SKOZI PAN AM SKI PREKOP. Washington, D. 0., 25. jaa. — Trgovske ladje, oborožene v ob-rambne svrhe, dabe iste pravice za plovbo akoei panamski prekop kot neoborožene trgovske ladje. Ta odlok je povzročila oborožena japonska trgovska ladja, za katero so se njeni lastniki obrnili na državni department, cla ae ji dovoli pluti skozi panamski prekop. MORNARJI SE NOČEJO IZPOSTAVLJATI NEPOTREBNIM NEVARNOSTIM. Baltimore, 25. januarja. — Semkaj je dospel angleški p&mik "Thoredale" in pet mornarjev je izjavilo, da nočejo ostati na par-niku in ae izpostavljati nemškim potapljačam m križarjem. Vsled te akcije izgube polovico mezde, toda mornarji so rekli, da je boljše izgubiti denar kot življenje. Le-toa je že večkrat sto mini a rje v zapustilo na ta način ladje. KOŠČEK SREDNJEGA VIKA Laporte, Ind., 25. januarja — James Meeks je pred leti pobegnil iz ječe. Obsojen je bil na 2 do 14 let ječe. Po begu se je nastanil v Clarions, Pa Oženil ae je in pričel je trgovino, a katero je imel uspeh. Nekega dne ao ga Iasledili kot ubešnegg kasnenes. Prijeli io ga in odgnali zopet v ječo. Te dni se je imel zagovarjati pred porota niki radi bega Iz ječe. Spoznali so ga krivim m obsojen je bil ns osem let ječe. Meeks mora sedaj odalužiti svojo prvo kasen in poleg še osem let Ce ne poseže governer vmes, bo moral sedeti skoraj 20 let. San Diego, 0SL, 25. januarja Zapovednik križarja "MiH^a«-kee", ki je nasedel na kleči, pride pred vojni sod, da se sagovar-ja radi nesreče. Obtožen je zanemarjanja dolžnosti in «isspoeohn naa titulira s izbranimi ljubeznji-voatmi, odgovarjamo, da nisn>° nikdar študirali medicine in t torej ne moremo nasvetovati V* tentiranih praškov ali krogtf« »ffi par umobolnoat. Zagotovimo F] pa, da nam je jako lal. ker nuas-mo zdravniške diplome, kajti ns* ae smili vaak bolnik. iks vojna la ve-iz isozenstva. nemški militariaem. Svo-»ol^ka j« nemogoča brez teritorija, ki je pod in Avstrijo. "Borzna Ga mnenja, da pridejo Wit besede v poštev fte le po-enteirta še to apomlad militarist ični položaj v i, 25. jan. — V vlad-krsžajo aadovoljnoat Booar Laws, katere-t jo odkritim in bree ma-iljivoeti, a kakoršno ao r Londonu prvo Wilaono-Lo noto. Kljub tem« pa je mnenje, da bo treba nekatere točke v Wibo» tvoru.Iz Lawovega govo-ireč razvidno, da v Lon-zadovoljni z Wilaonovi-"mir bree zmage" ali druga akupma vsilila jo svojega orožja, kakor Wilson v avoji poslanici. ia proate volje vladauih. žalostno je lo to; —^je dejal Dillon — da avet še ni doaorel sa velike ideje, katere je izrekel Wilaon. Zlaati v Evropi je reakcija še zeta močna in vojna militariaira in brutaliaira ljudi. POMORSKI STRAH NI MOEWE. jo* s video, Uruguay, 25. jan. javljajo, da nemška boj ki operira ob braziljakesn oii Moewe niti križarka temveč parnik Cap Orte-»tnina južnoameriške ham-družbe, kateri se je kmuz-Hamburga pod masko neu ladje.Glasom te veati je Cap zajel dva ang. parnika, ki na poti k River Plate, ju v loko na obodi aapedne ,kjer ata bilo oborožena in ao vse tri ladje pričele na trgovske parnike na južno-plovnih linijah. , TURŠKI URADNIKI 80 PORABILI DENAR, NAMENJEN ZA ARMENCE. Waahington, 25. jan. Diplo-matje zavezniških držav dolžijo Turke, da so si prilastili denar, ki je bil namenjen za armenske reveže. Po njihovi izjavi ao dobila armenska društva večje ovote denarja k Rusije in Anglije v avrho o-lajšanja bede mod Armenci, ki* so ie pod turško vlado, in zdaj je prišlo na dan, da ao turške oblasti pobrale denar in reveži, katerim je bil namenjen, niao dobili niti beli ča. IRSKA BITKA SE JE VRŠILA V TEMI. »f 25. jan. — Najnovejše poročilo o zadnji pomorski Severnem morju pravi, da bitka vršila v nočni nepro-čmi temi. Pomorski častni idijo, kako je bilo bojeara-mogo6e v takih okolšči-Lodje so bile brez luči in ji so morali streljati kar sredo, ne da bi mogli me* [Nemški pomorščak, kateri je z nemško razrušev&lko V-»-Ymuiden, »pripoveduje, da se ca vršila kakih 30 milj od tega pristanišča Zeeforugge. raldca, na kateri je bil on, dražbi druge ladje tvorila stražo flotili enajstih latam* k a flotila je pa naenkrat la na dva angleška škvsdro- novo zapadel debel sneg. Artilerijsko bojevanje je precej živsfc-no posebno ns italijanakem krilu fronte in pa v okolišu Gievgeli. Ruske Čete so isvriile nspad v o-kolici Stravine, kjer so dobile nekaj ujetnikov. Turški napad bli-so Kakaraske je bil odbit. Berlin, 25. jan. — Položaj na macedonaki fronti je neispreme-njen. AVSTRIJCI 80 VESLI ITALIJANOM EAKOP PRI GORICI. zadevali in takoj teško poškodovana, je vračala domov, ao ji priš roti štiri angleške ladje, in je bežala k nizozem-iu obrežju. 125. jan. — Admiralitete i j poročala, da ae je v poči bitki na Severnem morju angleška raz ruše valka in je bila Videti, da ae potep-Ena nemških torpedovk je bi-IkodbVpna in je dospela v nine luko Ymuiden. Vae dru-nomške ladje so ee pa vrnile lajhnimi poškodbami. rA JS EEOUBILA DVA rONA MOŽ, A ŠE IMA VBUKO REZERVO. .. tung" računa, da fNstionsl B Nemčije dva miypna mbž od za-vojne in prafc,A) še ost*je sedem miljoflSv mol v re-rasen tega se je rezerva poza najmanj poldragi mi-mladih rekrutov, ki ao v tem doaegli . vojaško starost, iled tega je Nemčija še dovolj očtm, da lahko vstraja v vojni nekaj let, ne de bi ai ji bilo tre-bati popolnega ponaša. FRANCOZINJA JS UBILA 0- TROKA NEMŠKE KRVI. Pariz, 25. jan. — Največja vojna drama, kar jih je bilo ob času vojne, ae je odigrala včeraj prod sodiščem v Gnevilliersu, prod ka te rim je stala dvajsetletna Josephine Barthelmy pod obtožbo da j« umorila svojega nezakonskega o-troka. Obtoženka je izpovedala, ds je bivala pred vojno v Oh^iub leyu. V decembru leta 1915 so pa Nemci okupirali tisti kraj in takrat ae je po njeni izpoved bi zgodilo, da ao« jo prijeli štirje nem ški vojaki, odvlekli v kapelo bliŽ nje bolnišnice in jo tamkaj poai-lili. Postala je noseča in dva meseca pozneje je odšla v Švico, od koder se je vrnila nesaj v Fran cijo. Meseca avgusta m. 1. je porodila otroka in ga takoj po porodu umorila. Njen zagovor pri so dišču je bil:4 4 Umorila eem otroka zato, ker nočem biti mati otroka, &gar oče je Nemec." Porotniki ao oprostili morilko ne da bi bili zapustiti avoje sedeže, in občinstvo v sodni dvorani je divje ploskalo. Tolo£aj na bojiJčih, NEMŠKA PROTIOPENZIVA PRI RIOI. t ....... i Berlin, 25. jsn. — (Brezžično). — Naše čete južno od Rige so prešle v ofenzivo na obeh straneh reke Aa in okupirale poldrago mi ljo ozemlja na šest milj široki fronti. Rusi so vrgli v boj velike rpzerve, Joda niso mogli ustaviti našega prodiranja. Do zdaj smo ujeli 1700 mož in vplenili trinajat strojnih pušk. Petrograd, 25. jan. — Nemci so včeraj po močni artilerijski preparaciji napadli naše čete, ki imajo v rokah pozicije med močvirjem Tirul zapadno od Rige ln reko Aa, iztočno od vasi Kalnzem. Med ponovnimi napadi se jim je posrečilo potisniti naše čete poldrugo miljo proti severu. Vroči boji se nadaljujejo. Nemški napadi na naše pozicije iztočno od Tennefelda in južnozapadno od Iluksts so bili ustavljeni po našem ognju. V okolišu Jezupola je naša artilerija razprsšila bataljon Nemcev, ki so se pomikali proti severozspadu. Petrograd, 25. jan. — (Brezžič no čez London). V okolišu Rige se nadaljuje ljnto bojevanje. Ponovni napadi Nemcev blizo močvirja Tirul so bili odbiti ln ruske čete so jih a protinapadom pognale od iztočne strani močvirja. Dunaj čez Berlin, 25. jan. — Oddelki naših strelcev so blizo Gorice vseli Italijanom zakop in ujeli tri častnike in 134 mož ter vplenili tri strojne puške. Rim, 25. jan. — V okrožju To-nale je partija avtarijakih voja kov na smučlh pridržala v bližino pozicij, toda nsŠ ogenj jih je po gnal nazaj. Na tirolski fronti so se včeraj vršili običajni topniški dvoboji. Na primorski fronti je bila artilerija precej aktivna is točno od Gorice in med Boneti in Doberdom na Krasu. Nekaj avstrijskih granat je ssdelo našo poljsko bolnišnico. Zadnjo noč so Avstrijci nspadli naše sakope južnoiztočno od Gorioe, ali naše baterije so jih vrgle nasaj. Nato sta skočila dva druga napadalca proti govorniku, ki pa tudi nista imele sreče; poeluŠalci ao ja prijeti in pretepli. Oseki je vodje uatevne stranke na Japonskem in še nekaj časa vodi oster boj proti sedanjemu predeedniku ministrstva, katerega doki, da je prelomil ustavne prsviee. Ker se je bilo beti, ds izbruhnejo nemiri v parlamentu, je mikado danes raspustil nižjo shornico in poslsl poslance domov. BRATIANO PRAVI, DA JS BI i, RUMUN8KA ZAPELJANA. BOJI NA FRANCOSKI PRONTI »NOV GOVOR NAJVEČJI I V STO LETIH. Dublin, 25. jan. — John Dillon, -n irske narodne stranke v ang em parlamentu, je danes kja-da ni noben vladar na svetu rekel tako pomenljivih in velikih ■ v zadnjih sto letih kakor jii izrekel predeednik Wilaon v se-tu zsdnji pondeijek. On je o ril V imena Ijndi v vsaki dr-avi na sveta, ki ljubijo evobodo n hamaniteto. Mkr ne mors biti rs jsn, ako ne temelji na načelih, ia vos pravična moč vlade izvira RUSI POTOLKLI BATALJON BOLGAROV OB DONAVI Petrograd, 25. jan. — Roman ska fronta: Na fronti ob Donavi nasproti Tolče so Bolgari včeraj izkoristili gosto meglo in spravili bataljon mož čes vsjo Georgijev. Naše čete ao pa brez topniškega ognja napadle Bolgare, ko ao Hi čez reko* ujele 837 mož, d^uge pa pobile; uplenili amo jim štiri strojne puške. Nsše čete so imele v tem boju enega mrtvega ln 41 ranjenih. Berlin, 25. jan. — Namol^avsk fronti je zavladale bode kima vsled čessr ss je bojevsnje orne jilo na artilerijske dvoboje ia lokalne spopede med stražami. Na fronti maršala Mackensene so naše čete zopet oetavile severni breg Donave severno od Tolče DEBEL SNSO NA MACSDON .SKI FRONTI Pariz, IS. jan. — Na mnogih krajih ssaeedonake fronte je i Pariz, 25. jan. — Naša artilerija je vspešno bombardirala nemške zakope v okolišu Mouiin-Sous-Touventa in severnolztočno oc hriba 304. Topniško bojevanje je bilo precej ljuto tudi v okolišu Bok Csurieress. Nemci so izvršil dva nenadna napada na naše linije v okolišu Missy, iztočno od Soissonsa in pri Bpargesu; oba napada sta bila odbita in neka, Nemcev je bilo ujetih. V okolic Vamoere smo zrušili nemški ero plan. Vroča artilerijska akcij« je bila tudi v okolišu Dixmude, Ste enstraete in Het-Sasa. Belgijske baterije so vspešno bombardirale sovražne pozicije severnolztočno od Boenaighe. Prešnjo noč so nati oddelki kvršili več napadov severno od Chilly na fronti ob Sommi, ki so se dobro obnesli Lajtnant Guynemer je zrušil 26 nemški eroplan, ki je padel v plamenu blizo Maurepasa pri Ve* dunu. Dva druga sovražna ero-plana sta padla bliao Bamogeuxa. London, 25. «jan. '— Sovražnik je udri proti nsšim zakopom južnozapadno od Looea, toda naše čete eo' ga odbile brez težkoč. Za pustil je veliko mrličev in ranjenih na bojišču. Druga sovražna partija je prišla pod naš ogen; prešnjo noč južno od Hulucha in imela velike izgube. Severno od So mine in v okolici Armentiereea in Ypresa je bila artilerija prece.i aktivna. Naše baterije ao vspešno bombardirale nemške zakope in naprave južnoiztočno od Souche za. Včeraj ao bili številni zraš ni spopadi, v katerih je padel e-den naših eroplanov v poškodovanem stanju, dragih dveh pa pogrešamo. Berlin, 25. jan. — Zapadna fronta: Včerajšnje bojevanje bilo precej zmerno. Vsled jasne ga vremena je prišlo do mnogih spopadov v zraku, ko so letale iz obeh strsni izrabili lepo vreme za ogledne polete. V teh spopadih je sovražnik iztfubil šest ero planot. ' ' v | KAVKAŠKA FRONTA Petrograd, 25. jan. se ni nič novega. ' — Zgodilo CttftKA TESNE S NJE. OBŽALOVA- Londoh, 26. jan. — V smislu za-htev entente, katerim se je pokorile Grška, je grška vlada danes dostavila poslsftikom zavezniških držav noto, v kateri kraka formalno obžalovanje glede dogod kov v Atenah dne I. decembra m U ko so grške čete streljsfe na zavezniške pomorščake. Slovinika Narodna JitoaoT^Me ». aprila Podporna Jsdnota GLAVNI STARI IT. Jumlja 1*07 v dri. Illinois CHICAGO, ILLOtOR Berlin, 25. jan. — Tukajšnje čaaopiaje je objavilo intervju, ki ga je imel rumunaki ministrski »redaednik Bratiano s reporter , em nekega čaaopiaa v Odeai. Bra leno je rekel, da je bMa Rumun aka zapeljan* po zaveznikih, ki so trdili, da so Rumunci popolno ms na varnem, ako gredo v vojno soper Avstrijo. Bratlanova izjava sledi: 'Mi smo mislili, da bo naša voj na končana v kratkem času, ker tako so nam satrjevali naši sa-vesnjki. Posebno nas je sagotav-ljala Rusija, da Avetrija niti Nemčija ne bo več stsnu voditi ofenziv* Rekli so nam tudi, da bodo i Ište prodirale v sovražne dežele brez vsakega odpora. Angleška in francoeka Vlada sta nam priporočali, da je najboljše sa nas, če napademo Avatrijo v avgustu, ko je imela Nemčija obilo posla a zavezniško ofenzivo ob Sommi in ko so Rusi vodili ofensivo v Galiciji. Rekli so nam, da Nemčija ne bo mogla pomagati Avstriji in zadnja se sploh ne bo branila. To nee je zapeljalo. Prilkkovali amo, da dobimo slabega in izčr-panega sovražnika, ali namesto tega smo naleteli na grosno moč združenih sovražni sil. Ves svet ae je čudil neznosni sili, kstero so nanagloma rakvlle centralne države; nihče nI ne bi bil verjel, da je Nemčija sploh smožna še kdaj zavdatl take udaroe. In tako je Rumunska postala žrtva lepih iluzij, v katerih so se potapljali naši zavezniki. Zdaj več ne gojim nobenega optimizma in bi lo bi nepotrebno reči, da pridejo za Rumunijo ie slabši časi. Ko ao v"jeeeui lanskega leta grmeli nemški in avetrijski topovi pred Bel gradom, ni nihče v Londonu, Psrizu, Petrogradu niti v Rimu mislil, da bo devst tednov pozneje vsa Srbija, Črnagora ln večjl-del Albanije v rokah naših sedanjih sovražnikov. Zdi se mi, da nemška utilitaristična mašina zmožna kar iz tal vreči nove ar-made. Valed tega ne pride nikdar prepozno in vselej je v stanu zavdati nasprotniku odločilsn u-daree. Obžalovanja je vredno, da niso bile velesile Anglija, Fran eija, Rusija ln Italija saj enkrat v stanu očuvati slabejšlh prijateljev nesreče." DELAVCI NA ANflRLSftKSM ZAHTEVAJO K0N80RIF-OXJO BOGASTVA »a LAWNDAJLB AVX. UVmAWI ODBOB: Prešsešalki Joka Vogrii, boa MO, U Ballo, 01 L Foepošoošalkt J. BraUovi«, B. F. D. «, bos ee, GiraM, a PodpoMaikt JoM KsSoU, S4SS Bwiag aro., Bo. Oktoago, Ui Tajaiki M> Vsršsftar, «T0S Ba Uwmdalo Avo, Gkioago, DI Blagajalki Aatsa J. Tsrbovos, P. a Bes I, CUoro, UL lapiaalkari Joka Moiok, SOOS W. Ilot BL, Ckiosgo, 01 MADBOBMI ODOR: Jošo Asibrošlš, SSI bos, Oaooosbvg, Pa Pasi Berger, T41—lot BL, U BaUa, 01 F. B. Taaobar, ST4 Absaj Av*. Bosk Bprtags. Wye. Asloo H root, Sil—eatS Ave* Mo« Dalstk, Mimo JoS* Badišok, m bo^ Bsdtboa, Pa. Rudolf Plotoriok, US boa, Bvtegovtllo, Pa. Jošo Kavorteik. P. 4. Bora. H. D., etOS BL Ckiv Av^, Olovolaaš, OBIo. VBB OBMARNB BAOBVB Of STVARI. U ss tiesjo gL ia B M. P. 9. aal m posujsjo aa asakvt ^_ ^ TAJNIŠTVO B s. P. 9m me—M Be. Isssisll AfL POBLOVAJIJA ANTON HRAST,ill!«-Bšlk Ave., Now Dalstk, Ml... VBI DOPXB1 jrsspravs, eusMtt. ' aa saMovi ^ - UBBDMIBTVO VBB UPBAVNIŠB3 IT? ARI. »'PEAVNIŠTVO ▼ kstissosšsssl s tajsMXsp R So. ZiS bs |e ia Is *ot8 ctirui ▼ MU mss Sa vaebino oglaeev ni no upravniitvo m KADAR SS ZGODI M Manchester, Anglija, 25. jan. — Na tukajšnjem letnem Zboru delavske stranke je bile danes soglasno sprejeta resolucija, ki zs hteva od vlade, da mora zadnja takoj naložiti 75 odstotkoV dav ka na dohodarine kapitalistov, di roktai davek na semljlšča in po-drža v it i banke. Resolocijo je predložil Ramsay McDsnald, po-slanee v angleški nižji zbornlel, kateri je rekel, da bo Anglija Ime-la po vojni dvajset mlljsrd dolsr jev (dvsjset tiso« mfljonovl) dol-Te. ' '___ Nabirajte narošnlke m dnevnik ATENTAT NA JAPONSKEGA VODITELJA i Toki jo, Japonsks, 25. jan. — Dante je bil tnkaj izvršen napad na bivšega justišnegs ministrskega predsednika Jukfjo Osa Ujš ko je govoril na javnem shodu is protestiral proti min istrske ms predsedniku Tšran-čijo, da js njefova vlada protiustavna. Tekom govore sta skočila na oder dva moža is napadla govornika s kratkimi meči. te ds preden sU mogls storiti Oza kiju kaj žalega. ste bila aretirana. POZOR ROJAKI I Naznanjam rojakom, da odprl trgovino g mešanim blagom |n ae priporočam za obilen obisk — Vsakemu bom hvaležno postregel po zmerni esnl. ANTON ZORNIK, HBRMIN1E, PA. $l«GAL0NA bsrssttnst Viške ------ Mf iT SAD SI IEVSDSL. kje se nahaja moj p ton Može, doma ia Sem Kranjskem f Prod enim pol sva bila skupaj v N. C. Prosim prav ulj slovenske rojake Žirom 8drtyfc*ih držav v Ameriki, ako kdo V* M njegov naslov, naj mi «a ali pa naj ee mi earn p:' aem eedaj bolan in v nju. Moj naalov je John O. B. 186, Blade Lick, Pa. prijavi Jas eltlSMtsto-ihn Ban, P. fla v Priporočam w svojo gostilno v oblak vetu Sin veneem In Hrvatom f okoliei Youngstown, 0. Kadar p#|ajft* skoal meeto aH pe opravku, .a« o-glasite pri meni lasem rasaevr stne dobre pljaše, sveža pisk hite je vse, ivtiM, vlakp, ' Joief Olfeše, E Wft Youngstown. 0. \ l>«M 'U M1MSI? ROBERT V. ARCHITECT as til I. U Salto i.| kiJb izdsial nBŽrt zs d. un 8. H. P. J. ib priporoča Slo-vsnosm bs Izdelovanj* TEL. NA DONU A ■ i mm m ■»S SS M1 Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 138 Psms Av., PltUburgh, Psu ■i................................... Bat v bHŠs li Bta Is sssMl BMfjSI IQOSisJs MŠMvioi • ■•toVMtJO. /tklK MlMteb <4 (> '4 ničemuraio oblečeno Ko je bil M v mesto po zdravnika, kupil ji je lepo belo dolgo obleko, ter velel ženi, da naj Jo preobieče takoj, ko ae bode prebudila. Bilo je le na večer, ko ae deklica predrami; rada se je dala preobleči Vidno veseU je bila, da se more ienebiti obleke, ki jo je spominjala —P— I I mM uopnjetne preteklosti. A ko ji žena začne edpe vi, izprijeni in razuzdani, moški m žts.ske sveta ^^ Mekg> aeže ai Boaana naglo v nedri- jkn je bila ta bratova ljubcaen. In Boaana? Vri- I . ^ vzame is njega nekaj v papir zavitega, jaana je bila « njim. kakor * bratom^! H M ^a, ^ n« pride v tuje roke. Zavitek Dr. Valentin Kos: 0 smotrih in eiljih svo-| kodnega zMirstvftl (Dalje.) Marko ae ne gane a mesta. V**** » iu enkrat Zmedeni čuti ao mu preštojali P«m; notranji boji ao ae qui ko aa blieki zigravajor. aa gorami. Mark« je lj*b?l Boaano, ki je mami, da mu je eestra, a ginljivo t&mafr;. iu to je bila njena ireša. Gorje mu, kdor^iae je bil is pmtem dotaknil, žalil jb z neapodebno Wdoljo jeWo vsej družbi: in kakor ao bili ljudje- I so prispeval, da ao se otresli njegovi rojaki svojih tlačiteljev; tudi ni drugi svobodomiselni italijanski rodoljubi, Cavour, Mazzini i dr., ao izšli iz svobodnega zidarstvu Osvobojen je Grške izpod tur 'škega jarma je tudi našlo veliko oporo'v svobodnem zidarstvu; Angleški svobodni zidarji so svo je grške brate posebno iadatno podpirali Zato tudi dandes svobodno zidarstvo nikjer ni tako raaširjeno in popularno kot ua Grškem. Vsak omikan Grk j« član te onganiaacije. V Na iberskem polotoku aeyMseb-no v zadnjih letft kažejo tozrut ■ehe nieca edinega, drugih £*.uXkoJiko itareji J« bU »i»o »k ni pr»» »«M. kolik«- Ko io j« bil oi« U, J*»* majhna j« bila le. rek* jo «»j*>»» •™1. in val so jo do tega tea, valj na ▼klea, imeli aa Markovo seatro. Dolgo toaa je Maiko tako stal, cja je bUod-šel v gostilno. Slednji« ae adrami te gre *at očeta. Ko ga najde pri vinu, stopi prafanj »n re še. mu s krepkim, moškim glaaom: "Oče, komu ate dali Boaaaot" "Ja, nisem vprašal človeka, kdo Ji to kaj je: meni to niš meri. Ne bodi mi nadležen." "Oto, jaa moram vedeti, kje Ja.'" "Sej aem ti že rekel, pojdi je Wut, in če jo najdeš in mi jo privedsš nacaj, tem bolje, hvalil te bom; poskual" * Mož ni poanal svojega sina, sicer bi UgM to-ko v šali a njim govoril Marku je bitoflditl d* je sklenil, kaj mu je storiti. Mirno re^^ftu: "Z vašim privoljenjem torej, oto,( 0tm; ne pozabite, da ate mi sami veleli VfdM P »V* , bres Bosane. Z Bogo«, otof ' Z Bogom, hrabri junak, ki tejtf i^h aa-po noši; noš hna avojo mošlMWWšof Samo glej, da ae vrneš do jutra. 8|>MI tu jemo ia tega kra dobro, polteno in pravično rav- «tvs v germanskih dežri^ Rad. v »dnjem ^-u « je mnogo nati le radi dobra samega in ne to p° 9V<*lodmh 11 radi kakih zaalua ki so jih morda naštelo več drugih organi- darJ1h. Bes je, da so bile mason- s^emst^eio je naloga prostozi- wwiii ki « »tavijo naloge, katere Lke loie 8Pedišče mladoturtkih te šole vzvišene morale, ki ima svoj »onstvo, n. pr. zveza monistov, Je ^una Abdnla Hamida je ^Zl^Ti, ne v kakih družba za etiško kul^o svobod- bila poledica gibanja, ki ^ ga sebičnih težnjah na misel itd. Sicer je med člani povzroči]e turške lože. Toda Veraka vprašanja ne igrajo v Wh društev mnogo svobodnih zi- Liladotuiiki svobodni zidarji niso ložah nobene v loge. Popolnoma darjev, vendar so lože v celoti na- Uali maaonskih načel dosledno po krivici ppstozidarje identifici-; P™m tem društvom precej paaiv-j i2vajati ter w kmalu izgubili vse raio z nasprotniki pozitivnega Badi te rczerviranostije^ tu-1 girapatiJe gvetovnega masonstva vemtva Svobodno zidarstvo puš|
  • Wm uuuo ^ ^ ^ na svetu; trpela s«ni tudi ■ 1 ■ 1 zato, ti ne ameš trpeti, če je kaj pravice na aem- Iji. Vaega U ne morem povedati ti ai še pramla ▼ sinovo junaštvo, Marko nekaj šaaa poprašrral po r*l potom pa tradan in lašen vrnil aa k svoji družbi. V tem čami jc b H Skalar doapel do efojegs doma a otrokom v narošji. Meaea jim Jti Ijevsl pot, samo enkrat aa ni bila UprfatoMla um-na IWiTDeklica je bila zaspala kakor dete mate-ri v naročji. Debelo je gledal stori sluga, ki * bU prišel a lučjo v roki goapodu naproti, ko ja fldel avo-jega gospodarja i otrokom: ali jKrprsšaval «1, kaj to pomeni. Poanal je avojega gospod*, da nim» rad radovadnoati. Na SkaUrjevem domu lo govorilo. Tudi Skalarju se ni adšld p6M>no, da bi raalagal svojemu služabniku to nenavadno prikaaen. Molče mu položi spečo dcldtoo na roke, naj jo drli, da etopi sam s konja. V#m mu jo aopet vzame, tar jo now v grad. 6e tega Ui bilo treba zapovedovati poštenemu etara^iwrlda naj na dels n«ns>trclmega hrupa in je atqpnl mo* kolikor je mogel a svojimi Okorni ^ T^i iabiei napravita po^ljioo ajiUo. Po-gre sluga po avojih opravkih —<<*fM« 1» j« mirno šakal na dvorišči ; go*od pa ai etol v kot, sede nanj, da bi tako prečul tal poleg našega otroka. Čes nekaj šaaa ae zsčujejo koraki g. prida a atero ženico, W »i ve^l^kambi se dela od samega straha. Jelenko ja Ml dobra in orno opravt^Htor ee mu je bilo narottlo. Niiel ja pripravno šaMko ip pregovoril jo, da Ji »a to tisti večer v grad z njim; sama bi se ne bila t^ala m m aval Skalar gre šmii naP^tl. poda ji prijazno roko, kar je ženico nok to, naroši ji, kar ae mu je »delo po | ji voMi lahko noč in odide. P^ "; ra Drugo jutro ^aj je go^od Sl^i jijdil v mssto po adravnika. Deal je imel dovolj adravniške vednosti, vendar ni botel pj^^i prevelike odgovornosti sa mlado ihrlj^ij^ kj je bHo prišlo tako nenadoma v njegov* wnAvo Ko pride adravnik, najde deklieo »hudih vročinsh Nemirno, nereetoo življenja, ▼•dno po-^ tavanje od mesta do mesta, stobft iran^ tiwd; vae to je še dolgo glodalo hi ki ttvotek; dolgo ae je premagovala to Vto roljn« prenašala; molše je trpels, saj ui to*{i *** gv, dTbi mu potoHla avoje trpljaijš^ ui jI ^jalo milo materino iN*^jf" kar je pomladno aolnee cveUioi. *> premagale tešavs; nagnila je glav.eo kaln.r vršK šek drevsaee-povesi, kaUream Je |todajoši črv prišel do mladega oarČja, Skalarju ni bilo treba dolzega pmplovsnjs a mastnim adravnikom; ene miali sti bii. da tu nič ns mors šlov^ka prnnoč 7alaj pa adaj nsko^ liko kapljic hladilne pijače, pokoj, tlboU ^e pre-več svetlobe v sobo —In potem mirno čakati, aH •r se oživi in rasname tleča bkriea življenja Dobro strežnico je bil tako v naglici istiral atari Jelenko Stara ženica je bUa asms nekdaj msti; zgodaj je bils izgirf>Us moto m oiroka Hamotsrils je v svoji koči, a ne brca dela; ljudje so jo radi klicali o rsanih potrebah, hodila je na porode, stregla bolnik«*«, čul s in molila pri mr ti njega svobodni polet. .v.. -, - ... ,— .-- boga v "večnega mojstrazidarja manske lože poUgoma izgubile j Grkov> ,aj je celo sin njihove^ svetov'' je celo med dolžnostmi I ves svoj nekdanji pomen Prej nekdanjega velikega mojstra, ge-svobodnih zidarjev Seveda ae *> imele ravno nemške loie mno- «eral Riodoti Garibaldi na čelu dandanes to načelo, ki je iz počet- fo odličnih dokov, ^.Her-L^ garrbaldincev udeležil nt ka 18. stoletja, smatra simiboiiško der, Goethe, Fichte, FVidenk Ve- ^ gtrani (ki jim je bila edina ter je vsakemu na prosto dano, I liki, Mozart, Bluntaehli i dr^ to- neposredno pristopna) vojske kako pojmuje besedo "bog", da ti časi so minoli in dandanes proti Turkom, da a tem tudi de-ali si pod tem predstavlja vse vz- je ▼ nemških ložah precej malo I jansko pokaže tople almpatije u drihriočo mater naravo ali pa o- agikiih duhov. balkanske junake, sebno nadsvetako bitje. Prostori- Mnogo obeežneje je pa delo ro-j ^ gmo tu ^ 0 svobodnih zidarstvo torej ni nikaka veraka manakih i dragih južnoevropskih barjih, so nedvomno dela najple-organizacija in na zaatopa nobe- avobodntti zidarjev. N^^HmeniUjšega človekoljuba; nače-nega posebnega svetovnega nazi- vanje velja v veliki men tudi jraz-u ki ^ ilh tu očrtsl so gotovo ^a. voju javnega življenja. Gotove najpopolnejše m najidealneji« Bratotvo in enakost vladate politiške težnje v romanskih de-1 izvajanje nanka: ljubi svojeg« med vsemi maaoni ;tu ni nobenih ležah imajo ovoj izvor v ložah, lo- kuinjega kakor sam sebe Mordi razlik stanu; pravi demokratoki to postojajo tudi na zunaj kot M ^ kdo gedaj vprašal odkod duh se goji v ložah in nj% člani I celokupna organizacija m nalaga ^ prašno sovraštvo rimske cer-se navajajo, ta demokrstizem po- jo svojim članom jako precizne kve ppoti 8VObodnim zidarjem, vaodi in vsekdar izvajaii ter vsa- direktive glede tfoetopanja v po- proti ^ organizaciji ki tako nekega človeka ceniti le po njegovi litiških vprašanjih. Nedvomno H(,hi6no j^ja Kristov nauk. moralični kakovoati in ne po prod je to pojmenovanje prostozidar- Velik del tega sovrašatva ims sodkib stsnu in rodu. I »krti dolžnosti pravilnejše kot PJ vzrok v nepoznavanju načel svo- Gotovo ao to vae nazori ki jih I rezerriranost germanskih hodnega zidarstva in v raznih o- ima dandanes vsak človek moder- romanskih deželah so člani lož br#kovanjih, tičočih se tajnih m* ne izobrazbe; toda kolikokrat ao vei važnejši javni funkcijonarjlUmgkib intsnAcij, o katerih hoče-l vendar ti nazori le na jezik«! I mnogi učenjaki, piaateljl m um«t-i de pozneje nekaj Izpregovo-Vedno in nepreatano povdarjanje niki; jasno je, da enoten nastopi^ u^ioma pa datira to sovr»-| teh načel in razmišlanje o njih je I tolikega števila mteligentov mo- ^ a ^ jas0V? ko je ulijaa-ravno oni moment, ki odlikuje re mnogo doseči in da je torej jav ^ narod ^ vodatvom'masonoT ■ prostozidarske loie. 8 tem prei- no delo romanskih lož zelo usprt- 0tresel tujega jarma in seveda ta de to vsakemu maeonu tako v kri, no in plodonosno. GUvne poli- di pap^evi državi ni mogel pn-da izvaja U načela v vsakem alu- ške težnje, ki jim posveča svo- Lanašati. Nadalje cerkev dobro čaju in da vedno v vsem njego- bodno zidarstvo svojo pozornost, ye in inti ds js svobodno zidar-vem delovanju odločujejo. «o stremi jena po svobodnem raz- ^ krepkajš« organizacija kot Posledica celega uetroja frama voju duha, torej vprašanja duševi a ^kvena hierarhija in to or-sonskih organizacij je, da veto ne izobrazbe in kultnre, in strem- ganiaacija, ki v najpopolbejši me-vse prostozidarje celega aveto še Ijenji po poku svobodi m enako- L in Sebično izvaja načela člo-posebna vea bratstva Pogoji za sti državljanov. Torej humamte- vekoljuba {er raora tako večkrit vaprejem v lože ao tako izbrani. U v najširršem pomenu bemedt I prmtreii težnje cerkve, ki up* da nam dado precejšnjo garanei: Glede socijalnega vprašanja una-človekoljubje le kot P"* jo, da najdemo med maaoni le ljur jo loie sicer organičene nekatere I Q ^ ^sutoiji narode in jih o-di, ki zaslužijo nato največje e^u- glavne todke, toda preciznega ata mejuje v napredku duševne uo-panje in apoštovanje, le poštene, I l»a v tem ne zavzemajo J^Mbrazbe ter ai tako zaaigura mt^ i človekoljubne in evobodomieelne ga; med člani romanakA ložl dohodke ^ "name^nike boi značaje. Naravno je, da je ta za- najdemo zaatopnike socialist*- Kako globoka je U mržnji vest krepka vez, ki združuje m Uh, kakor i republikanskih in ua- ceAve