—    3    —
Društvene vesti.
Krstna slava v Srbih. Kakor je znano, Srbi in Črnogorci ne obhajajo godu, kakor mi katoličani, ampak praznujejo takozvano krstno slavo. Ne le posamezne rodbine, ampak cela bratstva slave istega dne istega patrona. Ta dan je vsakemu bratstvu za božičem in veliko nočjo največji praznik v letu. Sosedna bratstva obiskujejo tega dne praznujoče rodbine in hodijo častitat. V sobi stoji v kotu ikonostas rodbinskega patrona in luč gori pred njim. Da se tega dne prav posebno kaže jugoslovanska gostoljubnost, je umljivo. Vsaka, tudi najrevnejša koča se praznično odene. Na mizi stoji „boca rakije" in fino pecivo. S tem pogoste godovniki časti-tajoče. Da se na ta dan tudi „z veliko žlico je," ni treba posebe omenjati.; prav posebno je „velika žlica" v navadi menda pri Črnogorcih. Prejšnja črnogorska kraljeva rodbina je praznovala krstno slavo prav tako in z istimi običaji, kakor zadnja gorska vas.
Slično se vrši krstna slava v Srbiji. Tudi kraljeva hiša jo praznuje in sicer 12. julija. Ker je ta dan tudi pri nas državni praznik, se vabijo vsa narodna društva, da se, če ne korporativno,   pa    vsaj   po   odborih   udeleže slavnostne službe božje, kakor sta to že zase I sklenila Narodni svet  in   Čitalnica.   Obkorej j bo služba božja, se bo pravočasno naznanilo. Olepševalno društvo za mesto Ptuj je ime-i lo   29. junija  ob 3. uri popoldne v Švicariji i v mestnem vrtu svoj občni zbor.   Žalibog se i je     odzvalo   • povabilu    tako     malo    članov | da    se   je    šele    po    1    uri    čakanja sešlo i toliko članov,   da   se  je   mogel   novi   odbor i izvoliti. Izmed ptujskih slovenskih meščanov, j se je udoležil samo eden občnega zbora tega za naše mesto tako važnega društva;   dotič-S ni je bil tudi voljen v odbor.    Ker se je izkazalo, da so bili izmed  ptujskih   Slovencev v pretočenem poslovnem letu v olepševalnem društvu le 4 podporni člani, se poživljajo vsi Slovenci,   da v čim večjem številu pristopijo kot   podporni   člani,   da   bode   društvo   tem lažje    skrbelo za vzdrževanje ljudskega vrta in naprav v sprehajališčih okoli mesta.   Preteklo leto in ves čas med  vojsko je   društvo gledalo   le na to, da je ohranilo   nasade   in naprave v ljudskem vrtu,   kakor   po sprehajalnih potih v dobrem redu, in popravilo, kar je najnujnejše. Novih naprav ali potov se ni lotilo, ker je bilo zato prem»lo delavcev   na razpolago in pa tudi, ker bi stala vsaka nova naprava ogromne svote. Ker je za povečanje ljudskega vrta   poskrbljeno z   deli   zemljišča zadaj   za   Švicarijo   in   nad ljudskim vrtom, ima   olepševalno   društvo za mesto   Ptuj   še zelo veliko važnost in je dolžnost vseh ptujskih Slovencev, da pristopijo   v  čim   večjem številu kot podporni člani in s tem pripomorejo društvu   do tiste lepe   bodočnosti,  ki jo kot   tako   važna   ustanova   v   našem   mestu zasluži.    Nove   člane   sprejemata   g.   Franjo čuček,   vinotržec   v   Ptuju in g. Gspaltl, ju-velir v Ptuju.  Vsi slovenski meščani ptujski, ne senčite se samo v lepih drevoredih   ptujskega mesta, ampak tudi dejansko prispevajte,   ker   potem   bode senca se prijetnejša in še lepša.
—    4    —
Mestno gledaliSCe. V petes: 4. julija t. 1. nas obiScejo clani ljubljanskega narodnega gledaliSca pod vostvom upravitelja drame g. Hinka Nucica in prirede dve predstavi. Za hLeri in Amnestija Pocetek ob 20. uri. Vsto-pnice se dobe v predprodaji v Narod-nem domu 4. julija t. 1. od 13.—14. ure. Slovenci prihitite innogobrojno k pred-stavama! Ime dramskega upravitelja nam jamei, da bomo umeli popolen umet-niSki uzitek.
SploSno zensko druitvo v Ptuju se zahva-^ ljuje tem potom pevskemu druStvu, ki je so-delovalo pri Vidoveni veceru, kakor tudi da-mam in gospodom, ki so izvajali glasbone tocke. PrisrSna hvala velja tudi nabiralkam darov, darovalcem in damam, ki so stregle v Sotorih. Zahvaljujemo se tudi gostom, ki so posetili   Vidov   vecer  v tako obilem   Stevilu.
Odbor.
Glasbena Sola v Ptuju. 8 1. julijem t. 1. se je otvorila v Ptuju slovenska glasbena Sola, ki jo je vzel ptujski mestni urad v svo-jo upravo. Ptuj je torej prvo slovensko mesto za Ljubljano, ki je otvorilo moderno glas-beno Solo. Kak pomen iina glasba v narod-nem in kulturnem oziru, tega ni treba ome-njati. Cehi so z glasbo vec dosegli nego z vsemi drugimi kulturnimi in gospodarskimi sredstvi v konkurenci z drugimi narodi. Vpi-sovanje se vrSi v DijaSkem domu od 8.—12. in od 14.-18. ure pri g. ravnatelju Enge-rerju. Vpisnina znaSa 2 K, mesecnina 20 K. Za uboznejSe sloje se bo v jeseni po moz-nosti otvoril tudi brezplacni pouk. Prijatelji godbe, zanimate se za ta tako vazni zavod, ki se je osnoval po intencijah vlade.
Citalnica za Roga&ko Slatino in okolico vabi na veliki vse rodoljube od blizu in da-lec pevski koncert, ki se vrSi ob vsakem vre-menu v nedeljo, dne 6. julija 1919 ob 18. uri (po 8tarem ob 6. uri popoldne) v veliki koncertni dvorani drzavnega zdraviliSca v RogaSki Slatini. Proizvajajo ga polnoStevilni meSani in moSki zbor (okoli 70 pevcev) „Celjskega pevskega drustva" in klavirski virtuoz g. Ciril Licar. Spored je sledeci: 1. Slovenske narodne pesmi: a.) L. Zepic: En vetriC je pihal. b.) 0. Dev: Po Savci, po Dravci ... c.) Glej 6ez jezero (koroSka). 6.) Pojdem v rute (koroSka). Poje meSani zbor. 2. a.) Rachmanimoff: Prelude, b.) Polichinelle. Na klavirju igra g. Ciril Licar. 3. KoroSke slovenske narodne pesmi: a.) L. Zepic: Qj ta mlinar! b.) 0. Dev: Cej so tiste stazice. c.) Dsdle, to mi povej ! Poje moSki zbor. 04mor (10 minut) 4. a. Jos. Pavcic: Njega ni. b.) Fr. Gerbic: Zitno polje. Poje meSani zbor. 5. Fred. Chopin: Scherzo v b-molu. Na klavirju igra g. C. LiCar. 6. a.) Dr. Jos. Ipavec: Imel sem ljubi dve. b.) E. Adamic: Kmecka pesem. Poje moSki zbor. 7. a.) A. Andel: Igra kolo (hrvatska narodna) b.) Stjevo Mokranjac II. Sopek srbskih narodnih pesmi. Poje meSani zbor. Kakor ze gori navedeno, se vrSi ta veliki koncert v prekrasni koncertni dvorani drzavnega zdraviliSca v RogaSki Slatini in bode celjsko pevsko druStvo eno izmed prvih slovanskih druStev, katero bode v tej res impozantni dvorani nastopilo; v dvo-rano pod avstrijskim rezimom naSa prelepo. done6a pesem ni imela vstopa. Posebno se vabi naSe kmecko ljudstvo, da prihiti na ta naS koncert v obilnem Stevilu od blizu in daleS, da bode videlo in sliSalo na lastna uSesa, kaj premoremo mi Slovenci s svojo lepo in milodoneCo pesmijo. Torej v nedeljo I dne 6. julija   1919   vse na RogaSko Slatino. j
:..........................................................! I
i  Kdo  bo  placal vojno posojilo 6 milijonov  : j kron,  katero je  podpisal  ptujski   okrajni zastop pod Ornigovo vfado? I...............................•..........................-
BivSi nemSki okrajni zastop ptujski pod naCelstvom Ornigovim je hotel biti posebno pa-trijoticen, seveda — na racun davkoplace-valcev. Podpisal je 3 milijone petega in Se j 3 milijone Sestega vojnega posojila, torej skupaj Sest milijonov kron. Vladni komisar g. Brencifc se je obrnil na  dezelno   vlado   z
obSirnim porocilom ter je prosil, naj vlada odloci, ali je okraj dolzan trpeti Skodo, ki bi nastala vsled podpisa te ogromne svote vojnega posojila. Dognalo se je, da seja okrajnega odbora, v kateri se je sklenil pod-pis Sestega vojnega posojila niti ni bila sklep&na. Stari okrajni zastop je podpisal pri komunalnem kreditnem zavodu v Gradcu 2 zadolznici, vsako po 1 milijon 200.000 K v odplaeilo vojnega posojila. Dezelna vlada je sedaj odlocila, da bi bil za tako dalekosezne kreditne operacije potreben poseben dezelni zakon, ki pa nikdar ni bil sklenjen. Vsled tega so zadolznice za okrajni zastop neve-ljavne in komunalni kreditni zavod se lahko drzi le onih oseb, ki so podpisale doticna dolzna pisma. Placujejo naj torej Ornig in njegovi pristaSi; navduSenje za Avstrijo in nemStvo se jim bo pri tem placevanju goto-vo poleglo.