334 Zgodovinske reči. Krajnsko zgodovinsko družtvo — Cerngrob in več druzega. Spisal P. Hicinger. Ni davno, kar me je neki gosp. pisatelj v „Novicaha vabil na božjo pot v Cerngrob, ker bi bilo ondi pred ko ne kaj več zgodovinskega najti. Odgovorim na to povabilo, da sem že dvakrat ondi bil. Rad bi pa jez tudi koga povabil, in ne samo enega ali druzega, temne mnogo mnogo Krajncov ali sploh Slovencov, namreč v naše zgodovinsko družtvo, ali kakor se kliče po nemško: „Historiseher Verein fiir Krain<\ Kaj da je namen tega družtva, naznanuje že samo ime,namreč zgodovino naše ljube domovine, lepe krajnske dežele bolj natanko preiskati in pojasniti. Udov šteje to družtvo doslej krog 20 častnih, krog 15 dopisujočih, in krog 260 drnzib; plačilo vsacega djanskega uda je na leto po 2 fl , za to plačo se pa tudi prejemajo listi tega družtva v nemškem jeziku „Mitthei-lungen des historisehen Vereins fiir Kraiu", vsaki mesec l pola, včasih s kamnotisnimi dokladami. Kdor hoče ali v družtvo stopiti, ali mu kaj poslati, se oberniti more ali naravnost v Ljubljano na gosp. dr. Klun-a, neutrudljivega tajnika tega družtva, ali pa na poročnika ali mandatarja svojega okraja. Čemu pa vabim v to družtvo? Pravite: „Bi kdo spet pisal kaj od naše zgodovine, kakor Val vazor, ali bi dal iz njegovih bukev kak izle-ček, kako bi bilo to prav!4* Prav bi bilo res, — pa veste, Valvazor je pri tem lepo grajšino zadjal ter je v pomanjkanji umeri, in komaj se ve za njegov grob v Ker-škem. Vsakdo pa tudi nima grajšine, da bi jo brez plače zadeval za domovino, in tudi ne kapitalov, da bi jih trosil po svetu gredoč, stare in nove zidarije pregledovaje, prašne arkive preiskovaje, po tem pa pisarje, risarje in tiskarje plačevaje. Zatoraj je treba več pomočnikov, kteri lahko z malimi stroški storijo veliko: „Zerno k zernu da pogačo. Kamen k kamnu da palačo". Mislite si, izdaje zgodovinskega družtva se po navadi narašajo na letnih 600 fl. po malem, — udov piačajočih pa se ni celih 300, razun kar nekteri prostovoljno več dajejo; koliko je tu mogoče storiti? Valvazorjeva grajšina „Bo-gensperg" je gotovo večje dohodke nesla, in vendar — je šla. Ako toraj kdo tudi ni v stanu več delati za namen družtva, za zgodovino krajnske zemlje, že s svojim denarnim doneskom bo pomagal veliko, ako stopi v družtvo kot djansk ud. Pa pravite dalje: „Kaj neki dela družtvo? Le piše naj kdo našo zgodovino, jo bomo že kupovali in brali!a—Mer«ite da je zadosti malo papirja, černila in gosjega ali še bolje jeklenega peresa, kadar hoče kdo zgodovino pisati?—„Naj si le glavo beli!a pravite. Res, da bi si jo le imel s čem beliti; al zgodovina se ne izmišljuje iz glave, ampak se opira na djanske reči, ktere mora človek ali sam viditi in slišati, ali po druzih izvediti. Bodete djali: „Stare reči ima že Valvazor, nove pa se dobijo, ako jih kdo le iše!a Dober odgovori Pa vedite: pri Valvazorji še ni vse hranjeno, marsiktero starico so že „Novicecc prinesle, ktera ni bia pri Valvazorji zapisana, na pr. od rimskih cest, od starih zidov več reči itd.; od srednjega veka Valvazor veliko ša ni vedil, zadeve pod longobarškiaii kralji, pod cesarjem Karolom Velikim in njegovimi nasledniki so mu bile malo znane, za več sto let srednjega veka malo piše od zgodeb dežele, razun nekterih imen, daril do kterega unanjejja škofa, nekaj od madžarskih napadov; res da je Linhart v svoji zgodovini krajnskih in druzih Slovencov pozneje 335 marsikaj iz starega časa bolj zagotovil in razjasnil; vendar mnogotere reči so se že zdaj boljše razsvetlile, kakor jih je pa on še vedii. Pa tudi za novejši čas ni enemu ali drugemu pisatelju mogoče vsega pozvediti, ako nima na strani pomočnikov ali dopisovavcov. (J)alje sledi.) 338 Zgodovinske reči. Krajnsko zgodovinsko družtvo — Cerngrob in več druzega. Spisal P. Hicinger. CDalje.) V tem tedaj dela zgodovinsko družtvo; blago in pripravo nabira, spravlja, zverstuje, obdeluje, da bi prihodnji pisatelji naše zgodovine bolj pri rokah našli potrebne pomoči; Izdeluje pa tudi po samem mnogotere strani naše zgodovine; tako dasiravno še ne stoji celo zidanje skupaj, je vendar že semtertje temelj dobro vložen, in se tudi stene tukaj in tamkaj bolj ali manj od tal vzdigujejo. Bolj natanko se že določuje, kterega rodovinskega debla da so bili nekdanji stanovavci naše dežele; boij posebno se dokazuje, kje da so stale te in te stare mesta; razlagajo se starih kamnov napisi, odkrivajo nekdanje terdnjave, ukazujejo stare ceste« Nabirajo se spominki iz srednjega veka, prepisujejo ali saj po obsežku zaznamujejo pisma, in gotova doba za marsiktero zgodbo, ki zadeva celo deželo ali tudi le posamezen del, se je že določila. Tudi za bolj nove čase je družtvo že mnogo storilo, listov, zaznamkov, popisov nabralo, da, ko bi zdaj Valvazor živel, bi lahko za polovico boljše delo izdal. Vse to se je do zdaj spolnilo, dasiravno je le malo pravih delavcov, in razun gospod tajnika dr. Kluna, kterega zunaj dežele bolj poznajo kakor pa v domačij,jeper-stov ene roke skoraj preveč, domače pisatelje in dopisa-telje druživa sošteti. Koliko bi se storilo, ako bi le po malem tudi drugi kaj pisali; sej ni potreba povsod učenosti, da se na znanje da, kadar se je kak star dnar našel, kako staro pismo zadelo, ktera letnica iz bolj starega ali bolj novega čssa v kamen vsekana ali v listin zapisana dobila* Tudi tukaj velja: „Zerno k zernu da pogačo. Kamen k kamnu da palačo". Naj k temu svojemu vabilu pridenem se nekoliko po-eebnega. Za Cer«>jrrob se te^aj vpraša, kteri kraj se po nemško tolmači Ehrengruben. Ne vem, ali ga je Nemec prav tolmačil, zakaj Cerngrob je pred ko ne toliko kakor čern grob. pri belili Krajncih se še sedanji čas govori cern namesti čern, iu cermen, to je, rudeč, namesti čermen; lahko tedaj, da so tudi drugi Slovenci kedaj tako izgovarjali te besedi. Zakaj pa da se je kraju to ime dalo, od tega pričuje staro izročilo, da so namreč kedaj roparji in tolovaji ondi imeli svoje gnjezdo, ter ropali memo potovajoče, ker je vse okrog velik gojzd pokrival, pot proti Gorici in Italii je pa tam skozi peljala. Še le ko je škof Enicho leta 1233 nemških naselnikov krog Bitnjega, kakor višje v Sorici, vpeljal, je bila tolovajska drohal časoma pregnana. Kdor pride zdaj do cerngrobske cerkve, s samim pogledom ne bo našel na stenah vse zgodovine, razan daje zidanja g o tiska, nekaj starja močneja, nekaj novejša, lepša, — da so nekdaj jezuiti miaijone imeli tukaj, in so se čuda godile že od 300 let sem, kakor napis govori na vratih,— od letnic pa samo eno na zvoniku 1666, ktera gotovo ni nar stareja. Nar boij zvesto se hranuje tu tako imenovano „rebro ajdovske deklice" ali prav za prav predpo-topske živali, 4 čevlje 8 pavcov dolgo. Škoda, da pri gotiških cerkvah tako malo varujejo letnice, ktere so večidel nekdaj bile v kamen vsekane. Pride zidar ometat sivi zid, pa zameče in zamaže vse brez razločka. Tukaj bi bilo treba cerkvenim gospodarjem poskerbeti, da se taki spominki ohranijo, in ako niso za terdno narejeni, na priliko le na zid zapisani, bi bilo vendar vredno škerl ali plošo kupiti, napis in letnico v kamen vsekati in na pravem mestu vzidati. Jez sem, na pr., ko smo vse letnice pri naši cerkvici zabelili, dal plošo z zlatimi čerkami pod prižnico vzidati s tem napisom: „Stara cerkvica s. Brica šk., zdaljsana pred I. 1631, v farno zvišana 1. 1790, v novo sozidana 1. 1803, posvečena 5. sept, 1830". Taka tabla se ne bo lahko zgubila, pa de/a cerkvici tudi lepoto. Od Cerngroba sem več našel v Ljubljani, namreč v bukvah gosp. dr. Costa-ta „Reiseerinnerungen aus Kraina in pa v nabirnici zgodovinskega drožtva v spisu rajnega starološkega fajmoštra Jerneja Božiča. Ondi stoji zapisano, da je doljna cerkev sv. Martina zidana bila že v IS. stoletji, zgornja cerkev pa pozneje; pri nekem imenu je bila začerkana letnica 1493, na turnu *) pa 1551. Vendar to je tudi vse, kar vem; baeni od ^velikanske deklice**, ktera je stala z eno nogo naŠmarjetni, z drugo na Šmarni gori, &očem ponavljati; smešno se mi pa pri takih pravli-cah vendar to dozdeva, da ljudem ne pride v spomin, češ, 4 ali 5 čevljev dolgo rebro je vendar premajhno za tako dekličco, še ko bi bila dete v povojih! (Konec sledi,) *) Beseda turen menda ni ptujka. ampak indo-europejska, po ko-reniki tur. bik, verh; latinsko turris, nemško T h ur m, hebr, tur, cor. Pis. 342 Zgodovinske reči. Krajnsko zgodovinsko družtvo — Cerngrob in več druzega. Spisal P. Hicinger. (Konec.) Zdaj pa še kaj druzega, pa od vseh krajev. Na Gorenskcm, v Bohioji namreč, piše gosp. Costa, aa Obernjah je v silni skali letnica vsekana, 1554 namreč; slišal sem pa, da se še na druzih krajih nahajajo take letnice; ali ve kdo za nje? Pri Bitnjahv je hribec, ajdovski gradeč. Dr. Pre-šern je pel od Certomira, da je ondi stanoval, ali res ali ne, Bog ve; pa v Babni gori so našli rimske dnarje, topilnice in drage starine; ali ni nič znati od ajdovskega gradca? ali ni kje sledii od starih rudokopov? Prof. Ha-quet jih je našel v Mesnovcu, kjer so kdaj železo lili; še je bil kdaj železen zvon na Bistrici z letnico 1666. Med Breznico ali prav za prav nad Mostami sta bila dva stara gradova, doljoi na pol v skalo vsekan, gornji na lepem griču zidan, sicer oba poderta; Valvazor piše od nju v IV. bukvah str. 567, tudi neki moj prijatel mi je nekaj vedil za tista. Višje pa pod Belšico proti Stolu je nekje veliko ajdovskih grobov; Valvazor piše, da so bili mnogi kamni z napisi ondi; moj prijatel ni vedil za to, kdo ve kaj več od tega? Pri Krašnji in Blagovici iščemo rimske postaje adPu-blicanos; ime po gosp. Terstenjaku govori za Blagovico, rimske starine bi to še več poterdile ; ali se jih oodi kaj več nahaja, kakor na pr. pri Trojanah? Od Rado lice piše Valvazor v XI. bukvah str. 462, da je pravice mestne dobila po cesarji Henriku III. (1039 —1059); ondi so gospodovali tudi ortenburski grofje, pa pisem od tacih reči pomanjkuje. Ondašnja cerkev je gotiške šege, pa zdaj vsa spremenjena; je kaj letnice od nje? V Kranj i je na gotiški farni cerkvi letnica 14 . . , več ne ve'm. Od Komenda nihče ne ve, kdaj da je bilo v posest dano maltežkim vitezom. Novo mesto že zdaj ni več novo; mora tudi še kaj starega imeti; mestne pravice od nadvojvoda Rudolfa IV., ustavno pismo za korarje od cesarjev Friderika IV. in Maksimilijana I., kaj od gotiškega dela cerkve, pod ktero je še podzemeljska kapelica — in kdo ve kaj še? Vse take reči bi se prilegle zgodovinskemu družtvu. V zatiških pismih sem našel, da je turn ali gradeč (Grez) na ondašnjem mestu zidan bil že 1. 1081, da je stal ob času cesarja Friderika II. 1239, potem v novo sozidan bil; tndi je oodi omenjen terg Markstett, morebiti ravno prednik Novega mesta, ker je v tistem listu še Beršljiu imenovan. NaHor-vaškem brodu (Gutenwert) je bil kdaj terg, ondi so stali sodniki vojvoda Ulrika III. 1254 in dalje, tudi duhoven pred ko v Škocjanu 1. 1426, — je kaj ondi starin? Kočevje je bilo kdaj v rokah ortenburskih grofov, in vendar Valvazor le malo ve od tistih; kar od Kočevja govori, sam šteje za negotovo, tudi to kar ima od mestoih pravic po cesarji Karlnu IV.; jezik kočevski je še premalo pretuhtan, s kterim nemškim narečjem da se snida. Oi Ribnice je nar bolj znan sam nadmašnik [Erzprieater), kdaj je bila posest oglejskih patrijarhov, na pr., jo je sv. Bertrand tirjal nazaj od cesarja Karina IV. 1. 1336. Ve kdo kaj več? Cerkev, fara je stara? Se ve' da, pa koliko? Tako glejte se na pr. še veliko prašati utegne. Ali sem tukaj zastonj vprašal? Sej nisem za se prašal. Upam, da ne bo zastonj.