S" 53. / r o o o H' PRIROČNA IZDAVA DEŽELNIH POSTAV veljavnih za pokneženo groflijo GORIŠKO IN GRADIŠKO. Izdava jS R N S T JClAVŽAR deželni uradnik. 1. del. V GORICI Natisnil in založil J. Paternolli. 1876 . w) oglavitni sad delovanja deržavnega zbo¬ ra in deželnih zastopov so postave, katere vrejajo najvažnejše deržavne in deželne zadeve. Dobre po¬ stave so temelj rednemu deržavljanskemu živenju in dosledno tudi vsemu napredku, kojega pa le te¬ daj izdatno pospešujejo, kedar jih oblastnije po svoji dolžnosti izveršujejo, deržavljani pa spoštuje¬ jo in zvesto izpolnujejo. Postave imajo biti žive, in da so to, mo¬ rajo jih ne samo gosposke dobro poznati in razu¬ meti ter razumno izverševati, ampak tu¬ di med ljudstvom morajo biti kolikor mogoče raz¬ širjene, da jih vsaj bolje zavedeni in podučeni der¬ žavljani lahko prebirajo, ter iz njih pozvedavajo vsestranske svoje pravice in dolžnosti. Deržava sicer skerbi za to, da se vse postave in naredbe viših in najviših oblastni j sproti priob¬ čujejo v deržavnein zakoniku in v deželnih zako¬ nikih in ukaznikih; toda dotične zbirke so pre¬ obširne in za navadno, bodi uradno, bodi privatno rabo preokorne. Za to vidimo, da si priskrbljnje- jo skoro vse dežele ročnejše, pripravno vrejene zbirke deželnih in tistih deržavnih postav, katere, ali so v obče jako važne, ali pa bolj od blizo zadevajo njih posebne interesse. Ker nemarno na Goriškem še nobene take zbirke in so prav zaradi tega naše deželne posta¬ ve večinoma malo znane med ljudstvom, lotil sem se vvrščati vse deželne postave, veljavne za našo pokneženo grofijo in nekatere važnejše deržavne postave po vzgledu Manz-ove nemške izdave v priročno zbirko, katero začenjam s tem zvezkom izdavati. Postave bodo kolikor mogoče primerno raz- verščene po predmetih, katere zadevajo. Ker so prevodi postav uradni, ne smem sicer spreminjati v njih nobenega izraza, vendar pa se mi potrebno zdi, da dostavim tu pa tam slabim sli napačnim izrazom popravljajoče opazke; še potrebnejše pa je, da opilim zastarele oblike, kojih je vse polno v postavah pervih let ustavne dobe. Slednjič mi je skerbeti, da vpletem vse tiste prenaredbe in po¬ prave, katere so se vslod poznejih postav vvele v posamezne postave. Moje opazke so drobno tiskane, prenaredbe in popravki pa kursivno. Priporočevaje zamudno početje svojim roja¬ kom in zlasti onim, koji se brigajo za javne stva¬ ri, nadejam se, da se zbirka postav naglo razširi med naše ljudstvo, kojemu naj koristi, kolikor more. V Gorici julija 1876. DEŽELNA USTAVA in postava zastran volitve v deželni zbor za PRIMORJE, razglašeni s cesarskim patentom od 26 . feb. 1861 . t t t Deželna ustava. Pervo poglavje. tfil iiamestovanja ali zastopanja dežele sploh. §. 1. Neposrednje deržavno mesto Terst z obmestjem vred so namestuje po mestnem (muni- eipalnem) organu, kateri je ustanovljen v mestnem statutu. Opazka ; Nadaljne določbe tega §. zadevajoče volitev deržavnih poslancev ne veljajo več vsledčl. 1. deržavne postave od 2. aprila 1873 (štev. 40 derž. zak.), s katero je spremenjena osnovna postava za namestovanje der- žave od 21. decembra 1867 (štev. 141 derž. zak.) §. 2. Poknežena grofija Goriška in Gradiška in mejna grofija Isterska se v deželnih rečeh na- mestujete po dveh posebnih deželnih zborih. §. 3. Pravice, ki gredo v področje deželnega na- mestovavstva, zveršuje ali deželni zbor sam ali pa deželni odbor. §. 4. Deželni zbor obstoji: A. V pokneženi grofiji Goriški in Gradiški iz dva in dvajset zbornikov, namreč ; a) kneza-velikega škofa Goriškega; po tem h) iz eden in dvajset izvoljenih poslancev to je: I. iz šest poslancev izmed velikih gruntnih posestnikov; a- II. iz sedem poslancev v volitni postavi ime¬ novanih mest, tergov in krajev zavolj obertnosti imenitnih, in kupčijske ter obertnijske zbornice; III. iz osem poslancev drugih sosesk (komunov) poknežene grofije Goriške in Gradiške. 13. V mejni grofiji Isterski iz trideset zbor¬ nikov, namreč: n) škofa Teržaškega in Koperskega; b) škofa Poreškega in Puljskega; c) škofa Kcrškega; po tem d) iz sedem in dvajset izvoljenih poslancev, to je: I. iz pet poslancev izmed velikih gruntnih posestnikov : II. iz deset poslancev po volitni postavi ime¬ novanih mest, tergov in krajev po obertnosti ime¬ nitnih in pa kupčijske m obertnijske zbornice ; III. iz dvajset poslancev drugih sosesk mejne grofije Ifterske. §. o. Za napeljevanje (voditev) deželnega zbora imenujo Cesar izmed zbornikov deželnega glavarja (načelnika, starešino) in njegovega namestnika. §. 6. Volitna ali izborna postava naznanja bolj na tanko, kdo sme poslance voliti in kdo more za poslanca izvoljen biti, kako bodo poslanci poraz¬ deljeni na volitne okraje, kateri se napravijo, in kako se bo pri voljenji ravnalo. §. 7. Opravilo ali služba deželnega glavarja in njegovega namestnika, po tem izbranih mož dežel¬ nega zbora terpi šest let (deželno-zborno razdobje). Volivci ne smejo preklicati svoje volitve, s katero so tega ali unega poslanca za deželni zbor odbrali. Kadar pravilno razdobje deželnega zbora (de- želno-zborna doba) preteče, ali če se deželni zbor prej razpusti, kakor tudi če med tem nekateri po- —9 — slanei odstopijo, odmrejo ali lastnosti poslancu po¬ trebne izgube, razpišejo se nore volitve. Bivši zborniki se smejo zopet izvoliti. §. 8. Poslanci za deželni zbor izvoljeni ne smejo prejemati nikakih napotkov (naročil) in ne morejo uživati svoje pravice do glasovanja drugače kakor sami v svoji osebi. §. 9 . Deželni zbor se po naj višem cesarskem poklicu navadno enkrat vsako leto shaja in to za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško v Gorici, za mejno grofijo Istersko pa v Poreču, če bi Ce¬ sar drugače ne zaukazal. §. 10. Možje deželnega zbora morajo, ko va-nj stopijo, deželnemu glavarju v roke namesti prise¬ ge obljubiti, da bodo Cesarju zvesti in pokorni, da bodo po postavah ravnali in svoje dolžnosti vestno spolnovali. §. 11 Deželni glavar odpira od Cesarja po¬ klicani deželni zbor (to je: oznanuje, da se jo zbor pričel), je predsednik v njega sejah in vodi posvetovanje ; on sklepa ali zapira deželni zbor, kadar so opravila dokončana, ali pa na posebno najviše povelje. Tudi v tem, dokler terpi pravilna doba de¬ želnega zbora, sme ga Cesar vsak čas razpustiti, ukazovaje ob enem, da se napravi novo voljen je. §. 12 . Deželni odbor, kakor upravljajoči in zveršujoči organ deželnega zbora, je pod predsed¬ nikom deželnim glavarjem v obeh deželah sostav- ljen iz štirih prisednikov, izbranih izmed mož de¬ želnega zbora. Deželni glavar postavlja namestnika izmed mož deželnega odbora, da ga bo napeljeval (vodil) takrat, kadar bi zavolj kacega zaderžka sam ne mogel. - 10 - §. 13 . Enega prisednika deželnega odbora vo¬ lijo izmed deželnega zbora tisti poslanci, ki sojih volivci od velicih gruntnih posestnikov (§. 4. A, I. in B, I) izbrali, enega volijo poslanci od voliv¬ cev mest tergov in krajev po obertnosti imenitnih in pa kupčijskih in obertnijskih zbornic (§. 4. A, II in B, II) izbrani, enega volijo poslanci od vo¬ livcev kmečkih sosesk (§. 4 A, III. in B III.) iz¬ brani in enega zadnjič voli ves deželni zbor. Vsaka takošna volitev se opravlja po brez- ozirni v ( nadpolovični ) (absolutni) večini glasovalcev. če bi se pri pervem in drugem voljenji ne dosegla brezozirna večina, naj se napravi ožja vo¬ litev med tistima možema, katera sta pri drugem voljenji dobila največ glasov. Pri enakem številu glasov razločuje h z (ždreb). §. 14 . Vsakemu odbornemu prisedniku se vo¬ li en nastopnik tako, kakor je povedano v poprej¬ šnjem paragrafu. Ge bi kak odborni prisednik v času, ko de¬ želni zbor ni zbran, umeri, odstopil ali zavolj ka¬ kega zaderžka dalj časa odbornih [opravkov osker- bovati ne mogel, prihaja nastopnik, kateri je bil izvoljen, da bo unemu prisedniku namestnik. Če je deželni zbor zbran, napravi se nova volitev za stanovitno pogrešanega odbornega pri- sednika. §. 15 . Opravilo ali služba prisednikov deželnega odbora in njih nastopnikov terpi ravno toliko časa, kolikor terpi opravilo deželnega zbora, kateri jih je izvolil. To da še po tem, ko se doba deželnega zbora izteče, ali kadar bi se deželni zbor razpu¬ stil, terpi njih služba še toliko časa, dokler se iz novega deželnega zbora ne postavi drug odbor. - 11 - Kdor odstopi iz deželnega zbora, mora ob enem odstopiti tudi iz deželnega odbora. §. 16 . Prisedniki deželnega odbora imajo dolž¬ nost, prebirati v Gorici, ozirno v Poreču. Prisedniki prejemajo iz deželskih dnarjev let¬ no povračilo, katerega znesek ustanavlja deželni zbor. Drugo poglavje. Mela ali področje deželnega nainestovavstva. I. Katera dela ali katero področje ima deželni zbor. §. 17 . Deželni zbor se deleži oblasti, posta¬ ve dajati po tem, kar veleva cesarski diplom od 20. oktobra 1860, št. 226 derž. zak. Opazka : Nadaljne določbe tega §., zadevajoče volitev deržavnili poslancev ne veljajo več vsled čl. I. deržavne postave od 2. aprila 1873 ("štev. 40 derž. zak.), s katero je spremenjena osnovna postava za namestovanje der- žave od 21. decembra 1867 (stv. 141 derž. zak.) §. 18 . Nasvetovane postave zastran deželnih reči prihajajo kakor vladni nasveti (predlogi) pred deželni zbor. Tudi deželni zbor ima pravico, v deželnih rečeh postave nasvetovati. Za vsako deželno posta¬ vo je potrebno, da deželni zbor va-njo privoli in da jo Cesar uzakoni (poterdi). Postave, katerih nasvet (predlog) bi deželni zbor ali pa Cesar overgel, ne smejo se več v tisti sesiji (to je v tistem shodu ali sklicu) nasvetovati. §. 19 . Deželne reči pa so: 1. Vse nnredbe, ki se tičejo : 2, očitnih zidanj, (javnih stavb) plačevanih iz deželnega premoženja; —12 — 3. iz deželnega premoženja zakladanih milo- darnili ali dobrotljivih naprav ; 4. preudarka in računov ali rajteng, tako a) zastran deželnih dohodkov od oskerbovanja de¬ želnega premoženja, od davkov za deželne na¬ mene in od porabe deželnega upa (to je zastran dnarjev v ime dežele na posodo vzetih), kakor tudi b) zastran navadnih in nenavadnih deželnih stroškov. II. Natančnejši zaukazi, kolikor to dopuščajo splošne postave, zastran : 1. občinskih (srenjskih, komunskih) reči ; 2. zastran cerkvenih in šolskih reči; 3. zastran dajanja vprege, po tem kar se tiče preskerbovanja in nastanovanja cesarske vojaščine, zadnjič III. naredbe ali zaukazi zastran drugih de¬ želni blagor ali deželne potrebe zadevajočih reči, ki bi jih posebni ukazi deželnemu namestovavstvu odkazali. §. 20. Deželnega zbora poklic ali delo je : 1. Posvetovati se in predloge delati a) zastran razglašenih splošnih postav in naredb ali naprav glede na kake posebne nasledke, ki bi jih taiste imeti vtegnile za deželo, in b) zastran tega, katere splošne postave in naved¬ be bi bile potrebne za deželo in za nje večo ko¬ rist. 2. dajati nasvete v vseh tistih rečeh, zastran katerih bi ga vlada za svet vprašala. §, 21. Deželni zbor skerbi, da se ohrani pre¬ moženje, katero je po svojem postanku ali po od- membi lastnina deželna, kakor tudi da se ohrani¬ jo iz deželnih dnarjev ustanovljeni ali vzderževani zalogi (fondi) in takošne naprave. -13— Sklepi deželnega zbora, po katerih bi se glav¬ no (založno) premoženje imelo oddati, stanovitno obtežiti ali pa zastaviti, potrebujejo poterjenja Ce¬ sarjevega. §. 22 . Deželni zbor gospodari z deželnim pre¬ moženjem in s tistimi rečmi, ki se tičejo upa (ure¬ dita) in dolgov dežele, in skerbi za to, da se spol- nujejo dolžnosti, katere dežela na to stran ima. On oskerbuje in rabi deželni zalog in grun- tno-odvezni zalog, in sicer na tanko za to, za kar sta ta zaloga po postavah namenjena. §. 23. Deželni zbor se posvetuje in sklepa, kako gre skup spravljati dnarje potrebne za spol- novanje njegovih dolžnosti glede na deželne na¬ mene, na premoženje, zaloge in naprave deželne, če bi se ne moglo shajati s prihodki glavnega (založnega) premoženja. Pravico ima, v ta cilj in konec priklade k neposrednjim davkom cesarskim do deset odstot¬ kov (percentov) od njih razdeljevati in pobirati. Viši (veei) prikladi k neposrednjemu davku ali pa drugi deželni nakladi potrebujejo Cesarjevega po¬ terjenja. §. 24. Občinska (srenjska, komunska) posta¬ va ali pa posebna stanovila (statuti) vravnujejo ti¬ sta opravila, ki jih deželni zbor ima v občinskih rečeh. §. 25. Posebne zapovedi odločujejo, koliko deželni zbor pripomaga in prigleduje pri davkih, zlasti kar se tiče razdeljevanja, pobiranja ali tir- janja od ljudi in pa odpravljanja cesarskih nepo- srednjih davkov. §. 26. Deželni zbor sklepa zastran terdn6 ustanovitve (zastran sistemiziranja) uradnikov ali postavljencev in služabnikov, ki se imajo deželne- — 14— mu odboru pridati ali pa za nekatero upravne re¬ ci v službo vzeti, namreč zastran tega, koliko jih ima biti in katero plačo bodo vlekli ; zbor odlo¬ čuje, kako se postavljajo oni v službo in kako gre ž njimi disciplinarno ravnati, katere počitnine in preskerbnine jim pojdejo in postavlja osnovna vo¬ dila za navode ali poduke, ki jim se dado zastran tega, kako naj opravljajo svojo službo. 11. Katera dela ali katero področje ima deželni odbor. §. 27. Deželni odbor oskerbuje navadne oprav¬ ke, ki se tičejo gospodarstva z deželnim premo¬ ženjem, z deželnimi zalogi in napravami, in vodi ter prigleduje službo njemu podložnih uradnikov in služabnikov. Odbor daje deželnemu zboru odgovor za to, kakor tudi za izpeljavo tistih sklepov deželnega zbora, kateri se smejo zveršiti ; tudi se posvetuje naprej bodi po naročilu deželnega zbora ali pa sam od sebe zastran kakih nasvetov glede na de¬ želne reči, ki bi jih deželni zbor potem v pretres vzel. §. 28. Deželni odbor zveršuje pravico patron- stva in predstave (prezentacije), ki gre deželi, ka¬ kor tudi pravico predlaganja ali imenovanja za ustanovna mesta ali štipendije, in pravico, spreje¬ mati ljudi v stanovske naprave in štipendije. §. 21). Deželni odbor predstavlja deželno na- mestovavstvo (deželni zastop) v vseh pravnih rečeh. Pisma v imenu deželnega namestovavstva iz- dajana podpisujejo deželni glavar in dva prisedni- ka deželnega odbora ; tudi se morajo zapečatiti z deželnim pečatom. - 15 - §. 30. Skeib deželnega odbora je, kar je po¬ trebno pripravljati za seje deželnega zbora in tiste prostore, ki so odločeni za deželno namestovavstvo in za urade in organe njemu neposrednje podložne omišljati, zderževati in s potrebnim opravljati. §. 31. Deželni odbor pregleduje volitne iz¬ kaze novih poslancev, ko prihajajo v deželni zbor, in podaja zastran tega svojo razložbo deželnemu zboru, kateri ima oblast razsojati, ali se izvoljen¬ ci pripuste v deželni zbor ali ne. §. 32. Katera opravila ima deželni odbor in kako jih mora oskerbovali, to je bolj na tanko povedano v navodu ali poduku, ki mu ga da de¬ želni zbor ; koliko moč pa ima odbor v občinskih rečeh in glede na cesarske davke, to kažejo na drobno občinske in dačne postave. Tretje poglavje, Kako se oskerbujejo opravila. §. 33. Po redu sklican deželni zbor bo re¬ či, ki gredo v njegovo področje, v sejah obravno- val in reševal ali odpravljal. Deželni glavar naročuje, začenja (odpira) in sklepa seje. §. 34. Seje (pomenki) deželnega zbora so očitne (javne). Izjemno se sme imeti skrivna seja, če ali predsednik ali vsaj pet zbornikov tako hoče, in deželni zbor po odstopu poslušalcev sklene. §. 35. Posamne za posvetovanje namenjene reči prihajajo pred deželni zbor : a) kakor predlogi vladni po deželnem glavarji ; b) ali kakor predlogi deželnega odbora ali ka- - 16 — kega posebnega, izmed deželnega zbora in dokler njegove seje terpe, izvoljenega odbora ; c) ali po nasvetih posamnih poslancev. če bi kak poslanec sam od sebe hotel kaj nasvetovati, kar bi se ne nanašalo na predlog vla¬ de ali kacega odbora, mora ta svoj nasvet prej pismeno naznaniti deželnemu glavaiju, da se naj¬ prej v kakem odboru v posvet vzame. Nasvete zastran reči, katere ne gredo v pod¬ ročje deželnega zbora, mora deželni glavar zaver- nit ; , da ne pridejo v posvetovanje. §. 36 Deželni glavar odločuje, po kateri ver- sti se imajo reči obravnavati. Predloge, ki od vlade pred deželni zbor pri¬ hajajo, treba je pred vsemi drugimi rečmi v po¬ svetovanje vzeti in rešiti. §. 3?. Mestpderžec (cesarski namestnik) ali pa komisarji od njega odbrani imajo pravico, na de¬ želni zbor iti in kadar koli hočejo, besedo popri¬ jeti ; glasovanja se doležijo samo, kadar so poslan¬ ci v deželni zbor izvoljeni. če bi bilo potrebno ali dobro, da bi možje kake vladne gosposke prišli na deželni zbor dajat kakih naznanil in pojasnil pri tem ali unem obrav¬ navanji, bode se deželni glavar obernil na više ali načelnike rečenih gosposk. §. 38. Da se sme v deželnem zboru sklepa¬ ti, potrebno je, da je pričujočih več kakor polovi¬ ca vseh zbornikov, in da je kak sklep veljaven, treba je brezozirne (absolutne) večine glasov vseh pričujočih. Pri enakem številu glasov se vzema, da je v posvetovanje vzeti nasvet zaveržen. Da bo veljal takošen nasvet, po katerem bi se deželna ustava spremenila, za to je potrebno, da —17— so vsaj tri četertine vseh zbornikov pričujoče in da vsaj dve tretjini pričujočih privolite. §. 39. Glasi se po navadi oddajejo ustmeno ; če predsednik za dobro sprevidi, sme se to tudi zgoditi s tem, da poslanci ustanejo ali obsede. Voli se pa z glasovnicami (z listki), ravno tako se tudi službo podeljujejo z glasovnicami. §. 40. Obravnave deželnega zbora se s pri¬ loženimi sejnimi zapisniki vred po mestoderžcu (ces. namestniku) dajejo Cesarju na znanje. Deželni zbor odločuje, kako se bodo njego¬ ve obravnave razglašale. §. 41. Deželni zbor ne sme občiti (dogovar¬ jati se) z nikakim deželnim namestovavstvom dru¬ ge kronovine, tudi ne sme dajati nikakih razglasov. Deputacije se ne smejo pripuščati k sejam deželnega zbora, in pismene prošnje sme deželni zbor jemati samo takrat, kadar mu jih kak zbor¬ nik izroči. Deputacije deželnega zbora na naj viši Cesar¬ jev dvor se ne smejo odpravljati drugače, kakor če se je poprej izprosilo cesarsko dovoljenje. §. 42 . Deželni odbor obravnuje in rešuje v zbornih posvetih opravila, katera se mu izroče. Za veljavo kakega sklepajo treba, da so vsaj trije odborni prisedniki pričujoči. če bi deželni glavar menil, da je kak sklep deželnega odbora občnemu dobru ali pa danim po¬ stavam nasproti, ima pravico in dolžnost, ustaviti zveršbo ali izpeljavo, in to reč brez odloga po me¬ stoderžcu (ces. namestniku) naj viši razsodbi predlo¬ žiti. §. 43. Deželni odbor sme občiti samo z de¬ želnim zborom, iz katerega izhaja, in sme izdajati 2 — 18 — razglase samo zastran tistih upravnih reči, katere so njemu izročene. Deputacij deželni odbor ne sme sprejemati. Postava za voljenje poslancev v deželni zbor. I. Od volilnih ali izbornih okrajev in volišč. §. 1. Za izbor poslancev izmed velikih grunt- nih posestnikov ste cela poknežena grofija Gori¬ ška in Gradiška, kakor tudi vsa mejna grofija is- terska po en volitni okraj (izborni okraj). Volišče (to je tisti kraj, kamor se shajajo vo¬ livci, da izbero poslance,) ste mesti Gorica in Poreč. Opazka s vsled čl. I. deželne postave od 12. junija 1866 (štv. 9 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje) se glasi zdaj paragraf, kolikor zadeva Goriško-Gradiško grofijo, tako-le: „Za izbor poslancev izmed velikih gruntnih posestnikov se poknežena grofija Goriška in Gra¬ diška deli v dva votivna okraja , katerih peni ob¬ sega mesto Gorico z njenim primestjem, sodnijske okraje : Goriški (okolico), Bovški, Tolminsk i, Cer¬ kljanski, Kanalski, Ajdovski, Komenski, Sežanski in pa sedanje županije Devin, Doberdob in Opače- selo, Teržiškega,—potem Biljano in Dolenjo Kor¬ eninskega okraja ; drugi pa sodnijske okraje : Gr a - diski, Cervinjanski, Teržiški in Korminski , izje- maje v teh dveh zadnjih okrajih poprej omenjene županije. “ §. 2. Volivci poslancev izmed velikih gruntnih posestnikov so skup po ena volitna skupščina, kate¬ ra voli v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški šest, v mejni grofiji Isterski pa pet poslancev. Opazka j Vsled čl. II. deželne postave od 12. junija 1866 ("štev. 9 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje) se glasi zdaj ta paragraf, kolikor zadeva Goriško-Gradiško grofijo, tako-le: „ Volivci poslancev izmed velikih gruntnih po¬ sestnikov so v enem in drugem volitnem okraji vkup po ena volivna skupščina, katera voli tri po¬ slance .' 1 §. 3. Za volitev mestnih in teržnlh poslancev in pa poslancev nekih krajev, ki se odlikujejo po obertnosti, so ti volitni okraji, namreč : A. V pokneženi grofiji Goriški in Gradiški: a) Gorica je en volitni okraj ; b) Kormin in Gradišče (Gradiška) sta skup en volitni okraj; c) Cervinjan, Terzič (Monfalkon) in Grad so skup en volitni okraj; d) Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina skup en volitni okraj. B. V mejni grofiji Isterski: a) Rovinj in b) Piran imata vsak po en volitni okraj ; c) Koper in Izla sta skup en volitni okraj; d) Poreč, Umag, Novi Grad (Oitanova), so skup en volitni okraj ; e) Dinjan, Pulj (Pola,), Labin in Plomin so skup en volitni okraj ; f) Motovun, Bulje, Vizinada in Buzet so skup en vo¬ litni okraj; g) Pazin, Volovsko, Kostav, Lovran, Moščenice so skup en volitni okraj ; h) Lošinj Mali, Cres, Kerk so skup en volitni okraj. §. 4. Tista mesta, ki so sama za se vsako po — 20 — en volitni okraj, so ob enem volišča teh volitnih okrajev. V vsakem takošnem volitnem okraji pa, ki obsega dvo ali več mest, tergov in krajev zavolj obertnosti imenitnih, je volišče celega okraja tisti kraj, kateri je v poprejšnjem paragrafu pri odloč¬ bi vsakega volitnega okraja pervi imenovan. §. 5. V volitnem okraji mesta Goriškega se volita dva, v vsakem drugem v §. 3 omenjenem volitnem okraji pa se voli en poslanec. Vsi tisti možje vsacega izmed teh volitnih okrajev, ki imajo pravico voliti poslance, so vskup ena volivska skupščina. §. 6. Kupčijski in obertnijski zbornici Gori¬ ška in Rovinjska volite vsaka po dva poslanca v deželni zbor. Za to volitev so v zbornico izbrani možje in pa njih nastopniki vkup volitna skupščina. Za volitev poslancev iz kmečkih občin ali so¬ sesk so politični okraji (zdaj sodnijski okraji): A. V p o k n e ž e n i grofiji Goriški in Gradiški: 1. Goriški (okolica), Kanalski, Ajdovski skup en volitni okraj : 2 . Gradiški, Korminski, Teržiški, Cervinjanski skup en volitni okraj ; B. Tolminski, Bovški, Cirkenski (Cerkljanski) skup en volitni okraj; 4. Sežanski, Komenski skup en volitni okraj. B. V mejni grofiji I s t e r s k i : 1. Rovinjski, Poreški, Dinjanski, Puljski so skup en volitni okraj; 2 . Koperski, Piranski skup en volitni okraj ; 3. Motovunski, Buljski, Buzetski so skup en volitni okraj; — 21 — 4. Pazinski, Labinski skup en volitni okraj; 5. Volovski, Novogradski (Oastelnuovo) skup en volitni okraj ; 6. Lošinjski Kerški, Oreški skup en volitni okraj ; §. 8. V vsakem za volitev poslancev iz kmečkih sosesk odločenem okraji je volišče tisti kraj, v katerem je postavljena politična okrajna (kantouska) gosposka političnega v §. 7 pri odločbi vsakega volitnega okraja najprej imenovanega kantona ali okraja. §. 9. Vsak v §. 7 naštetih volitnih okrajev voli po dva poslanca. Možje izborniki vseh v enem volitnoni okraji ležečih občin ali sosesk (razun tistih mest, tergov in okrajev zavolj obertnosti znanih, kateri po §. 3 poslance volijo) so skup ena volitna skupščina. II. Kdo ima pravico, poslance voliti in Jedo sme za poslanca izvoljen Uti. §. 10 . Poslance volivcev izmed velikega grunt- nega posestva volijo neposrednje polnoletni, v av¬ strijsko deržavo kakor deržavljani spadajoči po¬ sestniki, kateri v pokneženi grofiji Goriški in Gra¬ diški od svojega deželno-knjižnega posestva, in v mejni grofiji Isterski od svojega zemljišča na leto vsaj sto goldinarjev ali forintov cesarskega grunt- nega davka (brez priklada za vojsko) plačujejo. Opazka: Glej opazko pod §. 11. §• 11 . Izmed več soposestnikov (sovlastnikov) posestva, ki daje pravico za volitev, sme voliti sa¬ mo tisti, kateremu oni oblast za to dajo, če ima kdo dve ali pa več posestev, »d ka- - 22 — terih se skup na leto vsaj sto goldinarjev cesar¬ skega gruntnega davka (brez priklada za vojsko) plačuje, sme tudi voliti. Opazka: Vslecl 61. III. deželne postave od 12.junija 1866 (štv. 9 zakonika za avst. ilir. Primorje) se glasita zdaj §§. 10. in 11. skupaj, kolikor zadevata Goriško-Gradiško grofijo, tako-le: »Poslance volivcev izmed velikega gruntnega posestva volijo neposrednje polnoletni, v avstrijsko derzavo kakor deržavljani spadajoči posestniki, ka¬ teri v pervem izmed obeh v čl. I. (postave od 12. ju¬ nija 1866 št. 9) omenjenih votivnih okrajev od svo¬ jega gruntnega posestva na leto vsaj petdeset gol¬ dinarjev, v drugem votivnem okraji pa vsaj sto goldinarjev cesarskega realnega davka (brez pri- klade za vojsko) na leto plačujejo. Volivci, ki imajo posestvo v enem in drugem votivnem okraji, zveršujejo svojo votivno pravico v tistem okraji, v katerem plačujejo za gruntno po¬ sestvo več davka, se ve da le, če oboji davek vkup iznaša toliko, kolikor je v clotičnem okraji postav¬ ljeno za zverševanje votivne pravice .“ §. 12. Če ima kaka skupščina (korporacija) ali kaka družba v lasti posestvo, ki daje pravico za volitev, sme voliti poslance za-njo tista oseba, katera po postavnih ali družbenih pravilih skup¬ ščino v ali družbo proti unanjim namestuje. Oe občine (soseske) v lasti imajo takošno po¬ sestvo, ki daje pravico za volitev, ne morejo ka¬ kor občine te pravice uživati. §. 13 . V §. 8 naštetim mestom, tergoviščem in krajem zavolj obertnosti imenitnim volijo po¬ slance naravnost (po neposrednji volitvi) vsi tisti Občinarji, katerih ne izklepa od volivne pravice §. 18 volivnega reda za deželni zbor, in katerim je po posebnem občinskem stanovih (statutu) ali po ob¬ činski postavi od 7. aprila 1864 dana oblast, vo¬ liti občinske zastopnike omenjenih, kakor poseben volivni okraj razglašenih mest, tergoviše in obert- nik krajev, če so oni iz perve ali druge volivne skupščine, ali pa če v tretji skupščini plačujejo vsaj deset goldinarjev izravnega (neposrednjega) davka. Opazka: Tako se glasi ta paragraf za Goriško-Gradiško grofijo vsled deželne postavo od 2B. januarija 1867 štv. 6 zak. in ukaz. za avstr, ilir. Primorje. §. 14 . Poslanci kmečkih sosesk se volijo po izvoljenih izbornikih. Vsaka soseska enega volitnega okraja voli na vsacih pet sto stanovalcev po enega moža izbor- nika - v če se število vseh stanovalcev razdeli ali raz- ' šteje s petsto in če pri ti delitvi kako število osta¬ ne, čisla se za polnih petsto, kadar iznaša dve sto in petdeset ali pa več; če pa ostanek ta ne dose¬ ga dve sto in petdeset, pušča se v nemar, kakor če bi ga ne bilo. Male soseske, ki nimajo do petsto stanoval¬ cev, volijo po enega izbornika. §. 15 . Može izbornike volijo v vsaki (kmečki) soseski, tisti izmed Občinarjev, poklicanih po ob¬ činski postavi od 7. aprila 1864 za volitev občin¬ skih zastopnikov, in neizklenjenik od volivne pra¬ vice po §. 18. volivnega reda za deželni zbor, ka¬ teri so iz perve ali druge volivne skupščine. Opazka: Tako se glasi ta paragraf za Goriško-Gradiško grofi]o vsled deželne postave od 26. januarija 1867 ("štv. 6 zak. in ukaz. za avst. ilir. Primorje}. §. 16 . Vsak volivec sme svojo volitveno pra- —24- vico samo v enem volitnem okraji in po pravilu samo osebno uživati (rabiti.) Izjemno je volivcem izmed verste velikih grunt- nik posestnikov dopuščeno, da po kakem poobla- stencu glasujejo (volijo). Ta pooblastenec mora ravno v tisti versti vo¬ livcev volitveno pravico imeti, iti sme samo enemu volivcu namestnik biti. Kdor ima v versti velikih gruntnik posestni¬ kov volitveno pravico, ne sme v nobenem volitnem okraji obeh drugih verst, in kdor je v kakem vo¬ litnem okraji mest, tergov in obertnih krajev, imenovanih v §. 3 volivec, ne sme v nikaki kmeč¬ ki soseski voliti. Ce bi kak volivec izmed mest, tergov in obert¬ nih krajev ali pa izmed kmečkih sosesk bil v več sosek štet, voli samo v tisti soseski, v kateri na¬ vadno (po redu) stanuje. §. 17 . Zmožen, biti izvoljen za poslanca v de¬ želni zbor, je vsak, kdor : a ) je avstrijski deržavljan ; V) kdor ima trideset let dobe svoje ; c) kdor deržavljanske pravice popolnoma uživa in d) kdor ima v kaki versti deželnih volivcev, namreč v versti velikih gruntnih posestnikov, ali v versti mest, tergov in obertnih krajev, ali pa v kmečkih občinah pravico, voliti poslance v deželni zbor po tem, kar velevajo poprejšnji §.§. 10 do 15. Te za poslanca potrebne lastnosti veljajo tu¬ di zastran poslancev kupčijskih in obertnijskih zbornic. §. 18 . je zgubil veljavo vsled deželne postave od 18. januarija 1869 (štev. 5 zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje), katera je natisnjena pozne¬ je v tej zbirki. -25- III. Kako se razpisujejo volitve in katere priprave se delajo za nje. §. 19 . K volitvi vabi mestoderžec (ces. namestnik) pravilno z razpisi, v katerih je povedan dan, kdaj se bodo v voliščih s to volitveno postavo omenjenih poslanci za deželni zbor volili. Za to voljenje naj se postavi takošen dan, da bo do njega mogoče vse potrebne priprave dokon¬ čati. §, 20. Povsodne volitve za deželni zbor naj se razpisujejo tako, da se najpoprej poslanci kmeč¬ kih sosesk, za temi poslanci mest, tergov in obert- nih krajev in pa kupčijskih in obertnijskih zbor¬ nic, in poslednjič poslanci izmed velikih gruntnih posestnikov izvolijo, in da se volitve za obe pervi versti volivcev v vsi deželi tega in istega dne opra¬ vijo. §. 2t. Eazpis povsodnih volitev je treba na znanje dati po deželnem časniku (deželnih novi- nah) in po nabitih oznanilih v vseh soseskah kro- novine. Eazpis posamnih volitev je treba zastran vo¬ livcev izmed velikih gruntnih posestnikov razgla¬ siti po deželnem časniku, zastran volivcev iz mest, tergov in obertnih krajev in iz kmečkih sosesk pa z nabitimi oznanili v vseh tistih soseskah, ki so v dotičnem volitnem okraji. §. 22. Vse volivce, kateri po besedah te vo- litvene postave delajo skup eno volitno ali izbor¬ no skupščino, je treba spisati v poseben imenik (spisek.) Postavljenci, kateri spisujejo imenike volivcev vsake izborne skupščine, narejajo vsak takošen ime¬ nik v dveh enacih primerkih, da se rabita pri vo- litvi, in imajo te imenike vedno v razvidnosti (da so vsaki čas na tanko napravljeni). §. 23. Imenik volivcev izmed velikih gruntnili posestnikov napravlja mestoderžee (ces. namestnik) ter ga razglaša po natisu v deželnem časniku, po¬ stavljajo ob enem dobo štirnajstili dni za ugovore (prigovore, pritožbe), ki se šteje od dne razglašenja. Ugovori, ki jih kdo poda, ko je doba pretekla, naj se zavernejo kakor prepozno podani. §. 24. Ali je pravično ali ne ugovarjanje, s katerim se terdi, da je v imenik zapisan kdo ta- košen, kateri nima volitvene pravice, ali da je v njem izpuščen kdo takošen, kateri je po pravici volivec, to razsojuje mestoderžee, kateremu gre tu¬ di oblast, uradoma (to je po dolžnosti svoje služ¬ be) do dne za volitev postavljenega imenik voliv¬ cev izmed velikih gruntnili posestnikov popraviti. §. 25. Kakor je ta imenik po storjeni razsod¬ bi zastran ugovorov v pravem času predloženih na gotovo postailjen in dognan, izdajo se posamnim volivcem izkaznice (izkazni listi), na katerih se mora zapisati zapored gredoče število, pod katerim je kdo v imeniku volivcev, volivčevo ime s priim¬ kom in stanovališče, in pa kje, kateri dan in ob kateri uri se bodo poslanci volili. Volivcem, kateri stanujejo v Primorji, je tre¬ ba izkaznice pošiljati, tisti volivci pa, kateri sta¬ nujejo zunaj Primorja, naj se po deželnem časni¬ ku povabijo, da pridejo po svoje izkaznice. §. 26. Imenik volivcev iz vsakega v §. 3 na¬ štetih mest, tergov in obertnih krajev nareja njih občinsko županstvo, deržeč se na tanko tega, kar zapovedujeta paragrafa 13 in 18; tudi se mora na-nj podpisati glavar tiste politične gosposke, pod katero je soseska, po tem ko ga je primeril z ime- —27— niki volivcev za soseskine namestovalce, in mora pristaviti poterjenje, da je prav napravljen. Za podlago pri spisovanji teli imenikov naj se jemljejo na gotovo postavljeni imeniki soseski- nik volivcev od zadnje obnovne volitve soseskinih namestovaleev. §. 27. Vsaka politična gosposka, katera po poprejšnjem paragrafa na imenike volivcev za po¬ slance mest, tergov in obertnih krajev pristavlja svoje poterjenje, da so pravični, izdaje in pošilja vpisanim volivcem izkaznice, na katerih je pove¬ dano, kako se volivcu po imenu in priimku pravi, kje stanuje volivec, kje, kateri dan in ob kateri uri bo volitev. Imeniki volivcev iz takih mest, tergov in obert¬ nih krajev, ki niso volišče, morajo se pošiljati glavarju politične gosposke v volišči (izbornem kraji) za tisti volitni okraj odločenem, in njega je treba tudi vprašati za potrebna naročila glede na kraj, kje, in pa na dan in uro, kdaj bo voli¬ tev, da se more to zapisati na izkaznice. §. 28. Kadar en volitni okraj obsega po dve ali po več mest, tergov in obertnih krajev, mora glavar politične gosposke v volišči (izbornem kraji) za volitni okraj odločenem imenike volivcev iz po- samnih krajev v en poglavitni imenik volitnega okraja sostaviti in v dveh enacih primerkih za vo¬ litev pripraviti. §. 29. Zastran volitve poslancev iz kmečkih občin bo vsaka politična okrajna gosposka obeh deželnih predelov za vsako sosesko, katera je v nje okoliši (samo ne za mesta, terge in obertne kraje v §. 8 naštete) po številu domačega ljudstva, kakor se je našlo pri zadnjem popisovanji ljudi, glede na §. 14, ustanovila, koliko mož izbornikov ima vsaka soseska izvoliti, in bo to soseskinemu županstvu na znanje dala s tem naročilom, da ono iz imenikov soseskinili volivcev, kakor so bili pri zadnji obnovni volitvi soseskinili namestovalcev na gotovo postavljeni spisek tistih ljudi iz soseske, kateri imajo po §.§. 15 in 18 pravico izbornike voliti, napravi in predloži. §. 30 . Kakor glavar politične okrajne gospo¬ ske prejme spisek tistih ljudi iz kake soseske, ka¬ teri imajo pravico može izbornike voliti, mora usta¬ noviti, kateri dan, ob kateri uri in kje bo ta vo¬ litev, mora volitnega komisarja odbrati, da bo vo¬ litev napeljeval, ( vodil), in mora vse to županu tiste soseske o pravem času na znanje dati s tem naro¬ čilom, da povabi na volitev tiste može iz soseske, kateri smejo voliti. §. 31 . Volitnega (izbornega) komisarja dol¬ žnost je, pregledati in pretehtati spisek soseskinili mož, kateri imajo volitveno pravico, poterditi, da je spisek pravičen, kakor tudi da so volivci bili povabljeni, iii ta spisek volivcev s pripravljenim razkazom glasovanja izročiti soseskinemu župan¬ stvu, ki z volitnim komisarjem vred velja za vo- litno komisijo. §. 32 . Možje izborniki se volijo naznanjeni dan ob postavljeni uri in v povedanem zbirališči, naj se snide več ali pa manj volivcev, in pri tem vo- Ijenji se je ravnati po tem, kar sledeči §§, 39, 40, 41, in pa 43 do 47 vštevno velevajo zastran podobnega voljenja. Vsak volivec mora povedati toliko imen, ko¬ likor izbornikov je treba izvoliti. Da volitev kacega izbornika velja, je treba brezozirne večine glasov. Če se pri pervem glasovanji ne doseže brez- -29— ozirna (nasebna) večina glasov, mora se dalje ravnati tako, kakor zapovedujejo §§. 48,49 in 50. §. 33. Politični okrajni glavar poterjuje za¬ stran vsake soseske, da se je pri voljenji njenih izbornikov po postavali delalo, in če bi ne bilo treba nove volitve, mora izvoljene može zapisati v dvojni imenik izbornikov celega političnega okraja. Če je pa treba nove volitve, mora se precej uka¬ zati in pa povedati, zakaj bo nova volitev. §, 34. Kakor so možje izborniki v vseh kmeč¬ kih soseskah enega političnega okraja (kantona) izvoljeni, da je imenik izbornikov poln, izda in po¬ šlje politični okrajni glavar vsakemu izvoljenemu izborniku izkaznico, na kateri je treba zapisati za¬ pored gredoče število okrajnega imenika, izborni¬ kov, izbornikovo ime s priimkom in pa stanova- lišce, po tem, kje, kateri dan in ob kateri uri se bodo poslanci za deželni zbor volili. Imenike izbornikov tistih okrajev, katerih go¬ sposka nima sedeža v kraji, kjer se poslanci vo¬ lijo (kjer je volišče), je treba se spisi od volitve izbornikov vred poslati glavarju politične okrajne gosposke, katera ima svoj sedež v volišči tistega volitnega okraja; njega je treba tudi poprašati za¬ stran tega, kje, kateri dan in ob kateri uri bo vo¬ litev poslancev, da se vse to zapiše na izkaznice. §. 35. Glavar politične gosposke, katerega se¬ dež je v volišči tistega volitnega okraja, bo ime¬ nike izbornikov iz vseh v envolitni okraj zedinje¬ nih političnih okrajev v en poglavitni imenik iz¬ bornikov vsega volitnega okraja sostaril in v dveh enacih spisih za voljenje pripravil. IV. Kako se volijo poslanci za deželni zbor. §. 36. Vsaka skupščina volivcev voli v pričo ■ 30 - cesarskega komisarja; to voljenje napeljuje (vodi) izmed skupščine postavljena voljena voUtna komi¬ sija (izborna komisija), katera obsega: 1. Za skupščino volivcev izmed velikih grunt- nih posestnikov štiri od volivcev samih in tri od mestoderžca izbrane može; 2. za vsako skupščino volivcev od mest, ter- gov in obercnih krajev naštetih v §. 3 župana ali pa namestnika, ki ga on postavi in dva moža izmed šoseeskinih namestovalcev kraja za volišče odlo¬ čenega in pa štiri od volitnega komisarja izbrane može; 3. za vsako skupščino volivcev od kmečkih mest tri od volitnega komisarja in štiri od izbor- nikov izvoljene volivce tiste skupščine. §. 37. Volivcem in oziroma izbornikom izro¬ čene izkaznice dajejo jim pravico stopiti v voliv- nico (izbo, kjer je volitev), in veljajo ob enem za naročilo, da brez druzega vabila pridejo volit tisti dan in ob tisti uri, kakor je povedano na izkaznicah. §. 38. Ko pride dan volitve, prične se ob po¬ stavljeni uri in v odločeni zbiravnici voljenje ne glede na to, koliko volivcev se je sošlo, in sicer s tem, da se postavi volitna komisija, ki si izbere predsednika iz svoje srede, in prevzame imenike volivcev in pa pripravljene razkaze glasovanja. §. 39. Predsednik volitne komisije mora zbra¬ nim volivcem to, kar §§. 17 in 18 velevata zastran lastnosti izvoljencu potrebnih, pred oči postaviti, mora jim razložili, kako se ravna pri glasovanji in kako se preštevajo glasi, in opominjati jih, da naj glasove svoje po svobodnem prepričanji brez vseh samopridnih stranskih ozirov tako oddajo, ka¬ kor po svoji najboljši vednosti in vesti spoznajo, da bo za občni blagor najkoristnejše. —Bi¬ če bi kdo, preden se začne glasovanje, proti kakemu v imenik zapisanemu volivcu ugovarjal in terdil, da je taisti po tem, od kar so bili imeniki volivcev narejeni, zgubil kako za volitveno pravico potrebno lastnost, razsoja to volitna komisija pri ti priči in zoper nje razsodbo ni dopuščeno več pritožiti se. §. 41. Glasovanje samo se pričenja s tem, da možje iz volitue komisije, če so volivci, vsak svo¬ je glasove oddajo. Po tem spominja eden izmed volitne komisije volivce po versti, kakor so njih imena zapisana v imeniku, klicaje vsakega po imenu, da naj svoje glasove oddajo. Volivci, ki pridejo v zbirališče po tem, ko so že bili po imenu poklicani, glasujejo še le, kadar je ves imenik prebran, in za to se morajo oglasi¬ ti pri volitni komisiji. §. 42. Vsak volivec, kakor je poklican za gla¬ sovanje, odda svojo izkaznico in imenuje z natan¬ čnim zaznamovanjem tistega moža, ki ima po nje¬ govi želji biti poslanec za deželni zbor. Kadar ena volivska skupščina dva ali več po¬ slancev voli, mora vsak volivec povedati toliko imen, kolikor poslancev je izvoliti treba. §. 43. Če se pri glasovanji primeri kaka spo¬ tika ali sumnja zastran tega, ali je volivec ravno tisti, od katerega govori izkaznica, razsojuje to vo¬ litna komisija pri ti priči in zoper nje razsodbo ni dopuščena nikaka pritožba. §. 44. Vsak oddani glas se poleg volivčevega imena zapiše v predelke (rubrike) za to namenje¬ ne dvojnega razkazka glasov. V en razkazek zapisuje glasove pisar, katere¬ ga volitni komisar pridaje volitni komisiji, eden —32— izmed volitne komisije pa jih zapisuje ob enem v drugi razkazek, kateri velja kakor spretni vpisnik za poroštvo pravičnega zapisovanja. §. 45. Glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogo¬ ji ali s pristavljenimi naročili za izvoljenca, nima¬ jo veljave. Ali so posainni glasovi veljavni ali ne, to raz- sojuje precej volitna komisija in proti njeni razsod¬ bi ni dopuščena nikaka pritožba. §. 46. Volitev se mora pravilno dokončati ta dan, ki je za voljenje postavljen. če bi se pa pripetilo kaj tacega, kar brani volitev začeti, dalje oprav¬ ljati ali dokončati, sme volitna komisija s privo¬ ljenjem volitnega komisarja voljenje na pervi dru¬ gi dan odložiti ali podaljšati. To se volivcem daje na znanje po šegi v ti¬ stem kraji navadni. §. 47. Kakor so vsi pričujoči volivci svoje gla¬ sove oddali, mora predsednik volitne komisije iz¬ reči, da je glasovanje končano ; na to podpišeta volitna komisija in pa volitni komisar obojni raz¬ kazek glasovanja in berž po tem se začno glasovi preštevati. Predsednik volitne komisije naznanja pri ti priči, kar se je pri preštetji glasov našlo. §. 48. Da je kak poslanec za deželni zbor ve¬ ljavno izvoljen, je potreba brezozirne (nasebne) ve¬ čine glasovalcev. Pri enakem številu glasov razločuje vsigdar loz (ždreb), katerega vzdiguje predsednik volitne komisije. §. 49. Ce se pri glasovanji ne doseže taka večina glasov za enega ali druzega poslanca, gla¬ suje se v drugo, in če bi se tudi pri drugem gla- sovanji ne prikazala potrebna večina, naj se na¬ pravi ožja volitev. §. 59. Pri ožji volitvi snrejo volivci voliti sa¬ mo izmed tistih mož, kateri so bili pri drugem glasovanji za unirni, ki so dosegli brezozirno ve¬ čino, v ozirno največ glasov prejeli. Število tistih mož, ki se jemljejo v ožjo vo¬ litev, je vselej dvakrat toliko, kolikor poslancev je Se treba izvoliti. Vsak glas, kateri pri tretjem glasovanji za¬ deva kakega v ožjo volitev ne vzetega moža, je neveljaven. §. 51. Kadar je, kakor gre, izvoljeno toliko po¬ slancev, kolikor je treba, sklepa se zapisnik za¬ stran voljenja, kateri se, poterjen s podpisom vseli mož volitne komisije iii cesarskega komisarja, s priloženimi razkazi glasovanja in preštevanja gla¬ sov—in pri volitvah poslancev kmečkih občin tudi s priloženimi spisi vred, ki se tičejo izvoljenih iz- bornikov—pod pečatom in z nadpisom, ki nazna¬ nja, kaj je pod pečatom, izročuje cesarskemu komi¬ sarju, da vse to mestoderžcu (ces. namestniku) pošlje. §. 52. Mestoderžec bode po tem, ko pregleda prejete volitvene spise, vsakemu izvoljenemu po¬ slancu, zoper katerega se no ve za nikakošen uzrok, ki bi mu po pravilih §. 18 jemal zmožnost za po¬ slanca izvoljen biti, izdal in poslal spričbo, da je izvoljen. Ta spričba daje izbranim poslancem pravico, priti na deželni zbor, in dokler sc nasprotno ne dokaže, vzema se vedno, da je ta, ki ima rečeno spričbo, veljavno izvoljen poslanec. §. 53. Vse volitne spise bo mestoderžec od- pravil na deželni odbor. Odbor jih pregleda in za¬ stran tega poda svojo razložbo deželnemu zboru, -34- kateremu gre oblast razsojati, če se imajo izvo¬ ljenci pripustiti v deželni zbor ali ne (§. 31 de¬ želne ustave'). V. Končna odločba. Dokler terpi doba pervega deželnega zbora, smejo se kake nasvetovane premembe te volitne postave skleniti po brezozirni večini glasov v de¬ želnem zboru, kadar je po §. 38 deželne ustave sploh zmožen, sklepe delati. Kadar pa perva šestletna doba deželnega zbo¬ ra preide, je za kak sklep deželnega zbora zastran nasvetovanih prememb volitne postave potrebno, da so vsaj tri četertine vseh zbornikov pričujoče in da vsaj dve tretjini pričujočih privolite. Dodatek Tc deželni ustavi sa Primorje je zgubil veljavo vsled deržavne postave od 2. aprila 1873 (štev. 40 derž. zak.) s katero je spremenjena osnovna posta¬ va za namestovanje deržave od 21. decembra 1867 (štev 141 derž. zak.) i Občinski red in Občinski volivnik, 1 Postava dana 7. apriia 1864, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s liuiern sc izdaje ofečiuski red in občinski voiivuilt (votivni red), Zvidelo se Mi je, s privoljenjem deželnega zbora poknežene grofije Moje Goriške in Gradiško izdati na podlagi postave dane 5. marci ja meseca 1863 pod št, 18 derž. zak. priloženi občinski red in občinski volivnik (red za volitve v občinah) ter ukazati tako-le : Člen I. Ta občinski red in k njemu gredoči občinski volivnik velja za vse občine (komune) po¬ knežene grofije Moje Goriške in Gradiške, katere nimajo lastnega statuta. Člen II. Kar je ustanovljeno v pervem, dru¬ gem in tretjem poglavji občinskega reda, zadobi berž svojo moč. člen III. Brez odloga je treba napraviti, da se po občinskem volivniku in po tem, kar veleva tretje poglavje občinskega reda, postavijo nova ob¬ činska zastopstva ali namestovalstva. člen IV, Kakor bo v kateri občini redno po¬ stavljeno novo zastopstvo, zadobi v nji občinski red, kolikor še ne velja po členu II., precej popol¬ no moč. 38— Člen V. Deržavnemu ministru Mojemu je na¬ ročeno, da izpelje to postavo. Na Dunaji dne 7. aprila 1864. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Rainer s. r. Schmerling s. r. Po naj višem povelji: Baron Ransonet s. r. Občinski red. za pokneženo grofijo Uorialio in Cradiilia. Pervo poglavje. •" §. 9. Za starešine ali nastopnike smejo izvo¬ ljeni biti sami tisti možki Občinarji, kateri so 24. leto svoje dobe dopolnili, ter imajo pravico voliti in deržavljanske pravice popolnoma uživajo, (člen X. postave dane 5. marcija 1862). §. 10. Izvzeti so in ne morejo biti voljeni : 1. Tisti, kateri so v občinski službi, dokler djansko služijo ; 2. tisti, ki so preskerbovani kakor ubožci, ki so posli (družina) kogar si bodi, ali kateri nimajo samostalnega zaslužka, kakor n. pr. nadničarji (de¬ lavci na daii plačevani) ali obertnijski pomagači ; 3. tisti, kateri so v zamudi s kakim računom ali rajtengo, ki jo dati imajo črez to, kako so s premoženjem občine same ali pa občinskega ka¬ kega zavoda upravljali. -72- §. li. Zverženi so in ne smejo biti voljeni razun unih v §. 3 pod a ), 6) in c) imenovanih še: a ) tisti, ki so bili obsojeni kakor krivci pregre- ška, ki izhaja iz lakomnosti, ali kateri je jav¬ ni nravnosti (čednemu ponašanju) nasproti ; 5) tisti, ki so bili obsojeni kakor krivci prestop¬ ka iz lakomnosti storjenega ali pa kacega v §§. 501, 504. 511, 512, 515, in 516 kaz. zak. naštetih prestopkov zoper javno nravnost; o) tisti, nad katerih premoženjem je razglašen konkurs (kant) ali pa poravnovanje z upniki začeto, dokler se konkurs ali pa poravnoval- na pravda razpravlja, in po končani razpra¬ vi, če se izreče, daje prezadolženik kriv pre- greška, od katerega govori §. 486 kazenske¬ ga zakonika; d) tisti, kateri so bili se svojega javnega ura¬ da ali jame službe zverženi za to, ker so kak disciplinarni pregrešek iz lakomnosti sto¬ rili. (Olen X. postave dane 5. marcija 1862). DRUGI ODLOČEK. j Katere priprave se delajo za volitev. §. 12 . Za volitev občinskega starešinstva naprav¬ lja župan natančen popis vseh občinskih udov, kateri imajo pravico voliti, in sicer tako, da se v njem najprej postavijo častni Občinarji, potem Občinarji domači, od katerih se govori v §. 1 pod 2, do- stavljaje pri vsakem, če kaj v občini predpisane¬ ga izravnega (neposrednjega) davka opravlja, in koliko na leto, za temi pa drugi občinski udje, ka¬ teri imajo pravico voliti, gredoči verstoma drug za drugim, kakor kdo plačuje več ali manj izrav¬ nega davka na leto, in da se vštric k vsakemu - 78 - imenu prideva dotični iznesek davka. Če bi dva ali več volivcev plačevali enak davek, naj se ta, ki je v letih starši, postavlja pred mlajšega. Na koncu tega popisa ali kazala naj se se¬ štejejo letni davki vseh volivcev v eden skupen iznesek. §. 13 . Po le-tem kazalu naj [se osnujejo tri volivne skupščine. Zastran njih sestave je treba skupni iznesek vsega davka, kakor ga kaže gori omenjeni popi- sek, razdeliti na tri enake dele. Volivci, kateri po zaporedoma gredočih števi¬ lih omenjenega kazala plačujejo pervo tretjino vsega davka, spadajo v pervo skupščino, uni, kateri pla¬ čujejo drugo tretjino tega skupnega davka, priha¬ jajo v drugo skupščino, vsi drugi volivci za temi pa v v tretjo volivno skupščino. Če se pri sestavljanji volivnih skupščin sku¬ pni iznesek davka ne da deliti, kakor je treba, in se torej davek enega volivca mora razdeliti na dvo¬ je, naj se ta volivec prišteje tisti volivni skupšči¬ ni, v katero bi se njegov davek po večem delu imel potegniti. §. 14 . častni Občinarji in Občinarji domačin- ci, kateri imajo po §. 1 pod 2 pravico voliti, gre¬ do v pervo volivno skupščino. §. 15 . Če bi v pervi volivni skupščini ne bi¬ lo vsaj dvakrat toliko volivcev, kolikor starešin in nastopnikov ta skupščina voliti ima, naj se ona na to število dopolni iz tistih, ki so glede na ve¬ likost davka v kazalu (§. 12) pervi za volivci per- ve skupščine. Delež davka ki ga po tem dopolnje¬ nji plačujejo vsi volivci perve volivne skupščine, odbije se od skupnega izneska vseh davkov in kar ostane, razdeli se na dva enaka dela. Tisti volivci, -74- ki plačujejo pervo polovico tega ostanka, so skup druga, vsi drugi pa tretja volivna skupščina. Pri tem se je tudi deržati tega, kar je na koncu §. 13 v ustanovljeno. §. 16 . Število starešin in nastopnikov, kolikor jih ima občina po §. 14 občinskega reda, razdeli se na vsako posamno volivno skupščino po enakem delu. §. 17 . Zupan napravlja za vsako volivno skup¬ ščino posebej imenike volivcev. Ti imeniki morajo vsaj štiri tedne pred voli- tvijo biti v občini razgernjeni, da jih vsak lahko pregleda, in to naj se z naznanilom v občini oči¬ tno pribitim, razglasi, postavljaje neprestopno do¬ bo od osem dni, v kateri se smejo kaki prigovori zoper imenike volivcev podati. Komisija, sestavljena iz župana kakor pervo- sednika in iz štirih udov občinskega zastopstva, ki jih starešinstvo izvoli, razločuje najpozneje v treh dnevih zastran prigovorov o pravem času pred¬ loženih, in popravi precej imenik, kjer bi se ji pravično videlo. Oe komisija ne popravi imenika, kakor kdo hoče, sme se ta pritožiti pred politično okrajno gosposko. Ta pritožba se mora najpozneje v treh dneh po tem, kar se je komu naznanilo, da je ko¬ misija zoper njegovo željo razsodila, podati pri ko¬ misiji sami, katera jo brez zamude predložiti ima politični okrajni gosposki. Kar politična okrajna gosposka razsodi, to bo za tistokratno volitev kon¬ čno veljavnost imelo. Zadnjih osem dni pred volitvijo ne sme se v imenikih volivcev nič več preminjati. §. 18 . Najmanj osem dni poprej, kakor se vo¬ litev začne, mora župan to z naznanilom očitno pribitim na znanje dati in povedati, v katerih kra¬ jih, katere dni in o katerih urah naj se posamne volivne skupščine snidejo in koliko občinskih za¬ stopnikov naj vsaka izmed njih izvoli. Ob enem naj se to naznani politični okrajni gosposki. §. 19 . Politična okrajna gosposka bo gledala na to, da se vse, kar je za volitev treba, o pra¬ vem času pripravi tako, da bo po preteku volivne dobe novo občinsko zastopstvo moglo svoja dela začeti. TBETJI ODLOGEK. Kako se voli. §. 20. Volitev ravna in vodi volivna komisija. Komisija ta je sestavljena iz župana kakor pervo- sednika in iz štirih izvoljivih Občinarjev, katere župan kakor zaupnike privzame. Politična okrajna gosposka sme odrediti k vo- Ijenju poslanca, katerega namen bo gledati na to, da se bo po postavi delalo in da se pokoj in red ohrani. §. 21. Vsaka volivna skupščina se shaja po¬ sebej. Najprej voli tretja, za njo druga, zadnjič per- va volivna skupščina. Vsak volivec sme voliti izmed vseh občinskih udov, kateri so izvoljivi (zmožni, biti izvoljeni), no glede na to, v katero volivno skupščino kdo spada. §. 22. Voli se javno (očitno).. Preden se za¬ čne glasovanje, mora pervosednik volivne komisije zbranim volivcem to, kar j§§. 9-11 tega vo liv nika velevajo zastran lastnosti izvoljencu potrebnih, pred oči postaviti, mora jim razložiti, kako se ravna pri -76- glasovanji in kako se štejejo glasovi, ter opome- niti jih, da naj vsak svoj glas po svojem pravem prepičanji brez vseh samopridnih postranskih ozi¬ rov odda tako, kakor po svoji najbolji vednosti in vesti spozna, da bo za občinski blagor najkoristneje. §. 23 . Glasovanje se pričenja v posamnih vo- livnih skupščinah s tem, da možje volivne komi¬ sije, če so volivci tiste volivne skupščine, vsak svoj glas oddajo. Po tem spominja eden izmed vo¬ livne komisije volivce po versti, kakor so v ime¬ niku zapisani, klicaje vsakega po imenu, da naj svoje glasove oddajo. Volivci, ki pridejo v izbirališče po tem, ko so uže bili po imenu poklicani, glasujejo še-le, kodar je ves imenik prebran, in se morajo za to oglasiti pri volivni komisiji. §. 24 . Vsak volivec, kakor je poklican za gla¬ sovanje, naj imenuje tiste može, za katere želi, da bi bili starešine, ali pa nastopniki, toda imenuje naj jih samo toliko, kolikor starešin in nastopni - kov voli tista volivna skupščina, v kateri je on štet. §. 25 . Da bi kdo drugi v volivčevo ime gla¬ soval, sme se dopustiti samo v primerljejih §§. 4-7 in edino pod tem pogojem, da svojo pravico k te¬ mu, kakor je treba, izkaže. §. 26 . Vsak oddani glas se precej v pričo vo¬ livca poleg njegovega imena zapiše v predelke za to namenjene v razkazu glasovnem. Ob enem se imenovana imena zapišejo v spro¬ tni razkazek tako, da se pri pervem glasu, kate¬ rega kdo dobi kakor starešina ali nastopnik, njego¬ vo ime v dotični predelek zapiše, v vštric stoječi predelek pa število 1 pristavi, po tem pri drugem glasu, ki nanj pride, število 2, i. t. d. -77— §. 27 . Kakor so vsi pričujoči volivci ene vo- livne skupščine vsak svoj glas oddali, mora per- vosednik volivne komisije izreči, da ja glasovanje končano, se ve da, če je uže iztekel čas, ki je bil v ta konec v naznanilu postavljen (§. 18). Volivna komisija berž primerja, kako se je glasovanje po obeh razkazih izšlo, popravi kake pomote, če bi se zapazile, po tem podpiše razkaze glasovavne in prešteje glase. §. 28. V vsaki volivni skupščini štejejo se ti¬ sti, kateri med moži za starešine imenovanimi ima¬ jo največ glasov, za izvoljene starešine, in uni, ki imajo največ glasov med moži za nastopnike ime¬ novanimi, za izvoljene nastopnike. Oe je več mož, kakor je potreba, da bi šte¬ vilo volivni skupščini odmerjenih starešin ali na- stopnikov bilo polno, enako število glasov prejelo, razločuje žreb (loz), kateri izmed njih naj bo sta¬ rešina ali nastopnih. §. 29. Oe je bil izvoljen kdo takošen, kateri ne more biti izvoljen, ali če se izvoljenec poprime postavnega izgovora ter se službe te odreče, naj bo starešina ali ozirno nastopnik tisti, kateri je v dotični volivni skupščini za starešinami ali ozirno za nastopniki največ glasov dobil. Kavno to naj se zgodi tudi takrat, kedar bi se kak izvoljenec brez postavnega izgovora službo na-se vzeti branil, in verh tega naj se mu po §. 19 občinskega reda naloži kazen v denarjih. §. 30. Iiedar je kdo v eni volivni skupščini uže izvoljen za starešino, naj mu skupščina, ki po tem voli, več ne daje nikakega glasa. Oe bi se to vendar zgodilo, treba glasovalca spomniti na to, da se takošen glas ne bo mogel šteti. —78— če bi pa kdo taki, kateri je bil uže za na- stopnika izbran, v skupščini, ki pozneje voli, izvo¬ lil se za starešino, naj pride na njegovo mesto za nastopnika tisti, kateri je za njim v dotični votiv¬ ni skupščini največ glasov dobil. §. 31. Ivedar je volitev v vseh volivnih skup¬ ščinah dokončana, sklene se volivni zapisnik in mo¬ žje volivne komisije ga podpišejo. Župan shrani zapisnik z vsemi spisi, ki se tičejo,, v oljenja. Župan oznani, kako se je izšla volitev v vseh volivnih skupščinah, in sporoči to tudi politični okrajni gosposki. če bi bil izvoljen kdo takošen, kateri je zver- žen, da ne more biti voljen, prekliče politična okraj¬ na gosposka to volitev kakor nepostavno, proti če¬ mur se je vendar moč pritožiti pred namestništvo. §. 32. Kaki prigovori zastran tega, kako se je pri volitvi ravnalo, morajo se v neprestopni do¬ bi osmih dni po končanem voljenji podati županu, kateri jih bo predložil namestništvu, da ono reč s končno veljavnostjo razsodi. Oe se v omenjenem času ne podajo nikaki prigovori, ali če se podani prigovori zavern ejo ka¬ kor prazni, treba je precej izvoliti župans tvo (ob¬ činsko glavarstvo). Drugo poglavje. liako se voli županstvo. §. 33. Na poklic najprijetnejšega izmed novih starešin zberejo se vsi starešine odločenega dne in ob uri za to postavljeni, da volijo županstvo (občinsko glavarstvo). Če bi kateri starešina celo ne prišel, ali pa poprej odšel, kakor je volitev dokončana, in ne bi mogel izgovoriti se dovoljno, zakaj ni prišel ali zakaj je prej odšel, zapade denarni kazni, ki mu jo starešinstvo sme do 20 goldinarjev odmeriti. §. 34. Predstojnik politične okrajne gosposke ima pravico, priti sam ali pa poslati koga k vo- Ijenju gledat na to, da se bo delalo po postavi. V ta konec se mu mora o pravem času dati na znanje, kateri dan in ob kateri uri bo voljenje. §. 35. Volitev vodi najpriletnejši izmed novib starešin, privzemši si še dva izmed zbranih mož. §. 3G. Udje županstva se smejo izvoliti samo izmed starešin. Izvzeti so in ne morejo biti izvoljeni: 1. taki, ki ne stanujejo v občini ; 2. uradniki in služabniki dvorni, deržavni, deželnih in javnih (očitnih) zalogov ali fondov, dokler so v djanski službi. 3. duhovniki. Tudi ne smejo skupej ali ob enem biti udje županstva tisti, ki so si v žlahti ali v svačini v pervem in drugem kolenu. §. 37. Da bo volitev veljala, morajo vsaj tri četertine vseh starešin pričujoče biti, in izvoljeni mora imeti za-se nadpolovično večino (več kakor pol) glasov od pričujočih. Voliti se sme, kakor starešinstvo to sklene, ustmeno ali pa z glasovnicami (z listki). če je pervo, treba je ravnati po tem, kar ve¬ leva §. 26, če je pa drugo, naj se s zbranih listkov imena na njih zapisana preberejo in v glasovni razkazek vpišejo. §. 38. Najprej se voli župan. če se pri glasovanji za župana ne doseže nad- -80— polovična večina glasov, naj se glasuje v drago, in če bi se tudi sedaj ne dobila potrebna večina glasov, treba je napraviti ožjo volitev. Pri ožji volitvi smejo volivci voliti samo iz¬ med tistih dveh mož, katera sta pri drugem gla¬ sovanji ozirno največ glasov dobila. Pri enakem številu glasov razločuje žreb (loz), koga je treba v ožjo volitev vzeti. Vsak glas, ka¬ teri pri tretjem glasovanji zadene kakega v ožjo volitev nevzetega moža, je neveljaven. Ivedar so v ožji volitvi glasi po številu enaki, razločuje žreb (loz). §. 39 . Kedar je župan izbran, začne se voli¬ tev podžupanov (deputatov). Vsak volivec imenuje toliko mož, kolikor se ima podžupanov voliti. Imena čez to število pove¬ dana se ne štejejo. Tudi pri ti volitvi velja, kar je v §. 38 za- popadeno, če se za enega ali druzega ne doseže nadpolovična večina glasov. Pri ožji volitvi naj se tukaj voli samo izmed tistih mož, kateri so pri drugem glasovanji za unimi, ki so dosegli več kakor pol glasov, ozirno največ glasov dobili. Število mož, ki se jemljejo v ožjo volitev, je dvakrat toliko, kolikor podžupanov je še treba izvoliti. §. 40 . Ako je za podžupana izvoljen kdo takošen, kateri je z izbranim županom v pervem ali dru¬ gem kolenu v žlahti ali svačini, naj se na mesto takega podžupana izvoli kdo drugi. Če se za podžupane izvolijo dva taka moža ali več takih mož, kateri so si eden drugemu v žlahti ali svačini, kakor je bilo ravno povedano, naj velja za izvoljenega tisti izmed njih, za kate- -81- rega je bilo več glasov, pri enakem številu glasov pa tisti, za katerega razloči žreb (loz). Za te druge naj se voli kdo drugi. §. 41 . Zastran volitve županstva je treba na¬ rediti zapisnik, ki se po ravnavcu volitve in vseh starešinah podpisati pa pri občini z vsemi spisi vred, ki se volitve tičejo, shraniti ima. §. 42 . Kar je v §§, 83-41 zapovedano, velja tudi takrat, če se med volivno dobo mesto kake¬ ga podžupana ali župana dopolniti ima. Samo da v pervem primeru župan, v drugem pa županov namestnik starešinstvo k volitvi skli¬ cuje in vodi. Tudi bi žlahta ali svačina, zavoljo katere kdo ne sme ud županstva biti, tukaj zade¬ la novo izvoljene može, in ne tistih, kateri so uže v službi. 6 Postava od 13.januarijal869, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško, s katero se določbe volitnega reda za deželni zbor za Gorico in Gradiško o izklju- čenji volilne pravice in izvolitve v deželni zbor predrugačijo. (štev. 5. zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje j Po priterditvi deželnega zbora Moje pokneže* ne grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako le: §. 1. §. 18. volitnega reda za deželni zbor za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško se deva ob veljavo. (Glej str. 24 l) Izključenje od volitne pravice in izvolitve v deželni zbor se v prihodnje nima več soditi tudi glede nasledkov prejšnjih kazenskih razsodeb po tem paragrafu, ampak po naslednjih določbah. §. 2. Od volilne pravice in izvolitve v deželni zbor so tiste osobe izključene, katere so bile na kazen obsojene zarad hudodelstva ali prestopka tatvine, nezvestobe, vdeleženja tega ali goljufije (§§. 460, 461, 463, 464 kaz. zak.) Nasledek obsojenja ima nehati pri hudodel¬ stvih, naštetih v §. 6 št. 1 do 10 postave od 15. novembra 1867 drž. zak. št. 131 po prestani ka¬ zni, pri drugih hudodelstvih po preteku desetih let, če je bil krivec najmanj na pet let v kazen —83— obsojen, sicer pa po preteku petih let, pri ravno omenjenih prestopkih pa po preteku treh let od dobe, ko je kazen nehala. §. 3 . Osobe, zoper katerih premoženje se je konkurz odperl ali poravnava vpeljala, ne smejo se voliti v deželni zbor med tem, ko je konkurzna ali poravnavna obravnava (§. 17 čerka c volitnega reda za deželni zbor.) §. 4 . Ta postava stopi v moč z dnevom, ka¬ terega se razglasi. Na Dunaji 13. januarija 1869. Franc Jožef 1. r. Giskra. L r. Postava od 13. januarija 1869, veliavm za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško, s katero se dajo določbe za 'primerija je, ako se deželni poslanec na kazen obsodi ali če je v kazensko-sodniški preiskavi. (štev. 7 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Po priterdbi deželnega zbora Moje pokneže- ne grofije Goriške in Gradiške ukazujem : §. 1. Ako se kateri deželnih poslancev zarad kaznjivega djanjn obsodi na kazen, katera po po¬ stavi nanese izgubo volitne pravice in izvolitve v de¬ želni zbor, izgubi on s tem tudi poslanstvo v de¬ želnem zboru. —84- Med kazensko sodniško preiskavo ne more opravljatiopravkov deželnega poslanca, ako dežel¬ ni zbor vsled postave od 3. oktobra 1861 derž. zak. št. 98 ne zahteva, da se preiskava odloži in posla¬ nec, če se j6 zaperl, iz zapora izpusti. §. 2. Ta postava stopi v moč tisti dan, ko se razglasi. Na Dunaji 13. januarija 1869. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. - — Postava od 20. decemb. 1868, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško, zastran združevanja dveh ali več kraj¬ nih občin (županij) v eno. (štev. 25. zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Na predlog deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako le: §. 1. Občine, ki same zase nimajo potrebnih pripomočkov, da bi spolnovale postavne dolžnosti, smejo se vsled dane deželne postave z drugimi ob činami istega politiškega okraja v eno krajno ob¬ čino (županijo) združiti. Lastnina posameznih združenih občin, potem oskerbstvo in užitek dohodkov iz lastnine ne sme se skupaj zliti zoper voljo občin. §. 2. Vsaka dačna občina sme v mejah svo¬ jega obsežka samostojno opravljati tista opravila, —So¬ ki zadevajo nje izklučljivi interes in spadajo v nje¬ no področje. V teh zadevah zastopa tako občino oskerb- stveno svetovalstvo ("gospodarski svet) in veljajo do¬ ločbe §§. 99 do 104 občinskega reda od 7. aprila 1864. §. 3 . Ako nastane prepir zastran opraviče¬ nja (pristojnosti) med zastopstvom ene krajne občine in dačne občine, gre razsodba deželnemu odboru, kateremu se tedaj imajo neposrednje zadevni sklepi predlagati. Določbe, katere se ne morejo odlašati, spada¬ jo vsekakor pod oblast krajne občine, dokler de¬ želni odbor ni kaj drugega sklenil. §. 4 . Drugi odstavek §. 2 in §§. 84 in 85 omenjenega občinskega reda nimajo več veljave. (Glej str. 39, 62 in 63!) Na Dunaji 20. decembra 1868. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. Postava od 14. novemb. 1868, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško razen mesta Gorice in nje okoliša . (štev 14 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Na predlog in s privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške uka¬ zujem tako le: ■ 86 - §. 1. Občine poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške imajo oblast, od vsakega psa brez raz¬ ločka verste in spola, kateri je dotekel starost štirih mesecev, in je nad štiri tedne v občinskem okoliši, davek do dva gold. avstr. velj. na leto od dotičnih posestnikov pobirati. §. 2. Davek se ima od leta do leta naprej plačevati, in se v nobenem primerljaji ne vrača, tedaj tudi takrat ne, ako obdačen pes pred izte¬ kom leta pogine, ali se iz občine odstrani. §. 3. Vsaka občina določi v spolnovanji te po¬ stave, kar je potreba, da se zagotovi davek, kon¬ trola ali nadgled zavezancev in da se obvaruje ali zatare vsaka napaka, §. 4. Ta postava zadobi moč v posameznih občinah, da le na zadevno prošnjo deželni odbor to dovoli. Na Dunaji 14. novembra. 1868. Franc Jožef 1. r„ Giskra 1. r. Postava od 20. novemb. 1868, veljavna za mesto Gorico z okolišem zastran vpeljave davka na pse v mestu Gorici. (štev. 15. zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Na predlog in s privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške uka¬ zujem tako Je : - 87 — §. 1. Goriško mestno svetovalstvo ima pravi- ep, od vsakega psa brez razločka sorte in spola, ki je spolnil 4 mesece, in se nahaja saj 4 tedne v mestu Gorici, ali njegovem okoliši, pobirati da¬ vek štirih goldinarjev na leto od dotičnih posest¬ nikov. §. 2 . Ta davek se ima odleta do leta naprej plačevati in se v nobenem primerljaji ne povraču- je, tedaj tudi takrat ne, ako je pes pred pretekom leta poginil, ali se odstranil iz mesta ali okoliša. §. 3 . V spolnovanji te postave ustanovi me¬ stno svetovalstvo določbe za zavarščino davka, nad- gledovanje zavezanih in zato, da se vsaka napaka obvaruje in zatre. V Godoli 20. novembra 1868. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. Postava dne 3. novemb. 1863, dana za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, zastran povračevanja preliranitnin, hi jih je deželni zalog Goriški in Gradiški javnim (očit¬ nim) občnim bolnišnicam pr odplačno pobotil. (štev. 9. zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje od 1. 1864 ) Zvidelo se Mi je po nasvetu deželnega zbora poknežene grofije Moje Goriške in Gradiške zau¬ kazati tako le : ■ 88 - Pervič : Stroške, ki se javnim bolnišnicam bo¬ di si domačim, bodi unim iz drugih kronovin, za prehranjenje bolnikov pobotiti imajo, bode, kakor doselej, deželni zalog predplačno opravljal. Drugič : Te prehranitnine morajo občine za svoje domačine v iznesku, ki ga deželna računa¬ nja na čisto dene, in kateri se bode županstvom vsakikrat posebej ali pa vsako četertletje na zna¬ nje dajal, deželnemu zalogu poverniti, Tretjič : Deželna ta postava ima veljati od 1. novembra 1863 naprej. V Sehonnbrunn-u dne 3. novembra 1863. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Bajner s. r. Schmerling s. r. Po najvišem povelji : Baron zl. Bansonnet s. r. Postava dne 29. novemb. 1863, dana za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. zastran opravljanja stroškov pri zidanji in vzderževanji katoliških cerkev in duliovnijskili poslopij, pa pri omišljevanji cerkvene oprave , sprave in drugih potrebščin. S privoljenjem deželnega zbora poknežene gro¬ fije Moje Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: ~~89— §. 1. Stroške zazidanje in vzderževanje cer¬ kvenih in duhovnijskih poslopij, pa za omišljevanje cerkvene oprave, sprave in drugih potrebščin ima¬ jo opravljati taisti, ki so na to po kaki zadušbini, kaki pogodbi ali po drugem kakem pravnem na¬ slovu zavezani. V čem in v kateri meri pridona- šati imajo, to se po posebnem naslovu njih dolž¬ nosti ravna, §. 2. če se pa in na kolikor se taka dolžnost izkazati ne da, ima se najpoprej razpoložljivi, dru¬ gam ne namenjeni dohodek dotične veže Božje poprijeti. Sine se verh tega, toda spolnovaje postavne predpise zastran oddaje in zadolženja cerkvenega blaga, zakladno premoženje dotične cerkve popri- tegniti, na kolikor bi isto kacega druzega namena ne imelo, in vsi drugi redni stroški cerkve zalo¬ ženi bili. Če bi še ne bilo zadosti, naj se tudi razpo¬ ložljivi dohodek in zakladno premoženje pripada¬ jočih cerkev podružnic, ki pa niso kuracije, pod gori omenjenimi utesnitvami upotrebi, če bi kak poseben dogovor temu ne bil nasproti. §. 3. Pri farovžih in farnih gospodarskih su- hotah, mora cerkveni prebendar vse tiste poprav¬ ke, ki so po njegovi ali njega službe krivnosti, nenjarnosti ali zapuščenji potrebni postali, sam iz svojega pobotiti. §: 4. Manje potroške, kakoršne je vsak na¬ jemnik iz svojega plačevati dolžan, n pr. za dim- ničarino, za povtiko nekaterih stekel pri oknih, nekaterih plošč pri pečeh, za popravo duri in klju¬ čavnic itd. mora cerkveni prebendar pri farovžih in gospodarskih suhotah farnih ravno tako sam nositi. 90— §. 5 . K drugim, gori ne naštetim zidovnim stroškom pri teh poslopjih naj cerkveni prebendar- ji le takrat doprinašajo, če jim njih duhovnija po napovednem pismu (fašionu) več ko 500 gold. avst. velj. letnega dohodka nosi. §. 6 . Po tem. kakor ta dohodni presežek izpod 100, 200, 300, 400, 500, 600, 700 ali 800, gold. avst. velj. ostaja, ali pa polnih 800 gold. dosega, naj oni deseti, deveti, osmi, sedmi, šesti, peti, če- terti, tretji del ali pa polovico stroškov opravijo, kateri po odbitku izneskov zaročno delo in vožnje preostanejo in se po §§. 1-4 založiti ne dajo; ve- či prinesek pa se jim nikakor ne more naložiti §. 7 . Cerkveni prebendarji uživajo pravico, dolž¬ nost, ki jih zadene, v letnih odrajtovilih (ratah) opravljati; toda ta odrajtovila manjša od tretjine v §. 6 omenjenega dohodnega presežka biti ne sme¬ jo. Da se doprinesek zagotovi, se v tem primer- ljeji pismo napravi, v katerem se bo na preme- nitev, ki bi se v osebi prebendarja zgoditi mogla, pa na interkalarne dohodke ozir jemal, kateri po¬ slednji se v pervi versti in kolikor mogoče na za¬ ložbo dotičnih odrajtovil oberniti imajo. §. 8. če se stroški po predstoječih odločbah (§§. 1-7) ne zagernejo, naj dalje zavetnik (patron) doprinaša. Na kolikor posebni privatnopravni naslovi dru- zega ne odločujejo, ima on tretji del potroška, kar ga po odbitku v §§. 1-7 ustanovljenih izneskov še ostane, na se vzeti. §, 9 . Kedor ima posestvo kako, na katerem zavetništvo (patronstvo) tiči, vezan je, katere koli vere si bodi, spolnovati dolžnosti, ki po tej posta¬ vi zavetnika zadevajo. -91— Iz tega samega, da imajo škofije (ordinariati) pravico, kako duhovnijo svobodno podeljevati, ne sledi še, da bi one na zavetniška plačila zavezane bile. §. 10 . Kar se stroškov s prineski v predsto- ječih ustanovah zaznamljenimi ne zagerne, naj se po odločbah V. poglavja občinske postave pravilno kakor druga katera potreba občinska namaga. Ge bi za to posebnega naklada treba bilo, ima se isti po meri neposrednjih davkov na tiste, ki v okolišči kuracije davek plačujejo, razdeliti, z ozirom vendar na postavno oprostbo, ki bi jo spoznovalei neka- toliške vere po občnih postavah uživati vtegnili. §. tl. Kjer je kaki cerkvi več občin ali ob¬ činskih delov odkazano, ima se med nje potrebščina po razmerji neposrednjega davka in odločbah po¬ prej Snega paragrafa porazdeliti. V tem primerljeji se za opravljanje skladov- nih (konkurencialnih) zadev občine poseben odbor postaviti ima. §. 12 . Le-ta odbor obstoji iz 5 udov, kateri se po zastopstvih skladovnih občin izmed njih Občinarjev, toda izjemaje mudne dolžnike pa tiste, ki so v kaki pravdi s cerkvijo, po nadpolovični (absolutni) večini glasov na 6 let izbero. Vsi udje oskerbuje- jo to opravilo brez plače; gotovi strošek, ki ga pri tem imajo, se jim poverne. §. 13 . Odbor je za cerkveno-skladovne zadeve sklepajoči in nadgledni organ. On ustanavlja preu¬ darek in rešuje letni račun, njegovi sklepi se do¬ končujejo po nadpolovični večini glasov in imajo zavezno moč za vdeležene občine. §. 14 . Odbor si izred sebe izbere odbornika pervaka. Ta je izveršujoči organ, on naj preuda¬ rek nareja, vsako leto račun predlaga in denarnico —92— a še enim odbornikom vred pod ključem derži in vodi. Vsaka skladovna občina, kakor tudi vsak skla- dovnik (konkurrent) sploh ima pravico, rešen ra¬ čun pregledati. §. 1o. Potožbe občin ali posamnih skladovni; kov proti odborovim odredbam gredo na deželni odbor. Zastran obroka, v katerem se morajo pritož¬ be podati, zastran nadgledne pravice, ki jo ima deržavno upravstvo nad odborom, kakor tudi za¬ stran razpuščanja odbora veljajo odločbe občinske postave. §. 16. Cerkve podružnice, ki so kuracije, in stanja pa gospodarske sukote pri istih postavlje¬ nih duhovnikov, morajo se. če kake druge pravne dolžnosti ne obstoje, po gore razloženih odločbah po tistih zidati in vzderževati, za katere te cerkve in stanja obstoje. Za to so pa oni oproščeni od vsakega pridonašanja k stroškom za mater cerkev in faro. Kavno to velja tudi za podružnice, ki niso kuracije, z razločkom, da imajo ti, za katere obsto¬ je, po §. 2 pridonašati. §. 17. Če se službe cerkovnika (mežnarja) derži pravica do stanja, naj se isto po predpisih le-te postave zida in vzderžuje. če je cerkovnik ob enem tudi šolski učenik, naj se stroški za gredoče mu stanje, na kolikor bi še medsebojna dolžnost med šolsko in cerkveno skladbo (konkurencijo) ustanovljena ne bila in če se ni moči dogovoriti, v enaka dela med obojne skladovnike razdele. §. 18. Pri zidanji cerkev in duhovnijskih po¬ slopij ima politična gosposka le takrat verhovno vodstvo prevzeti, kedar to cerkovna oblast in skla- dovniki žele. —93— §. 19. Skladovniki bodo dogovorno med sabo pretresovali potrebo in znesek potroška, ki ga ta postava v misel jemlje, kakor tudi način, kako da se dotična dela izpeljejo. §■ 20. Vsi predpisi, kise tičejo reči le-te po¬ stave, ostanejo, na kolikor jih pričujoča postava ne spreminja, v polni veljavi. V Schonnbrunn-u dne 29. novembra 1863. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Rajner s r. Schmerling s. r. Po najvišem povelji: Baron sl. Ransonnet s. r. —- Postava dana 29. aprila 1864, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. zastran narejanja in vzdersevanj a javnih (ve¬ soljnih) cest in poti neder Savnik. (štev. 11. zak in nkaz. za avstr. ilir. Primorja.) Zvidelo se Mije s privoljenjem deželnega zbo¬ ra poknežene grofije Moje Goriške in Gradiške zau¬ kazati tako-le: I. Od cest in poti sploh. Rasverstje cest in poti. §. 1. Javne (vesoljne) ceste in poti, ki sena stroške deržavnega zaklada ne delajo in vzderžu- jejo, so -94— ceste deželne, ceste predelne ( skladovne) in ceste pa poti občinske (komunske). Ceste deželne. §. 2. Deželne ceste so tiste ceste, katere se zavolj svoje znamenitosti za deželno občenje (ko¬ munikacijo) z deželno postavo za take okličejo. Ceste predelne ali skladovne. §. 3. Predelne ali skladovne ceste so tiste ceste, ki ne gredo v versto deželnih [in ki se za¬ volj svoje znamenitosti za občenje (komunikacijo) večih predelov kake dežele z deželno postavo za take izreko. Ceste in poti občinske (komunske). §. 4. Občinske so javne (vesoljne) ceste in po¬ ti, katere kako občino (sosesko) samo v sebi ali pa s sosednimi občinami strinjajo, če bi v posled¬ njem primerljeji ne šle v eno ali drugo versto cest, katere poprejšna paragrafa v misel jemljeta. Mostovi. §. 5. Z mostovi in drugimi umetnimi zidovi- nami ima se sploh kakor z deli dotične ceste rav¬ nati. Izjemno pa se podobne zidovine z ozirom na svojo znamenitost in dragocenost kot zasebni zidov- ni predmeti izločiti in v drugo kako kategorijo, v katero dotična cesta ne spada, vverstiti smejo. —95— Snovanje cest. §. 6. Deželne in predelne ceste imajo se sploh pp zgledu velikih cest snovati tako, da jim uter- vina (vozilišče) saj 15' širokosti doseže in 18' ne preseže. Občinske vozne poti morajo se tako na- rejati in vzderževati, da bodo za vozila, kakor so v občini v navadi, prikladne. II. Opravljanje stroškov za delanje, predelovanje (presukovanje) in pa vzderževanje cest in poti. Opravljanje stroškov pri cestah deželnih. §. 7 . Stroške za uarejanje in vzderževanje cest deželnih nosi deželni zalog, na kolikor niso založe¬ ni s tem, kar se na mitnicah (štrangah) vbere, in z dajatvami, ki jih vdeležene občine v naravi (v delu) doprinašajo. Opravljanje stroškov pri cestah predelnih §. 8. Pri narejanji in če to, kar se na mitni¬ cah (štrangah) vbere, ne doteče, tudi pri vzder- ževanji cest predelnih naj skladajo tiste vdeleže¬ ne občine, ki se na to z deželno postavo zavežejo. §. 9 . Ce deželna postava z ozirom na veči ali manji prid, ki ga ta ali una občina ima, kaj dru- zega ne odločuje, naj se stroški med posamne ob¬ čine razdelijo po meri izravnega (neposrednjega) davka, kar ga je vsaki posebej predpisano. Cestno upravstvo (cestni odbor) določuje po- samnim občinam z ozirom na njih okoliščine in želje, ali bodo za predelno cesto v gotovem dena¬ rji alr pa v naravi (v delu) doprinašale. —96- §. 10, V področji posamnih občin se davšči¬ ne za deželne in predelne ceste namagujejo tako, kakor vsaka druga potrebščina občinska. Pri po¬ sebno znamenitih in dragocenih cestah se smejo dotičnim občinam za njih napravo ali vzderžanje pripomoči iz deželnega zaloga dovoliti. §. 11. Kjer deželna ali predelna cesta kak kraj prehaja, zadeva občino samo za-se in izklepno ti¬ sti del stroškov, ki ga prizadeva dražji snov, po katerem se take cestne proge le zavolj ondešnjih prebivalcev s tlakom, odtoki (kanali) in drugimi napravami i. t. d. delajo, in katerega stroška bi ne bilo treba, če bi se cesta zunaj na planu in ne v Jeraji samem nahajala.! Oe taka občina tlakovino pobira, mora ona prehodno progo vso na svoj strošek vzderževati. Kidanje snega. §. 12. Kidanje snega na deželnih in predel¬ nih cestah morajo brez plačila oskerbljevati tiste občine, katerih okoliš ni od ceste eno miljo odda¬ ljen. Katere občine po tem in za katere cestne proge doprinašati imajo, to se bo za vsako cesto po¬ sebej z ozirom na razne kraje in druga razmerja pozvedelo in določilo. Opravljanje stroškov pri cestah in poteh občinskih. §. 13. Vsaka občina je dolžna v svojem oko¬ liši potrebne občinske ceste in poti narejati, vz¬ derževati in ž njih sneg kidati. §. 14. Narejanje in vzderževanje cest in poti občinskih je notranja občinska zadeva, ter se po- •97- trebni doprineski v denarji ali delu po odločbah občinske postave namagujejo. Privatno-pravne dolžnosti. §. 15 . Dolžnosti, ki so vterjene v posebnih privatno-pravnih naslovih, ostajajo v svoji polni veljavi. III. Oblastnost v cestnih zadevah. Delanje, upravljanje in opuščanje cest deželnih in predelnih §. 16 . Da se uže obstoječa kaka cesta med deželne ali predelne ceste vversti,—če gre za na- pravek nove kake ceste te verste, kedar se ima določiti skladovna dolžnost (konkurencija) ali pa delo, v katerem morebiti vdeležene občine za pla¬ čilo ali brezplačno pridonašati imajo <§§. 7, 8, 9 ) kakor tudi če se katera uže obstoječa cesta opu¬ stiti ima, treba je vsakrat deželne postave. Preden se deželna postava taka predloži, naj se reč po potrebi z vdeleženci zmeni in kar se tiče javnih in vojaških ozirov, dotične gosposke zaslišijo. §. 17 . Zidovine izpeljevati, kakor tudi vsa teh¬ nična in gospodarstvena uprava spada pri deželnih cestah k opravilstvu deželnega odbora. §. 18 . Pri predelnih cestah se za vsako po¬ sebej postavi cestni odbor, katerega dolžnost je zidovine izpeljevati, vso upravo tehnično in gospo- darstveno oskerbljevati in stanje dotične ceste nad- gledovati. -98- §. 19 . Cestni ta odbor obstoji iz petih do največ sedmih udov, katere županstva skladovnih občin po nadpolovični (absolutni) večini glasov na šest let izbero. Verh tega ima ta, ki v skladovnem predelu največ izravnega (neposrednjega) davka plačuje, tu¬ di če ni izvoljen, pravico, da sam ali po poobla¬ ščencu v odbor s pravico glasovanja stopi, kakor je tudi pri cestah, za katerih vzderževanje se iz deželnega zaloga kak pripomoček daje, deželnemu odboru na voljo dano, še enega uda v odbor ime¬ novati. Vsi udje opravljajo njih dela brezplačno. Go¬ tovi potrošek, ki bi ga pri tem imeli, se jim iz saladovnega zaloga poverne. §. 20 . Cestni odbor sklepa in prigleduje v za¬ devah predelnih cest (§. 18.) On ustanovljuje tudi preudarek (proračun) in rešuje letni obračun (rajtengo.) Njegovi sklepi se dokončujejo po nadpolovični večini glasov, in imajo zavezno moč za vdeležene občine. §. 21 . Odbor si izred sebe izbere načelnika, ki bo izveršujoči organ. Ta naj preudarek sestavlja, račun predlaga in denarnico se še enim odborni¬ kom vred pod ključem derži. Ked.ir je račun re¬ šen, ima vsaka vdeležena občina pravico, pregle¬ dati ga. §. 22 . Potožbe občin proti odborovim nared- bam gredo na deželni odbor. Deželno poglavarstvo ima oblast, če mu se po¬ trebno zvidi, odbor razpustiti in novo volitev zau¬ kazati. Cestnina in mostnim. §. 23 . Oblast, pobiranje cestnin in mostnin —99— dovoljevati, kakor tudi prepire zastran oprostbe od mitnine (pristojbine za štrango), zastran postav¬ ljanja mitnic (štrang) i. t. d. razsojevati, ostane pri cestah katere koli verste prideržana deržavne- imi upravstvu. Eadastba. §. 24. O razlastbah (exproprijacijah) sodijo politične upravne gosposke po postavah in ukazih na to stran obstoječih. Nadgledna pravica političnih gosposk. §. 25. Politične gosposke imajo pravico in dol¬ žnost, na to deržati, da se javne (vesoljne) ceste v postavno predpisanem stanji vzderžujejo in da se v njih porabi nihče ne moti. Ce bi zapazile na cesti kako napako, ki ob- čenje (komunikacijo) ovira ali pa osebi ali lastnini z nevarnostjo preti, dolžne so, se za potrebno od- pomoč na organe, katerih se reč najpoprej tiče, oberniti, in če bi bilo nevarno odlašati, ali če bi se za časa ne pomoglo, kar treba, na stroške ti¬ stih, katere dolžnost zadeva, narediti dati. Končna odločba. §. 26. Prehodne odločbe, ki jih bo pri vpe¬ ljavi te postave sploh in posebno [zastran tega po¬ treba, da se tu zapopadene ceste in sedanji cestni zalogi izročijo organom, ki bodo v prihodnjič ž — 100 — njimi upravljali, naj se posebej med deželnim od¬ borom in primorskim namestništvom zmenijo. Na Dunaji dne 29. aprila 1864. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Bajner s. r. Schmerling s. r. Po najvišem povelji: Baron M. Bansonnet s. r. Postava od 24. novemb. 1868, veljavna za pohieženo grofijo Goriško in Gra¬ diško, zastran razreditve nederžavnih cest v grofiji Goriški in Gradiški. [(štev. 17. zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje.,) Na predlog in s privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške in do¬ datno k postavi od '19. aprila 1864 (drž. zak. zve¬ zek VIII št. 9.) ukazujen tako le: 1. Za konkurenčne ceste se izrekajo naslednje: 1. Cesta od Gorice skozi Eifenberg v Kobdil, 2. cesta, katera derži od velike (deržavnej ce¬ ste pri Vertovinu v Zalovše in Šinigoj, 3. cesta od sv. Križa skozi Šmarije, sv. Da¬ nijel, do Komna, 4. cesta od meje Ipavske pri Trevižanih v Kobdil do teržaške meje proti Občini. —101 — 5. cesta od Ajdovščine do Nabrežine, 6. od Komna v Sežano, 7. od Sežane skozi Povir, Divačo v Škofije, 8. od Bazovice skozi Lokvo v Naklo, 9. od Kobdila skozi Avber, Kazlje v Štorje, 10. cesta od Komna skozi Velikidol na Prosek, 11. cesta od Dola (Valona) do Divina, 12. od Podgore do Bracana, 13. s Pevme, Kviško, Dobrava, Medana do Kor- mina, 14. z Dobrave v Jenkovo, 15. z Bracana v Dolenjo, 16. z Gunjač, Verhovlje do Plavi na desnem bregu Soče, 17. od Terziča do Pradiciola, 18. od sv. Valentina di Fiumicello v Monaster, 19. z Bonkev, Vileš, Kampolongo, Kavenzano, Ajel, do Ioaniza, 20. cesta od Ajela skozi Kraulj do deržavne ceste, ki derži do mosta reke Ter, 21. cesta od Viška do Strassolda, 22. s Cerviujana do Belvedera, 23. od mosta reke Ter skozi Topoljan v Cer- vinjan, 24. z Gradiške v Oglej, 25. s Konnina v Bornjan, Medejo, Frato, Ro- mans, 26. s Konnina v Morar in Gradiško, 27. z Solkana v Cepovan, 28. s Podsela v Kozarišče, sv. Lucijo in Planiuo, Opazka: Vsled deželne postave od 27. januarija 1870 štv. 7 zakonika in ukaznika za avst. ilir. Primorje se ima kos ceste od Podsela skozi Kozarišče do sv. Lncije izbri¬ sati iz verstc skladovnih cest. 29. cesta, ki derži od deržavne ceste pri Vol¬ čah skozi Tolmin in Grahovo v Podberdo, 30. cesta od sv Lucije skozi Tolmin in Ladre do mosta čez Sočo pri Kobaridu in 31. cesta od Robiča do Logev. Opazktt: (Druge skladavne ceste glej spodej Dostavek.) II. Vse druge, v tej kronovini speljane nece- sarsks ceste in pota, izrekujejo se za občinske ceste. III. Konkurenčni dolžnosti podveržene občine se odkazujejo naslednjim cestnim okrajem : 1. k cestemu okraju v Ajdovščini spadajo vse dačne občine ajdovskega sodniškega okraja; 2. k cestnemu okraju kanalskemu vse dačne občine tega sodniškega okraja. 3. k cerkljanskemu tiste, ki spadajo pod cer¬ kljanski sodniški okraj : 4. k bovškemu vse občine bovškega sodniškega okraja, 5. h komenskemu vse občine komenskega sodni¬ škega okraja, 6. k sežanskemu vse občine sežanskega sodni¬ škega okraja, 7. h gradiškemu vse občine gradiškega sodni¬ škega okraja, 8. k červinjanskemu vse občine červinjanskega sodniškega okraja, 9. h korminskemu vse občine korminskega so¬ dniškega okraja, 10. k teržiškemu vse občine teržiškega sodni¬ škega okraja, 11. k tolminskemu vse občine tolminskega so¬ dniškega okraja, 103— 12. k cestnemu okraju goriškega okoliša vse dačne občine tega sodniškega okraja, 13. k cestnemu okraju mesta Gorice, mesto Gorica z mestnim delom {'obmestjem.,) IV. Za vse konkurenčne ceste enega cestnega okraja postavi se po določbah §. 19 postave od 29. aprila 1864 izvoljeni cestni odbor v glavnem kraji cestnega okraja. Ta odbor ima obstati iz sedem udov, privzete pa niso tiste osebe, katere imajo po drugem od¬ stavku zgornjega paragrafa pravico, vdeleževati se. V. Vse občine enega cestnega okraja so dolž¬ ne po razmeri neposrednjih dačnih predpisov za ohranitev in delanje v cestnem okraji speljanih kon¬ kurenčnih cest plačevati, kolikor je teh v okraji. VI. Cestni odbor ima pravico, povišati kon¬ kurenčno plačilo občinam s prideržkom pritožbe, katero imajo zadevajoči v štirnajstih dneh od dne¬ va, ko se je dotični sklep razglasil, podati pri de¬ želnem odboru, kateri končno veljavno razsoja. Vil. Iz deželnega zaloga dovoljeni pripomoč¬ ki za delanje in ohranitev konkurenčnih cest ne smejo presegati tretjine zadevajočih skupnih tros¬ kov in ne smejo se dovoljevati takim cestnim okrajem, kateri poleg naturalnih dajatev ne prikla- dajo k cestam nad 12 odstotkov dačne priklade. Vlil. Vsak poseben pripomoček se sme dati le na poseben sklep deželnega zbora. IX. Ako nastane posebna potreba, škode, kate¬ re so napravile posebne dogodbe, naglo popraviti, sme deželni odbor cestnim odborom potrebni denar kakor predplačilo odkazati, to pa se ima le za posojilo, ako ne spozna deželni zbor kaj druzega skleniti. X. Da se le cestni odbori napravijo, izročiti se jim imajo sedanji cestni zalogi. —104 XI. Vse tiste določbe postave od 29. aprila 18,64, katere se s pričujočo ne vjemajo, devajose ob veljavo. VII. Ta postava zadobi moč tisti dan, ko se razglasi. V Budi 24. novembra 1868. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. Dostavek. Vsled poznejili deželnih postav so vverščene med skla- dovne ceste, in sicer: vsled postave od 27. januarija 1870 štev. 7 dež zak.: 1. Cesta od Komna skozi Šlcerbino, Železna Vrata, Podtabor v Dornberg; 2. Cesta od Gorjanskega skozi Ivanjigrad, Vojščico, Kostanjevico v Miren; 3. Cesta od Šempolaja do teriaške meje Mizo Proseka ; 4. Nova cesta, ki se ima narediti od sv. Lu¬ cije na desnem bregu Soče do cesarske ceste pri Munihu, namesto kosa ceste od sv. Lucije, Modrej- ce in Kozarišče do cesarske ceste, kateri neha biti skladoma cesta. Vsled postave od 25. januarija 1873 št. 6 dež. zak.: Cesta, katera derži iz Medeje v Verso. Vsled postave od 3. maja 1874 št. 14 dež. zak. Cesta med Viškom in Strasoldom, podaljšana do italijanske meje proti Kastionsu. Vsled postave od 23. avgusta 1875. štv. 20 dež. zak.: Cesta , Jcatera se ima delati od Bovca do Soče in Trente. Vsled postave od 5. novembra 1874 štv. 27 dež. zak.: Cesta, hi se ima izdelati od razpotja pr i Delne- ri-jevi hiši med številkama 103 in 158 Fiumicel- she davhovske mape skozi razpotje pri Buspinovl hiši do meje Morozinskega otoka. Vsled postave od 11. oktobra 1875 štv. 24 dež. zak.: Kos ceste deržeč od mosta pri Želinu oh reki Idriji v Cerkljanskem skladovnem okraji do Kranj¬ ske meje. -.JjD-v,- Postava od 20. januarija 1870, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško zastran pomoči iz zaloga skladovnih cest pri narejanji in predelavanji občinskih cest in potov. (štev. 6. zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Po nasvetu in s privolitvijo deželnega zbora Moje poknežene grofije Goriške in Gradiške uka¬ zujem sledeče: Pri narejanji in predelavanji občinskih cest in potov sine cestni odbor dovoljevati posamnim ob¬ činam za posilno odkupovanje zemljišč, za razstre¬ ljevanje pečin in bolj draga podzidja, kakor tudi —106— za moste in druge umetne zidarije pomoči iz za¬ loga skladovnih cest, ako skladajo te občine same za svoje ceste in pota nar manj 50 odstotkov iz- ravnih davkov. Budim, 20. januarija 1870. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. -- Postava od 16. maja 1874, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško zastran vrejenja in vzderzevanj a dr už¬ itnih poti. (štev 15 zakunika iu ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) S privoljenjem deželnega zbora poknežene Mo¬ je grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le : §. \. Družbine poti so tiste, po katerih pri¬ haja več lastnikov skupaj do svojih hiš in zem¬ ljišč, katere poti pa nijso tudi drugim neobhodno piotrebne za občevanje od enega kraja do druzega. §. 2 . V enem letu po tem, ko bode ta posta¬ va razglašena, mora starešinstvo odločiti in svoj sklep razglasiti, katere poti v dotični županiji se imajo vverstiti mej družbine. §. 3. Za popravljanje in vzderževanje družbi- nih poti morajo skerbeti vsi tisti lastniki, kateri jih rabijo za vhod v svoje hiše in v svoja zemlji¬ šča. -107— §. 4. Stroške za popravljanje in vzderžovauje družbinih poti in za preskerbljevanje v ta namen potrebnega materijala, voznih in ročnih služeb, imajo skladati lastniki po meri izravnih davkov dotičuih poveršij, katera so po teh poteh zvezana z javnimi cestami, toda vsak lastnik je dolžan skla¬ dati samo za tiste kose noti, katere dejansko rabi. §. 5. Družbine poti se morajo pripraviti v do¬ bro stanje in v njem stanovitno ohraniti; v poli¬ cijskem oziru so izročene neposrednjemu nadzor¬ stvu istih postavljencev, kateri imajo nadzorovati občinske poti. §. 6. Kedarkoli naznani kak policijski postav- Ijenec ali tudi deležnik, da se po družbinski poti ne more občevati, ali da je v slabem stanji, ima sklicati župan dotičnega kraja vse sosede, kateri jo rabijo, da sklenejo, s kakim in kolikim delom se ima pot popraviti, in kako se ima delo dover- šiti. §. 7 . A ko se napovedanega dne zbere polovi¬ ca ali nadpolovica povabljenih sosedov, ima župan ali njegov namestnik predsedovati skupščini in za¬ pisati, kar večina sklene, v poseben zapisnik. §. 8. če pride napovedanega dne manje nego polovica deležnikov, skliče župan v kratkem obro¬ ku še enkrat vse deležnike in pri drugi skupščini razpravljajo stvar navzočni sosedje in sklepajo z večino glasov. §. 9. Sklep je pa samo tedaj veljaven, kedar ga poterdi toliko deležnikov, kolikor jih plačuje nadpolovico vsega izravnega davka, ki se plačuje od poveršij, zastopanih po navzočnih sosedih. Pritožbe se imajo podati v neprestopni dobi 14 dnij županstvu, da jih izroči občinskemu sta¬ rešinstvu ; one ustavljajo izveršitev sklepov. —108— §. 10. Zupanova naloga je, da izveršuje skle¬ pe. V ta namen pobira on stroške, ki so razdelje¬ ni v denarju, enako občinskim prikladom, ukazuje opravljanje ročnega dela in voženj in preskerblje- vanje materijala. Ce bi kateri deležnik ne hotel opraviti tega, kar se mu naloži, se ima delo na njegove stroške dognati, od njega pa potirjati od¬ škodovanje lako, kakor občinske pnklade. §. 11. Proti županovim in starešinstvenim do¬ ločbam se podajajo pritožbe po določbah občin¬ skega reda. V Budapeštu 16. maja 1874. Franc Jožef 1. r. Lasser s. r. Postava od 13. aprila 1874, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. zastran dolžnosti plačevati stroške za uradno ravnanje se zapoznelimi naznanili pravic, ka¬ tere so podveržene po §. 6 cesarskega patenta od 5. julija 1853 (derž. zak. št. 130j ura¬ doma odkupu ali uredbi. (štev. 12 zakonika in ukaznika za avst. ilir. Primorje.) Po predlogu deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: Pravice, katere so podveržene po §. 6 cesar¬ skega patenta od 5. julija 1853 uradoma odkupu —109— ali uredbi, morajo se c. k. deželni komisiji v še¬ stih mesecih po razglasitvi te postave naznaniti ta¬ ko, kakor veleva edikt od 18. septembra 1855. Po preteku te dobe zadenejo stroški za urad¬ na opravila, katera opravi c. k. deželna ali kraj¬ na komisija, ono stranko, ki je dolžna podati do- tično naznanilo, pa ga nij vložila v pravem času ; plačati pa jih mora nasprotna stranka, kadar se razsodi, da pravica, ki jo zahteva, nij taka, da bi se morala odkupiti ali urediti, temne pa se ima zgolj odpraviti, ali kadar je nasprotna stranka uzro- eila obravna\o, v kateri ja jepropala, bodi si da jej zahtevana pravica nij bila prisojena, bodi si da se je izreklo, da se ne more obravnovati po ome¬ njenem patentu. V razsodbi se ima izreči, koliko znašajo stro¬ ški, in katera stranka jih mora poverniti. Xa Dunaji, dne 13. aprila 1874. Franc Jožef s. r. Ldsser s. r. ——- Postaja od 5. decemb. 1874, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katero se veleva, da se na dohodninski da¬ vek od poslopij, začasno prostih hišnega dav¬ ka, ne smejo nalagati deželni okrajni in občinski prikladi. (štev. 32. zak in ukaz. za avstr. ilir. Primorja.) S privoljenjem deželnega zbora poknežene Mo¬ je grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le : 110 — Člen i. Na davek, katerega morajo posestniki poslo¬ pij, začasno popolnoma ali deloma prostih razred¬ nega ali najemninskega davka, plačevati od letnih dohodkov takih poslopij, ne morejo se nalagati deželni, okrajni in občinski prikladi. ČLEN. II. Ta postava zadobi veljavo 1. januarija 1875. ČLEN. III. Mojima ministroma za notranja opravila in za finance je naročeno, da to postavo izvršita. Na Dunaji, dne 5. decembra 1874. Franc Jožef s. r. Lasser s. r. Pretiš s. r. Dež. postava od 21. julija 1875, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gra¬ diško, zastran pobiranja iz deželnega zaloga občinam ali drugim postavnim družbam danih predplačil. (štev. 16 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) Po nasvetu deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako : -ill~ §. i. Zastop katere občine, ali postavne skia- dovne družbe (cestni odbor in druge), ki je za javne občekoristne, v svojem področji ležeče na¬ mene prejel predplačilo izdeželnega zaloga, ali za katere je deželni zalog troske naprej plačal, dol¬ žen je, zapisati to v letni proračun, oziroma po¬ staviti primerno naklado na javne davke in sker- beti za točno povračilo v določenih obrokih, tedaj ima deželnemu odboru ta proračun še poprej pred¬ ložiti, nego se je v zadevajoči občini razglasil in nabil, če to postava določa. §. 2 Če se v proračunu ni poskerbelo za do¬ ločeno povračilo, ali pa no zadostno, ima deželni odbor zaukazati zadevajočemu zastopu, naj naloži doklade na javne davke, da bo mogoče nabrati znesek, kateri se ima verniti v teku leta, za katero je proračun sestavljen. §. 3. če zastop opusti naklado, ali se brani jo naložiti, ali določenih zneskov prejetega pred¬ plačila ne verne, ima deželni odbor pravico, do¬ govorno z deželnim namestništvom potrebno na¬ klado na javne davke naložiti in zaukazati, da se pobere, ali vpeljati druge naredbe, ki so potrebne za zagotovljenje dolžnega povračila deželnemu Za¬ logu, na troske in nevarnost mudečega zastopa. §. 4. Za povračila predplačil iz deželnega za¬ loga občinam, ali drugim postavnim skladovnim družbam potrebne naklade na javne davke, naj se nalože v katerej koli meri, nikoli ne potrebujejo določila z deželno postavo. V Išlu, 21. julija 1875. Franc Jožef 1. r. Auersperg s. r. - 112 — Postava od 2. septembra 1875, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, zadevajoča spremembo mere in vage navedene v obstoječih deželnih postavah v metrično mero in vago. (štev. 22 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako : §. i. Vlada je pooblaščena, da izverševaje red o vagah in merah od 28. julija 1871. (Derž. zak. št. 16 zv. VI. leta 1872) dožene po ukaznem po¬ tu spremembo v metrično mero in vago vseh v obstoječih deželnih postavah navedenih mer in vag, ki so bile do zdaj postavno veljavne in da pri tem izmere tako poravna, kakor to zahtevajo dotične postavne določbe ali potrebe občevanja. §. 2. Oe je katera enota pri meri in vagi po doslej obstoječem sistemu določena kakor enota za obdačevanje, to je kot podlaga določenemu dav- kovskemu ali obložnemu postavku, je dalje po¬ oblaščena vlada, da odloči namesto te enote dru¬ go primerno enoto, del mer in vag navedenih v omenjenem redu ali njih množnost in da preraču¬ ni primeren davkovski postavek. Izverševaje te premembe, ki imajo obveljati v dobi določeni z ozirom na naravo dotičnih dav¬ ščin, sme se davkovski postavek, poravnovaje ga, samo za toliko povikšati, da se drobci presegajo¬ či pol krajcarja vzemo za cel krajcar, drobci pa, ki ne dosegajo pol krajcarja, ampak znašajo samo četertino krajcarja ali več. za pol krajcarja. —113— §. 3. Mojima ministroma za tergovstvo in fi¬ nance jo zaukazano, da izveršita to postavo dogo¬ vorno z drugimi vdeleženimi ministri. V Brucku na Litavi, dne 2. septembra 1875. Franc Jožef 1. r. Auersperg s. r. £lumechy s. r. Pretiš s. r. 8 * Zaporedno kazalo postav natisnjenih v I. delu. Deželna ustava. Postava za voljenje poslancev v dežel¬ ni zbor. Občinski red. Občinski volivnik. Postava, s katero se predrugačijo do¬ ločbe volitnega reda za deželni zbor o izključenji volitne pravice in izvo¬ litve . Postava, s katero se dajo določbe za primerljaje, ako se deželni poslanec na kazen obsodi ali če je v kazen- sko-sodniški preiskavi. Postava zastran združenja dveh ali več krajnih občin (županij) v eno . . Postava zastran vpeljave davka na pse v občinah razen mesta Gorice . . . Stran 7-18 18 - 84 37 — 68 68 - 81 82 — 83 83 - 84 84 - 85 85 — 86 —116'— Postava zastran vpeljave davka na pse v mestu Gorici. Postava zastran povračevanja prehrani- tnin, ki jih je deželni zalog javnim občnim bolnišnicam predplačilo pobo- til. Postava zastran opravljanja stroškov pri zidanji in vzderžovanji katoliških cer¬ kev in duhovnijskih poslopij, pa pri omišljevanji cerkvene oprave, sprave in drugih p^ebščin. Postava zastran narejanja in vzderže- vanja javnih cest in poti nederžavnih Postave zastran razreditve nederžavnih cest. Postava zastran pomoči iz zaloga skla- dovnih cest pri narejanji in predelo¬ vanji občinskih cest in potov . . Postava zastran vrejenja in vzderževa- nja družbinih poti. Postava zastran dolžnosti plačevati stro¬ ške za uradno ravnanje se zapoznelimi naznanili pravic, katere so podveržene po §. 6. cesarskega patenta od 5. ju¬ lija 1853 uradoma odkupu ali uredbi Postava, s katero se veleva, da se na dohodninski davek od poslopij, začas- Stran 86— 87 87— 88 88— 93 93-100 100—105 105- 106 106- 108 108-109 1 —117— Stran no prostih hišnega davka ne sinejo nalagati deželni, okrajni in občinski pri kladi.109—110 Postava zastran pobiranja iz deželnega zaloga občinam ali drugim postav¬ nim družbam danih predplačil . . 110—111 Postava zadevajoča spremembo mere in vage navedene v obstoječih deželnih postavah v metrično mero in vago . 112—113 OPAZKA : Kronologično in alfabetično kazalo priob- *- cimo na koncu zadnjega dela. I PRIROČNA IZDAVA veljavnih za pokneženo grofijo GORIŠKOINGRADIŠKO. Izdava ¥ R N S T ¥ L A V Ž A R deželni uradnik. tl. del. V GORICI Natisnil in založil J. Paternolli. 1876 . S . I l Gospodarstvene postave. Postava od 28. avgusta 1870, zastran rabe, napeljevanja in odvračanja vod. (štev. 41. zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje.) S privolitvijo deželnega zbora poknežene Mo¬ je grofije Goriške in Gradiške in na podlagi do- ločeb, zapopadenih v deržavni postavi od 30. maja 1869 št. 93 derž. zak. zastran vodnega prava, uka¬ zujem tako le: ČLEN I. Z dnevom, ko stopi v moč ta postava o rabi, napeljavanji in odvračanji vod razen morja, izgu¬ be moč vse postave in vsi ukazi, ki se nanašajo na predmete te postave, in niso z njenimi določ¬ bami v soglasji. ČLEN. II. Po prejšnjih postavah pridobljene zasebne pra¬ vice o rabi vod ali druge takošne pravice ostane¬ jo veljavne. Obstoj in obsežek tacih pravic se ima soditi po prejšnjih postavah, njih raba in ravnanje pa se godi po tej postavi. ČLEN. III. Izveršiti to postavo je ukazano ministrom po¬ ljedelstva. pravosodja, notranjih uprav in kupčijstva. Pervi razdelek. O pravni lastnosti, vod. §. 1. Pravna lastnost vod se ima soditi po pravilih občnega deržavljanskega prava in vzlasti po določbah §§. 2 do 7 te postave (§. 1 deržavne postave.) §. 2. Eeke so od tistega kraja dalje, kder se začenjajo rabiti za vožnjo z ladijami ali vezanimi plavicami, s postranskimi vodotoci vred, javno do¬ bro in obderžujejo to lastnost tudi potem še, če se taka raba začasno preterga, ali popolnoma ne¬ ha (§. 2 deržavne postave). §. 3. Tudi za vožnjo z ladijami ali zvezanimi plavicami nerabljeni deii rek in vod, kakor tudi potokov in jezer in drugih tekočih in stoječih vod so javno dobro, ako vsled postavnih določeb ali posebnih pravnih imen niso katerega lastnina. S tem šene tikajo predpisi občnega deržavljanskega prava, ki varujejo posest (§. 8 deržavne postave). §. 4. Naslednje vode so lastnina zemljiščnega posestnika, ako temu ne nasprotvajo od drugih pri¬ dobljene pravice : a) podzemeljska voda v njegovih zemljiščih, ali iz njih izvirajoča razen deržavni samoprodaji podverženih solnih vod in v rudarsko veli- čanstveno pravico spadajočih cementnih vod. b) Vode, ki se na njegovem zemljišči nabirajo iz podnebja. c) V studencih, vodnjakih (ribnikih) ali drugih na posestnikovih zemljiščih ležečih posodjih, ali v vodotocih, ceveh itd. zaperte vode, ki so bili napravljeni za zasebne namene. —7— d ) Odtoki iz poprej imenovanih vod, dokler se niso stekli v tujo zasebno ali javno vodo in niso zapustili posestnikove zemljiščne lastnine (§. 4 deržavne postave). §. o. Zasebni potoki in druge tekoče zasebne vode imajo se, ako se kaj druzega ne dokaže, za pritiklino tistih zemljišč smatrati, po katerih ali med. katerimi teko, in sicer po razmerji dolgosti bregov vsacega zemljišča (§. 5 deržavne postave). §. 6. Vlada sme tekoče zasebne vode, ki se morejo rabiti za vožnjo z ladijami ali sklenenimi plavicami, za ta namen posluževaje se predpisa §. 365 obč. derž. zak. za javno dobro izreči (§. 6 deržavne postave). Drugi razdelek. O rabi vod. §. 7. Raba javnih vod za vožnje s plavicami in ladijami se vredi po posebnih postavah in uka¬ zih o tej zadevi danih s plavičnimi in vožnjimi pismi in pogodbami, potem po posebnih plavičnih voženskih, rečnih policijskih in vodotočnih redih. Naprava zasebnih prevozov kakor obert je do¬ puščena na zasebnih in javnih vodeh, naprava ta¬ kih prevozov na voznih vodah pa, tudi če ne slu¬ žijo za obert, samo če gosposka dovoli (§. 7 der¬ žavne postave). §, 8. Pobrežni posestniki so dolžni dopuščati h kraju ladije in plavice in da se privezujejo na krajih, katere določi gosposka, tudi še vprihodnje brez plačila, ako doslej niso dobivali odškodnine. Ako se za pristan ali privezanje ladije ali pla¬ vice porabi kateri del zemljiščnega posestva, kateri - 8 - se doslej še ni rabil, imajo lastniki pr avieo do od¬ škodnine. Pobrežni posestniki so dalje dolžni, dovoliti, da hodijo ob bregovih osebe, postavljene za vod¬ no policijo, kakor tudi vže obstoječa vlačugarska pota brez odškodnine terpeti, in smejo samo iz¬ jemno le tedaj odškodnino zahtevati: «) ako se tako zahtevanje opira na posebno pravno ime, ali J)) če se za vzderžanje obstoječega vlačugarske- ga pota še ne porabljen del njihovega zem¬ ljišča porabi. Pridobitev za pristane in privezovanje ladij in plavic ali za napravo novih vlačugarskih potov po¬ trebnih zemljišč se ima soditi po občnem pravu (§. 8 deržavne postave). §. 9. V silnih primerljajih je dovoljeno na vsakem pripravnem kraji postati, in naklad plavic in ladij in če je potreba tudi vozila sama, do¬ kler ni mogoče dalje z njimi iti, na bregove iz¬ nesti, oziroma potegniti; pobrežni posestnik ima v tem primerljaji pravico, ako se mu je škoda zgodila, zahtevati od lastnika plavice ali ladij e pri¬ merno odškodnino, pri tem pa poslednjemu ostane pravica, od tretjih oseb zahtevati odškodbo, ako mu to pristoji (§. 9 deržavne postave.) §. 10. Tisti, kateri je lastnik katere zasebne vode, sme to brez škode po posebnih pravnih ime¬ nih vterjenih izjem zase in za druge po volji ra¬ biti in porabljati. Pri tekočih vodah je omejena poraba po pra¬ vicah drugih za vodo opravičenih, kakor tudi po javnih ozirih na stekanje in neogibno potrebo vo¬ de danih postav. 9— Vzlasti ne sme s porabo zasebni lastnik vodo onesnažiti tako, da se drugemu kratijo pravice, in voda se ne sme zapirati drugim opravičenim na škodo in tako, da poplavi ali močvirje dela na tu¬ jem zemljišči (§. 10 deržavne postave.) §. 11 . Lastnik katerega zemljišča ne sme na¬ ravnega odtoka skoz zemljišče tekočih vod v škodo spodnjega zemljišča po svojej volji premeniti. Te¬ mu nasproti pa tudi lastnik spodnjega zemljišča nima pravice, zavirati naravnega odtoka v škodo zgornjega zemljišča (§. ll deržavne postave.) §. 12 . Od lastnika katerega zemljišča iz za¬ sebnih vod odpeljana in ne porabljena voda, prod¬ no pride na tuje zemljišče, ima se v poprejšnjo strugo vpeljati, ako se z drugim odtokom drugim do vode opravičenim ne dela nobena škoda. (§. 12 deržavne postave.) §. 13 . Ako se združijo lastniki več sosednih pobrežnih delov za občno porabo ali napeljavo vo¬ de, imajo se njihova zemljišča tretjim nasproti v tej zadevi za celoto (§. 13 deržavne postave.) §. 11 . Ako so lastniki nasprotnih bregov te¬ koče zasebne vode, razni posestniki, imajo, če ni nobene druge dokazane pravne razmere, posestniki obeh nasprotnih bregov po dolgosti pobrežnega posestva pravico do porabe polovice mimo tekoče vode (§. 14 deržavne postave.) §. 15 . V javnih vodah je vsacemu dopuščeno rabiti vodo po navadi, brez posebnih priprav za kopve, pranje, napajanje, plavljenje in zajemanje, potem pridobivati si rastline, blato, perst, pesek, prod, kamenje in led, ako s tem ne pride v ne¬ varnost vodni tok in bregovi, in se tuja pravica ne krati, pa tudi komu škoda ne dela proti temu, da se spolnujejo policijski predpisi in da se to de- — 10 - la na takih krajih, ki od te porabe ali tega prido* bivanja niso izključeni. §. 16 . Vsaka druga, nego v §. 15 navedona poraba javnih vod, kakor tudi naprava ali pre- memba za to potrebnih priprav ali nastav, ki ima¬ jo upliv na kakovost vode, na nje tek, ali na njeno visokost, ali pripravljajo brege v nevarnost, potrebuje dovolitve za to poklicane politične gosposke. Ta dovolitev je potrebna tudi pri zasebnih vo¬ dah, ako so z njihovo rabo tuje pravice, kakovost, tek, ali visokost vode v javnih vodeb v zvezi. §. 17 . Med vodne naprave, za katere po §. 16 treba dovolitve pristojne politiške gosposke, spa¬ dajo vzlasti mašinske in jezne. Tudi za vsako njih premembo, ako ima upliv na tek, slape ali porabo vode, mora se poprej do¬ biti dovolitev pristojne politiške gosposke. §. 18 . V pismu, katero ima izdati politična gosposka o dovoljenji, ima se določiti kraj, mera in način vodne rabe. Pri tem se sinejo po potrebi razmer posebni pogoji, ki splošno vodno rabo vre- dujejo in zagotovljajo, določiti in dovolitev se smo dati le za omejen čas ali pa na preklic. §. 19. Od politiške gosposke določiti se ima- joča mera vodne porabe se ravna po potrebi pro¬ silca in po vodnem ostanku, ki ostaja z ozirom na menjajočo vodno mero za daljo porabo. Ta mera ne sme v nobenem primerljaji do tega segati, da bi soseskam pri požarni nevarnosti ali za gospo¬ darske namere svojih prebivalcev vode pomanjko- valo. §. 20 . Dovoljene naprave in nastavG ima last¬ nik tako napraviti in vzderževati, da vodo in led kolikor najmanj mogoče zaderžuje, da ribštvu in drugim pridobitvam ne delajo nepotrebnih težav - 11 - ali kvarov in da se voda po nepotrebnem ne za¬ pravlja. Ako dotienik dokaže, da se tej naredbi ni za¬ dostilo, ima na njegovo prošnjo politična gospo¬ ska zaukazati, da se napake v primernej dobi od¬ pravijo in če doba brez vspeha preteče, ima jih opraviti na stroške zamudnikov. §. 21. Ako se voda zavoljo take zagatne (za¬ jezne) naprave gati (zastaja), ali če nastajajo po nji močvirji, da se tuji lastnini škoda godi, mora lastnik take naprave to nepriličnost odpraviti ali sam s tem, da zapor (jez) zniža ali popravi n.pr. tako, da se mu narede na dnu spuščaji (zapornice), ali pa mora dovoliti, da se (nepriličnost) odpravi, samo da njemu še veča škoda ne nastane. Ali je tako zahtevanje dopustljivo ali ne, in kaj in kako je storiti, razsodi politiška gosposka. Odškodnino, ki gre eni ali drugi stranki, določi sodnik, ako se niste stranki sami z lepa pogodili. §. 22. Pri vseh mašinskih in zapornih napra¬ vah se ima najviše dovoljeno vodno stanje in pri zavezi, vodo deržati v nekej gotovej visokosti, tudi dovoljeno najniže vodno stanje zaznamovati se za¬ pornimi koli, (normalnimi znamenji, saki) ali z drugimi stanovitnimi vodnimi merami na stroške lastnikov teh naprav. To zaznamovanje se ima na¬ praviti pri mašinskih in zapornih napravah, ki se napravijo na podlagi te postave precej, ko se na¬ rede, pri uže obstoječih takih napravah pa, katere jih še nimajo, v dobi dveh lot, ko začno ta po¬ stava veljati. Vodna mera se mora napraviti in vz- derževati na takem kraji, da se lahko opazuje in da je vdeleženim lahko do nje hoditi, natanjko po pravilih umetnosti in tako, da je varna zoper na- laščne uplive in zoper poškodovanje časa in pri¬ petljajev. §. 23. Kadar se voda naraste nad visokost določeno po vodni meri, mora jej dajati odtok lastnik, ki jo jezi s tem, da odpre zatvornice in da odpravi vse zaderžke, za volj katerih se zader- žuje, tako dolgo, da pade na normalno visokost. Ako on to opusti, smejo tisti, katerim s tem nevarnost preti ali se jim škoda dela s prideržkoin pravice do odškodovanja zahtevati, da za ta odtok stori potrebno krajna policijska gosposka na stro¬ ške in nevarnost odlašajočega lastnika zajeznih na¬ prav. §. 24. Kaki morajo biti jezi in po katerih previdnostih se je ravnati, ko se oni delajo, to določijo ukazi. §. 25. Pravice vodne rabe, katere se v pismu go- sposkinega dovoljenja niso izrečeno omejile na prosil- čevo osebo, prenašajo se na vsakočasuega lastnika tiste naprave ali posestva, za katero se je dalo do¬ voljenje. Ločitev takih pravic od pervotnih in njih pre¬ nos na druge naprave ali posestva sme se storiti samo z dovoljenjem tiste gosposke, katera sploh daje dovoljenje. §. 26. Ako se iz javnih vod vpeljuje voda v vodotoke, ribnike ali cevi, ki so napravljeni za za¬ sebne namene, merodajni so pri rabi ali porabi te vode pogoji, pod katerimi se je dovoljenje dalo. Pri tem se ima pri dvomih za pravilo imeti, da je do¬ voljenje in pridobitev pravice na vodno rabo ome¬ jena samo na potrebo naprave opravičenega, in da ima deržavna uprava pravico z vodo gospodariti, ako jo je več od potrebe. —13— §. 27. Tudi če ne nastopijo razlastitve po §. 365 obč. derž. zak., sme se, da se koristna raba vode pospeši in škodljivi uplivi odpravijo, po oprav- nem potu zaukazati: a ) da pri lekočili zasebnih (privatnih) vodah ti¬ sti, katerega je voda, kolikor je ne potrebuje inv dobi, katero mu določi gosposka in je razmeram primerna, tudi ne porabi, prepusti proti primernemu odškodovanju vodo drugim, ki jo lahko koristno porabijo; b) da lastniki posestev na svojih posestvih do¬ puščajo služnosti proti primernemu odškodo¬ vanju v ta namen, da se voda drugih iz enega v drug kraj skoz njih zemljišče napelje in tu napravijo za to napeljanje potrebne naprave. Od take služnosti pa se lahko oproste zem- ljišeni posestniki s tem, da proti primernemu odškodovanju odstopijo zemljo, po katerej se napeljuje voda na take naprave. Ako bi zavoljo napeljanja vode katero zem¬ ljišče za posestnika izgubilo primerno porabnost, mora se, če on to zahteva, vse zemljišče odkupiti (§. 15 deržavne postave). §. 28. Ako se na podlagi poprejšnega para¬ grafa lastniku nepotrebna voda kateremu druzemu za porabo da, ima se v dovolitvi, katero ima deržav- na uprava dati in po predpisu §.18 narediti, tudi pogoj izreči, da se mora dana dovolitev, da sicer ne ugasne, v primerni določeni dobi porabiti. Porabna pravica se sme tudi tedaj za ugasne- no izreči, ako se določena odškodnina ne odraj- tuje redno za prejemanje opravičenemu. §. 29. Doklej se raztezajo pravice rudarskih podvzetnikov na odtekajoče vode iz rudari j, in ka- —14— tere posebne pravice njim sploh pristvajo, to do¬ loča rudarska postava. §. 30. Rabo vod za plavljenje derv se vredu- je po gozdni postavi in plavnih redih, raba vod za ribarstvo po ribarstvenih redih. §. 3i. Podvzetniki močilnih, potem mašinskih in zagatnih (zajeznih) naprav, katere obetajo zdat- ne koristi za ljudsko gospodarstvo, smejo po §. 27 čerka b. (§. 14 deržavne postave) zahtevati, da se jim za vodni pritok in odtok, kakor tudi za na¬ pravo potrebnih jezov, zatvornic in drugih naprav proti primernemu odškodovanju na tujej zemlji do¬ voli primerna služnost, ali po volji zemljiščnega lastnika potreben kos zemlje odstopi. Ta posilna pravica se vendar ne razteza na poslopja s pritičnimi dvori in hišnimi verti. Ako bi z napravo zemljišče za lastnika izgu¬ bilo pripravno rabo, sme zahtevati, da se mu vse zemljišče odkupi. §. 32. Pri napravi odpertih rovov (grabnov) in vodotokov imajo podvzetniki poleg dolžnosti, katere jim nalaga §. 491 obč. derž. zak. tudi še dolž¬ nost, narediti in vzderževati za zvezo obeh bregov po¬ trebne mostove in bervi, pri visoko zidanih vodo- tocih in vodnih napeljavah pa tudi skerbeti za po¬ trebne prelaze in naprave, katere so potrebne za varstvo oseb in lastnine. §. 33. Lastnik zemljišča, kateri se v prid ka¬ terega započetjase služnostjo obteži, dobi pravico, se započetniki vred rabiti napravo proti razmerne- mu, od množine rabljene vode odvisnemu donesku k stroškom za napravo in vzderžanje in sicer v takej razmeri, da se s tem namen naprave ne ovi¬ ra in v nevarnost ne stavi. -15- Ako se skupna raba še le po začetku ali do¬ končanji naprave zahteva, ima zemljiščni posestnik, ki zahteva sorabo, razen tega še tiste veče stroške nositi, ki spadajo na potrebne prenaredbe. Ako se vdeležniki zastran doneskov za stro¬ ške ne morejo zediniti, stori določbo pristojna po- litiška gosposka. §. 34. Pri požarni nevarnosti ali silni vodni sili ima pravico krajna policijska gosposka, oziro¬ ma pervostojnik dotičnega občinskega kraja zastran začasne rabe zasebnih in javnih vod dati ukaze, katere zahteva javna korist ter jih nemudoma iz- veršiti. §. 35. Kjer traja pomanjkanje pitne vode in vod za kuhanje, pranje napajanje in za druge go¬ spodarske namene ali za gašenje ognja, in presker- bovanje presega moči posameznih občinskih udov, tam je skerb za vodo po občinski postavi reč ob¬ čin ali sosesk. §. 36. Soseske in občine, ki nimajo zadosti vode, imajo po primeri potrebe in proti primerne¬ mu po §. 37 (§. 17 deržavno postave) določiti se imajočemu odškodovanju pravico do razlastitve za¬ sebnih \od in vodorabnih pravic, kolikor se more¬ jo pogrešati za enake namene do vode opravičenih (§. 16 deržavne postave). §. 37. V primerljajih §§. 27 in 36 (§. 15 in 16 deržavne postave) se ima odškodnina, ako se za to vdeležniki ne morejo pogoditi, po upravnem potu pozvedeti in določiti, in če se vdeležniki pri tem ne umire, ima se po sodniškem izreku s poklica- njem obeh strank po pravilih razlastitne obravna¬ ve določiti (§. 17 deržavne postave.) §. 38. Določbe §§, 27, 28, 31 do 33 in 37 (§. 17 deržavne postave) so veljavne za naprave — 16 — vodo preskerbovajoče tako za občine in soseske, kakor tudi posamezne naselitve, če se te poslednje po svojej legi ne morejo vdeleževati močilnik na¬ prav sosesk in občin. §. 39. Tisti, ki imajo pravico, ribe loviti, se ne morejo vpirati zoper rabo drugih pravic, ampak imajo samo pravico na primerno odškodovanje, katero izreče upravna gosposka, in če ni dotičnik s tem zadovoljen, ima odškodnino določiti sodnik (§. 19 deržavne postave). Tretji razdelek O vdpcljavi in obrambi vod. §. 40 . Za vsuševanjske naprave velja po ana¬ logiji vse tisto, kar je predpisano v §§. 27, 28, 31 do 33 in 37 (§. 17 deržavne postave) za mo- čilne naprave. §. 41 . Za vse varstvene in uredovanske po¬ vodne stavbe v javnih vodah, katerih ne izveršu- je deržava, mora se poprej dobiti dovoljenje pri¬ stojne politične gosposke. Ta dovolitev za taka dela v zasebnih vodah je takrat potrebna, ako imajo upliv na tuje pravi¬ ce, ali na kakovost, tek ali visokost vode v javnih vodeh. §. 42. Bregovi, jezi, korita, vodnjaki, kakor tudi naprave na tekočih vodah in v njih se imajo po §. 413 obč. derž. zak. tako storiti in vzderže- vati, da ne škodujejo tujim pravicam in ne na¬ pravljajo povodenj. (§. 16 in 20). §. 43 . Da vzderžujejo in čistijo vodotoke in umetne rake (žlebe), kakor tudi, da vzderžujejo naprave za vodno porabo sploh, zavezani so na- —ll— prav lastniki tako, da se pri d e rž ujejo pravnoveljav- ne dolžnosti drugih. Ako se ne more pozvedeti, kdo je lastnik, imajo to dolžnost tiste osebo, ki rabi¬ jo napravo in sicer če ni druge pravnoveljavne raz- delitne mere, po razmeri koristi. §. 44. Napravljati in popravljati imajo pripra¬ ve in stavbe, potem skerbeti za varnost bregov, zemljišč, poslopij, cest, železnic in drugih naprav na rekah, vodeh in potokih zoper škodljive vodne uplive, ali da se od verne uže nastopi vša vodna ško¬ da, uko sicer nimajo drugi pravnoveljavnih dolžno¬ sti, najpoprej tisti, katerih lastnina so posestva ali naprave, katere so v nevarnosti ali poškodo¬ vane . Ako zavolj opuščenja tega varstva za tujo last¬ nino nastane nevarnost, morajo zamudniki vse¬ kakor potrebne varstvene naprave storiti na stro¬ ške tistih, od katerih se ima nevarnost oberniti, ali sami, ali pa dovoliti, da se store in po §§. 65 in 66 sami doplačevati. §. 45. Ali se ima v primerijajih, kodar so so¬ seske in polja podveržena večkratnim povodnjim in drugim vodnim nadlogam, brez ozira na ne do¬ deljeno dovolitev zadevajočih napraviti društvo, alt pa se ima skerbeti na drug način za izpeljavo ta- cdi stavb po doneskih in predplačilih iz deželnih ali občinskih pripomočkov, to določi v vsakem pri- merljaji posebe deželno postavodajstvo. §. 46. Pri zemljiščih, ki so se opustila in ni¬ majo več gospodarja, imajo, dokler so brez gospo¬ darja, dolžnost napravljati varstvena in uredoval- na dela varstvena in uredovalna društva, ako so taka zemljišča v okoliši take družb«. §. 47. Po uredovalnih delih v njih okoliši do¬ bljeni svet spada v last tistemu, ki nosi započe- -18— tja stroške, mora se vendar, ako ga zapoeetnik ne potrebuje za boljši pristan ali vterditev brega, od¬ stopiti mejašem, ako to tirjajo in njegovo vrednost plačajo. §. 48 . Ako se delajo varstvene, pobrežje ure- dovalne, sušilne ali druge vodne stavbe za javne koristi, morajo se proti primernemu odškodovanju odstopiti potrebna zemljišča, in druga ležišča, de¬ la in naprave, ali pa se dovoliti potrebna zemlji- ščna služnost. Tudi se smejo vodotoki in vodne napeljave, ako javne koristi zahtevajo, in če se more to sto¬ riti brez nevarnosti za namen vodne naprave, brez dovoljenja lastnikov in za vodo opravičenih prelo¬ žiti. Stroške imajo nositi započetniki preložbe. Gradivo, katero je za napravo takih za javne koristi započetih vodnih stavb potrebno in se do¬ biva na svetu, ki se zavaruje, morajo prepuščati lastniki proti primernemu odškodovanju. §. 49 . Za izpeljavo in vzderžanje varstvenih, uredovalnih, ali drugih povodnih stavb morajo last¬ niki bregov proti primernemu, po §. 87 določiti se imajočemu odškodovanji, ako ne obstaja pravi¬ ca brezplačnega dopuščenja, dopuščati, da se sme ob bregovih hoditi in jih rabiti za dovožnjo in od- vožnjo, potem za razkladanje in pripravljanje gra¬ diva. Po nasvetu pobrežnega posestnika sme politi- ška gosposka stavbenemu voditelju za dokončanje del in odpravo gradiva določiti primerni odlog. §. 50 . Ako se imajo storiti nagle naredbe, da se odverne naglo žugajoča velika nevarnost, ker so se jezi ali bregi poderii, dolžne so sosedne občine tistega občinskega kraja, kateremu nevarnost žu¬ ga po zahtevanji politične gosposke, ali če tako - 19 — ni v kraji, kateremu žuga nevarnost, po zahteva¬ nji predstojnika tega kraja, pomagati proti pri¬ merni odškodbi, Ako se za tako pripomoč zahteva odškodnina, ima jo politiška gosposka v denarji določiti in spadajočo odškodnino primerno razdeliti na občine, katerim se je dala pripomoč. §. 51. Ako se stavbe za rabo, napeljavo ali obrambo vod iz deržavnega ali deželnega zaloga delajo in so lastnikom sosednih vodnih naprav s tem, da se jim kaka korist nakloni ali kaka ško¬ da odverne, v večo korist, smejo se omenjeni last¬ niki, tudi če se ne obračajo na to vodilo razla¬ stitve po §. 365 obč. derž. zak. po upravnem po¬ tu primorati, da prilože primeren znesek k stav¬ benim stroškom. Ali je stavba omenjenim osebam v zdatno ko¬ rist in ali jim odvrača zdatno škodo, potem koli¬ ko doneska imajo donašati, to se ima po uprav¬ nem potu določiti in izreči, in če se zadevajoči pri tem ne vmirijo, ima to določiti sodnik (§. 26 derž. postave). Četerti razdelek. O vodnih družbah. §. 52. Za izverševanje vodnih stavb, ki imajo na¬ men zavarovati ležeča posestva, ali pa vrediti strugo katere vode, potem za vsušilne in močilno napra¬ ve smejo so po določbi pristojne upravne gosposke po vzajemnem dogovoru ali na podlagi sklepov ve¬ čine vdeležencev napravljati vodne družbe (§. 20 deržavne postave.) §. 53. Ako se po upravnem potu spozna, da je stavba ali naprava, ki jo katera večina vdeležen- - 20 - eev misli napravili, brezdvomno koristna, in da se naprava brez razširjenja na zemlj šča manjšine ne da koristno izveršiti, sine se manjšina primo¬ rati, da stopi v društvo, ki hoče izveršiti in rabiti del >. Kazmera gl; sov se nima šteti po številu glav, ampak po vdeleženom zemliščnein posestvu. Vendar se ne morejo sil.ti lastniki zemljišč, katerih raba jim je bila doslej koristniša, kacor bode ta, katera se po napravi namer,ja, da bi pri¬ stopili kakor vdeležniki v društvo, ampak samo, da dovole služnost, ali da svet odstopijo na pod¬ lagi §§ 27, 36 in 37 (15, 16, 17 in 21 d^rž. post.) §. 54. Ta dolžnost manjšine pa nastopi le takrat, ako je pri zapoeetjih mučilnih del najmanj dve tretjne, in pri zapoeetjih sušilnih, varstve¬ nih in vredovalnih del nad polovico vdeležnikov dovolilo napravo društva. §. 55. Za ustanovitev takih društev potrebna večina glasov se računi pri započetjih za sušilna in mučilna dela pc razprostranosti zadevajočih zem¬ ljišč; pri varstvenih in vredovalnih stavbah pa po vrednosti lastnine, katera se ima zavarovati. Pri cenitvi zadnje se ima tudi vštevati zviša¬ na vrednost, katera se se stavbo pričakuje. §. 56. Vsaka vodna družba mora imeti pra¬ vila, družbeno vodstvo in načelnika, kateri jo za¬ stopa nazvunaj. Pravnoveljavni obstoj katere vodne družbe za javno in deržavljansko občenje je po¬ gojen s tem, da ga pripozna pristojna upravna go¬ sposka. Priznansko pismo, pravila, imenik družab¬ nikov in podpis oseb, ki podpisujejo za vodstvo, morajo se v posebnem zaznamku (vodni knjigi) vpisati, in vsaka o tej zadevi nastopivša premem- ba zaznamovati. To vodno knjigo ima gosposka - 21 — deržati in vsakemu dopuščati, da vanjo pogleda (§, 22 deržavne postave.) §. 57 . Za društveno vodstvo in oskerbovanje družbenih zadev volijo družabniki izmed svoje sre¬ de po absolutni večini glasov, ki se imajo po §. 55 sešteti, odbor. §. 58 . Odbor izvoli iz svoje srede po abso¬ lutni, po glavah računiti se imajoči večini glasov načelnika, ki ima družbo navzunaj zastopati, ki se ima poiitiški gosposki naznaniti in v vo lno knjigo (§• 56) (§. 22 deržavne postave) vpisati. Ako se v tem primerljaji in v §. 57 poveda¬ nem ne doseše absolutna večina glasov, določi oža volitev in pri enakem številu glasov ždreb. §, 59 . Razsodba pri reklamacijah, ki zadevajo volilno pravico, gre poiitiški gosposki. Pregled volitev nasproti pa je zadeva družbe¬ nega odbora in zoper njegovo razsodbo ni pritožbe. §. 60 . Družba ima na enak način (§. 57.) na podvzetje se nanašajoče pravice in dolžnosti svo¬ jih udov, vslasti mero razdeljevanja stroškov, ka¬ kor tudi svoje oskerbovanje vrediti po pravilih, katera se imajo, kakor tudi vsaka njihova prena- redba, poiitiški gosposki naznaniti. §. 61 . Kedor pridobi v družabno zvezo spa¬ dajoče zemljišče, postane ud družbe in je zavezan za dajatve, ki izvirajo iz te razmero. Taka zaveza je zemljiščno breme, ima do znezka triletnih za- stankov predpravico pred drugimi stvarnimi bre¬ meni neposrednje za cesarskimi davki in javnimi dajatvami in ugasne samo po redni izločitvi obre¬ menjenega zemljišča iz družbe ali ako se družba razdere (§. 23 deržavne postave.) §. 62 . Družba je zavezana, sosedna zemljšču na zahtevanje lastnikov proti razmernemu donesku — 22 — k napravnim in vzderževansldm stroškom pozneje v svojo zvezo vzeti, če : a) se za taka zemljišča osušilo ali namaka, ozi¬ roma varstvena ali uredovanska stavba, po tem načinu najpripravniše doseže ; in h ) obstoječa naprava ali izveršena stavba brez škode dozdanjili vdeležnikov zadostuje sploš¬ nim potrebam. Ge je le po posebnih uredbah ali prenaredbali naprave ali stavbe mogoče vzeti sosedno zemljišče v družbeno zvezo, ima tisti, ki se ima vzeti vanjo, poleg tega vse stroške nove uredbe nositi. §. 63. Izločiti se smejo posamezna zemljišča iz družbene zveze zoper voljo drugih vdeležnikov, ako se za izločiti se imajoče zemljišče zazeben na¬ men ni spolnil v primernej dobi po končani na¬ pravi, v katerej dobi bi se moral pokazati uspeh. Ako hoče družabnik izstopiti, ki je po pozne- jem sprejetji uzrokaval posebne uredbe in prena- redbe (§. 62), katere se vsled njegovega izstopa primerni dosegi občnega namena za škodljive po¬ kažejo, zavezan je na zahtevanje družbe, napravo na lastne stroške v prejšnji stan postaviti, ali po¬ trebne naredbe storiti, da se škoda od verne. Ce je bil izstopajoči zemljiščni posestnik pri¬ siljen družabnik, sme od družbe zahtevati, da se mu povemejo vplačani doneski in odstranijo po njegovem svetu storjene naprave, in če se o tem ne doseže zedinenje, razsodi politična gosposka. Temu nasproti sme zahtevati tudi po §. 55 šteti se imajoča večina izločitev posameznih zemljišč proti primernemu odškodovanju izločiti se imajo- čih udov, ako je to v prid skupni napravi in nje¬ nemu namenu. -23- §. 64 . Eazvezati se sme družba, ko je spol¬ nila dolžnosti do tretjih oseb po sklepu absolutne večine (§. 24 deržavne postave). Za to potrebna večina glasov se ima šteti po določbi §. 55. §. 65 . Stroški za napravo in vzderževanje ob¬ čnih sušilišč se imajo razdeliti na ude po razme¬ ri, kakor je v pravilih določeno ali pa posebe z lepa dogovorjeno. Ako se ne more z lepa doseči edinost v raz¬ meri razdelitve stroškov, razsodi o tem politična gosposka na podlagi pozvedeb po zvedencih. Pri tej razsodbi ima za vodilo biti velikost zemljišča v vodno napravo vzetega, in če zemlji¬ ščem iz naprave izvira bistveno razločen dobiček, njih razdelitev v razrede s primernimi večimi ah manjšimi prineski. §. 66. Stroške občnih varstvenih in uradoval¬ nih vodnih stavb nosijo, če po posebnih postavah, pravilih ali dogovorih ni ustanovljena druga raz¬ mera, vdeležniki po razmeri koristi, ali po razme¬ ri nevarnosti, ki se ima odverniti, ali, če se razde¬ litev po teh podlogah ne da pozvedeti, po vredno¬ sti vdeleženih ležišč in naprav. Ako se vdeležniki o tem ne morejo zediniti, razloči politična gospo¬ ska na podlagi pozvedeb po zvedencih. §. 67 . Ako so občine in soseske med vdelež¬ niki, tedaj je občinska zadeva, da se po §§. 65. in 66. nanje spadajoči donesek odrajta. §. 68. Zastali doneski za občne sušilne in mo- čilne naprave, za varstvene in uradovalne stavbe se na prošnjo družbe od politiško gosposke posil- no iztirjujejo na škodo dotičnih zemljišč (§. 61). Peti razdelek O prestopkih in kaznih. §. 69, V sa kakoršna koli poškodovanja in kvar¬ jenja vodnih naprav, ako ne spadajo pod občno kazensko postavo, obravnujejo se kakor poljski kvari po predpisih, danih za varstvo poljskih pri¬ delkov. Pri tem pristuje poljskemu varstvenemu osebju po postavi dano prodročje pod predpisani¬ mi pogoji in previdnostim! tudi tistemu osebju, ki jo posebe postavljeno za čuvanje vod in naprav, njih rabe, napeliavanja in obrambe. §. 70. Prestopki vodno pravico uredovajočih postav, kakor tudi za njih izveršitev danih ukazov in naredeb, zlasti naprava vodnih, varstvenih ali koristnih stavb in raba vod brez potrebnega gos- poskinega dovoljenja, preložitev ali samovlastna prenaredba nabirajoče vode, kakor tudi zdravju škodljivo onesnaženje vod, imajo se ako ti prestop¬ ki ne spadajo pod občno kazensko postavo, od pri¬ stojne politične gosposke kaznovati z globo od 5 do 150 gld. ali s zaporom od enega dne do ene¬ ga meseca. §. 71. Ako se katera globa ne more iztirjati, ker za krivega spoznan ne more plačati, ima se v zapor premen iti, in pri tem se ima za vsaeih 5 gld. en dan zapora izreči. §. 72. V vseh primerljajih, kjer se je zoper to postavo z dejanjem ali nehanjem grešilo, mora krivec, brez ozira na kazen in dolžnost, poškodova¬ nim škodo po v črniti, samovlastno storjeno prena- redbo odstraniti, ali opuščeno delo pozneje storiti, ako zavolj tega poškodovani ali pokvarjeni to zah¬ teva, ali javni prid tirja. -25 Ciosposka ima zadevo kar naj hit rej še mogoče razsoditi in razsodbo, če je potreba, po politiški prisilni poti izveršiti. §. 73. Globe, ki se pri rabi te postave nalaga¬ jo, stekajo se v zalog za deželno obdelovanje. §. 74. Preiskovanje in kaznovanje prestopkov te postave neba po zastaranji, če se prestopnik glede na dejanja v §. 69 omenjena v treh mese¬ cih, in glede na prestopke v §.70 povedane v šes¬ tih mesecih od dneva storjenega prestopka ni v preiskavo poklical. Nastopivše zastaranje pa se ne dotika dolžno¬ sti, ki jo ima prestopnik po §. 72 zastran odško¬ dovanja. • * Šesti razdelek. O gosposkah in ravnavi. §, 75. Vse zadeve, ki se nanašajo na rabo, napeljavo in obrambo vod po tej postavi, spadajo v okrožje politiških gosposk. §. 76. Pristojna po tej postavi je politiška gosposka tistega okraja, v katerej je naprava, ali so ima storiti. Dovolitev naprav in brodišč na te¬ kočih vodeh, po katerih se vozijo plavice in ladi- je, prideržana je politični deželni gosposki. Ako je občina, katerej je politiška uprava izro¬ čena, sama započetnica kake vodne naprave, tedaj ima brez razločka vod perva viša politična gospo¬ ska voditi obravnavo in razsoditi, ali se naprava sme dopustiti. Ako se raztezajo naprave po več upravnih okrajih dežele ali po več deželah, ima gosposka, v katere okraji je večidel naprave, po dogovoru in. -26— če je potreba se sodelovanjem sicer vdeležene go¬ sposke obravnavo voditi in razsodbo storiti ; ako se vdeležene gosposke ne zedinijo, ima se obrav¬ nava predstoječi viši gosposki podati, da ona raz¬ sodi. §. 77. Ako so za izveršitev vodnih naprav po¬ trebna naprejna dela na tujih zemljiščih, in ako zeinljišcni posestnik teh neče dopustiti, ima zapo- četnik dovoljenje za to pri politični gosposki pro¬ siti, katera ima primerno dobo za nja določiti in dovoljenje lahko naveže na poprejšno zagotovlje- nje povračila morebitne škode. §. 78. Prošnje za podelitev vodorabnih pra¬ vic in za dovoljenje naprav za rabo, napeljanje in obrambo rek se imajo pri politični gosposki, kije po §. 76 pristojna, podajati in morajo, ako se ena ali druga potreba po natori započetja ali po preu¬ darku gosposke, pri katerej se prošnja vloži, ne spozna za odveč, poleg pojasnenih, po zvedencu napravljenih načertov in narisov zapopadati: ajnamen in obsežek naprave ali započetja s po- vedbo vode, na katerej se ima izveršiti na¬ prava ali započetje in potrebno mero vode ; b ) način izveršitve na podlagi storjenega na- čerta; c) popis od tega pričakovanega prida, ali v pri¬ meri jaji, če se opusti, škod, katerih se je bati; d ) povedbo vseh do vode opravičenih in drugih vdeležencev, katerih pravice se z omenjenim započetjem dotikajo, z njhovimi razjasnili, če so jih podali ; e) povedbo zemljišč in vodnih del, katera bi se morala odstopiti ali se služnostjo obtežiti, in njih lastnikov. -27— Pri družbenih započetjih sicer še : f ) imena tistih, ki imajo k tacemu započetju pristopiti, pri sušilnih in močilnih napravah s povedbo razprostranosti zadevajočih zemljišč, pri varstvenih in vredovalnih stavbah pa s povedbo vrednosti lastnine, ki se ima zavaro¬ vati ; • o) po zvedeneu poverjeni preudarek stroškov za doveršitev in vzderževanje naprave, in /») povedbo pripomočkov za pobiranje potrebnih stroškov. §. 79. Ako se uže iz zapopadka prošnje ne¬ dvomno ne razvidi, da se iz javnih ozirov ne sme dopustiti započetje, v katerem primerljaji se ima prošnja brez dalje obravnave odbiti, tedaj ima po- Jitiška gosposka namenjeno započetje po zvedencih, če jo potreba, na samem mestu preiskati in pri tem vzlasti naslednja vprašanja rešiti: a) ali in na kak koristen način se da namenje¬ no započetje izveršiti ; h) kateri dobički in škode se imajo od njega pri¬ čakovati ; c) ali je dosti zahtevane vode brez prikratbe vže obstoječih vodorabnih pravic in se more za izrečeni namen brez nevarnosti javnega prida rabiti; d) ali ne bi namenjena vodna naprava, če je namenjena za obertsko započetje, napravljala kmetijstvu pri vodni rabi nezmagljivih zaderž- kov in ali se ne da odpraviti to nasprotje s tem, da se drug kraj izbere za obertsko zapo¬ četje na zadevajoči vodi brez škode za kmetij¬ stvo ; e) ali je pri tem potreba, da se tuja lastnina odstopi ah obteži, in ali se morajo za zapo- četje še druga tuja zemljišča porabiti, potem, koliko odškodnine se ima za nja dajati. §. 80. Ako nastanejo pomisleki, ali se namen more sploh doseči, ali vsaj po povedanem načinu, imajo se ti pomisleki naznaniti započetnikom, da jih razjasnejo. §. 81. Ako ni takih pomislekov ali javnih vde- ležtev, ki bi prošnji bila nasprotna, ali če prosilci pri vsem tem, da so se jim naznanili pomisleki, ostajajo pri svojem načertu, ima se začeti dalja ravnava, ki je ali oklična ali okrajšana ravnava. §. 82. Pri oklični ravna vi ima gosposka kra¬ tek popis započetja z ozirom na načert, ki je na pogled vsacemu odpert, nabiti v zadevajočih in v neposrednje sosednih občinah, kakor tudi s tri¬ kratnim natiskom v deželne časnike, ki so name¬ njeni za javna oznanila, oznaniti in pri tem tudi določiti dobo od štiri do šest tednov za komisij¬ sko obravnavo, pri katerej se imajo ugovori, kate¬ ri se niso uže poprej podali, storiti, ker sicer se ima vzemati, da so vdeležniki namenjenega zapo¬ četja in za to odstopiti in obtežiti se imajočega zemljiščnega posestva zadovoljni, in se ueglede na pozneje ugovore razsodba da. Prosilci in gosposki znanim vdeležnikom ka¬ kor tudi zastavnim upnikom in poprejšnjim opra¬ vičencem do služnosti odstopiti se imajočim ali takim zemljiščem, ki se imajo se služnostjo obre¬ meniti, ima se ta razglas posebe dostaviti, vendar se ne more dalja ravnava ustavljati, če se to ni naznanilo. §. 83. Ako prosilec za dovolitev okličnega rav¬ nanja ni zahteval in če gosposka v oziru manjše važnosti započetja nima vzroka, te ravuavo zau¬ kazati, nastopi okrajšana ravnava, pri katerej se —29— ima javni razglas v deželnih časnikih opustiti in samo kratek razglas nabiti v zadevajočih občinah, potem se ima povabiti započetnik, kakor tudi dru¬ gi znani vleležniki h komisijski obravnavi, ki ima biti najdalj v štirih tednih z nasledki, ki so v §. 82 povedani. V tem primerljaji ostaja tistim vdeležencem. ki niso bili povabljeni h komisijski obravnavi, ali katerim vabilo še osmega dne pred obravnavnim dnevom, kateri se nima vštevati, ni došlo in niso prišli k obravnavi za morebitne zasebne pravice, pravna pot, da vtedrdijo svoje ugovore, tudi še po¬ tem, če se ti ugovori pri obravnavi niso navedli. §. 84. Pri komisijski obravnavi se ima pred vsem na to del iti, da se z lepa poravnajo ugovo¬ ri in pogodba med vdeležniki skleue, vzlasti za¬ stran odškodbe. Ako se pogodba ne doseže z lepa, imajo se ugovori zoper započetje, način njegove izveršitve, vdeležtvo vsacega posebe in zahtevanje razlastitve ali služnosti popolnoma pretresti. če so dalje pozvedbe o prepirnih stvareh po¬ trebne, imajo se te nemudoma, če je potreba, po zvedencih napraviti. Vse obravnave se strankami o teh zadevah so praviloma ustmene in se imajo obravnovati tako, da se k njim uradoma pokličejo pravdoznanski za¬ govorniki, ako je potreba. V manj važnih primerljajih so smejo za iz- veršitev posameznih uradskih del poklicati od po¬ litične gosposke zadevajoči občinski pervostojniki. Vsa obravnava se ima zapisati v zapisnik, ki ima zapopadati izid doseženega dogovora, ali če se ni dosegel, izid ustmenega pretresa z razjasnili —30— ugovornikov in njili dokazovanje, potem z more¬ bitnimi ugovori prosilcev. §. 85. Ako so započetja z vodno rabo zdru¬ žena z obertskimi napravami, imajo se po tej po¬ stavi potrebna uredska opravila, kolikor mogoče, h krati z obravnavami, katere so predpisane po obertskem redu, goditi. §. 86. Po doveršitvi vseh potrebnih pozvedeb in uredskih obravnav, ima politična gosposka sto¬ riti razsodbo o dopuščenji, obsežku, načinu in pogojih podvzetja, kakor tudi o potrebi in meri služnosti in zemljiščinem odstopu, katera razsod¬ ba se ima opirati na uzroke, ali če taka zadeva spada v vise okrožje (§. 76), ima jo predložiti viši gosposki, da ona razsodi. Pri danej dovolitvi se ima vsekakor določiti doba, v katerej se mora izveršiti dovoljena napra¬ va, da sicer ne ugasne dovoljena pravica. Ta do¬ ba se sme iz ozira vrednih uzrokov podaljšati. §. 87. V spoznanji politične gosposke, ako na¬ stopi v §. 37 (§. 17 derž. post.) omenjeni pogoj, ima se tudi določba zastran načina in kolikosti plačevati se imajoče odškodnine navesti, katera po¬ slednja se ima, ako morebitni tabularni upniki ni¬ so dali dovoljenja, pri tabularni gosposki vlagati. Ge se vdeležnnei pri tem ne pomirijo, ima se odškodnina po sodniškem izreku po poklicanji obeh strank določiti. Vendar se ne sme raba služnosti ali razlasti¬ tev ovirati, da je le sodniški izrek pravno moč za- dobil in začasno pozvedena odškodnina ali odkup¬ nina pri sodniji vložena ali letna odškodnina za¬ gotovljena bila. §. 88. Ako se je zoper tako započetje, zoper katero v javnem oziru ni nobenega pomisleka, po- -31- dal na zasebno prazno ime opert ugovor, o kate¬ rem na podlagi te postave nima pravice razsodi¬ ti politična gosposka, ima ona poskusiti, poravnati to z lepa. Ako tega ne doseže, ima ona samo sklep storiti, da je započetje v javnem oziru do¬ puščeno. Za poravnanje zasebnih pravnih ugovorov je odperta pravna pot. §. 89. Ako se zastran namena, obsežka in iz- veršitve družbinskega započetja za osušitev ali na mako zemljišč ali varstvenih in uredovalnih stavb niso mogli zediniti vdeležniki, sme zahtevati vsak posamezni vdeleženec, kakor tudi vsaka občina, v kateri se ima započetje izveršiti, da pristojna po¬ litična gosposka razsodi, ali in glede katerih po¬ sestev ugovarjajoči morajo pristopiti v družbo. Temu nasvetu se mora priložiti od zvedencev zdelan načert in stroškovnik započetja in mora za¬ dostiti drugim zahtevam §. 78. Stroške, katere so nasvetovalci zavolj vloge in ravnave imeli, mora jim na zahtevanje, kolikor politiška gosposka za potrebno spozna, poverniti družba. §. 90. Gosposka ima določiti, katera posestva in v katerem obsežku se imajo imeti za vdeleže- na pri ustanovitvi družbo (§. 53), potem ima pre¬ gledati načert in stroškovnik v zmislu §. 79, in če najde, da načert nobenemu javnemu pridu ni škodljiv, ima povabiti vse vdeležnike in katere po¬ trebne ali koristne prenaredbe v načertu storiti, in po popolnem razjasnjenji vseh dotionih razmer ob- sežek započetja določiti. §. 91. Po dokončani določbi družbenega za¬ početja se ima pozvedeti razmera glasov za in zo¬ per započetje, in pri tem se imajo tisti, ki ali ee- lo niso, ali vsaj ne jasno izrekli, šteti med tiste, ki glasujejo zoper započetje, ali če se niso spreje¬ li v družbo, nima se nanje gledati. §. 92, Ako se za družbeno započetje ne do¬ bi po postavi potrebne večine glasov, ali če se po¬ kaže, da tudi pri postavni večini glasov niso spol¬ njeni pogoji (§. 21 deržavne postave), in tedaj pri¬ silna sredstva zoper manjšino niso opravičena, ima se daljša ravnava ustaviti, in razsodba gosposke se vmejiti na uter.jen izrek, da se tisti, ki se bra¬ nijo vstopiti, ne morejo k vstopu siliti. Ako se pa pokaže pri postavni večini glasov za podvzetje, da je prisiljenje manjšine po posta¬ vi opravičeno, ima gosposka ravnanje po §§. 81, 82, iri 88 in 84 nadaljevati in po §§. 86, 87, in 91 storiti razsodbo, h krati pa tudi zastran dolž¬ nosti vstopa v družbo razsoditi. §. 93. Ako so pravice započetnikov v naspro¬ tji, ureduje se ne krateč predpisa §§. 840 in 341 obč. derž. zak. vodno vdeležtvo tako le : a) če se razpro nova podvzetja z uže obstoje¬ čimi, imajo se najpoprej pervoveljavne pravice glede na uže obstoječe naprave ugotoviti in še le potem se ima novim zahtevam po mo- gočosti ustreči ; b) če se razpro nova započetja sploh, ali obsto¬ ječa započetja zavolj presežka vode med sabo, ima najprej tisto započetje predstvo, katero je veče važnosti za narodno gospodarstvo. Ako nastane dvomba o tem, ima se gotova voda po vesti, vzlasti s tem, da se določijo goto¬ vi rabni časi ali drugi pogoji, ki vodno rabo pri¬ merno uredujejo, tako razdeliti, da se vsaki zahtevi pri zadevi primernej in varčnej uredbi naprav ko¬ likor mogoče ustreže. -33- Ce se pa ne morejo vsiprosivei podeliti, ima se vzlasti ozir jemati na one zahteve, pri katerih se vidi, da popolnoma dosežejo svoj namen in naj¬ manj obtežujejo druge. Po teh pravilih se je enako tudi v primerlja- jih ravnati, kjer se zavolj pomanjkanja vode ne more več uže obstoječim vodorabnim zahtevam po¬ polnoma ustreči; pri tem pa se imajo obstoječi dogovori in pridobljene posebne pravice pred vsem varovati in pri zaporih ima storiti razsodbo redni sodnik. §. 94. Pritožba zoper razsodbo politiške okraj¬ ne gosposke gre na politiško deželno gosposko, pritožba zoper razsodbo te na ministerstvo za polje¬ delstvo, če se je pa podala pritožba zoper kazensko razsodbo, na ministerstvo notranjih uprav. Vsaka pritožba se ima pri politiški gosposki, ki je na pervi stopnji vodila ravnavo, v 14. dneh po razglašeni razsodbi pismeno ali ustmeno podati. §. 95. Pravočasna pritožba ima odlašajočo moč. Ako je nevarnost zavolj zamude, sme vendar politična gosposka, če tudi se je podala pritožba, storiti to, kar je neogibno potrebno, da se odver- ne nevarnost. §. 96. Nadgledstvo vseh naprav, ki potrebu¬ jejo po tej postavi dovoljenja, imajo politične go¬ sposke. One se imajo po doveršenji naprav prepričati, da se vjemajo z danim dovoljenjem, pri mašinskih in zajeznih delih, da se je zajezba prav in koristno napravila, ter imajo odstraniti pomanjkljivosti in premembe, ako so katere našli. §. 97. Neposrednje čuvanje nad vsemi napra¬ vami za rabo, napeljavo in obrambo vod imajo 3 ■34— krajne popolicijske gosposke, katere imajo v nuj¬ nih zadevah brez odloga, kar je potreba za javno varnost, storiti, kjer pa ni nevarnosti, imajo poprej prositi za ukaz pristojne politiške gosposke. Ako zavezanci ne spolnijo od krajne policij¬ ske gosposke danega ukaza v določenem času, te¬ daj ima ona pravico, potrebna dela na stroške za¬ mudnikov zaukazati. §. 98. Stroške za komisijne pozvedbe in obrav¬ nave v zasebnih zadevah ima tista stranka nositi, katera je za vpeljavo ravnanja prosila ali ga zadol¬ žila in zlasti po svojeglavnih ugovorih vzrokovala. Politiška gosposka ima razsoditi, kako se ima¬ jo ti stroški pri občni vdeležbi na stranke primer¬ no razdeliti in koliko ima tisti, ki je pravdo zgubil, nasprotniku vzrokovanih obravnavnih stroškov po¬ verili ti. Stroške preiskave zavolj postavnih prestopkov ima nositi tisti, ki se je obsodil. §. 99. Vsaka politična gosposka mora imeti zaznamek {vodno knjigo) in vodne čerteže, v ka¬ terih se imajo vse v okraji uže obstoječe in na podlagi te postave na novo pridobljene vodorabne pravice, kakor tudi določbe zastran visokosti za- jezov in prenaredeb, z ozirom na podlago danih razsodeb v razvidu imeti. Zastran vpisavanja vodnih družeb se je razen tega po določbah §. 55 (§. 22 deržavne postave) ravnati. Vsakdo ima pravico, vodno knjigo in vse obravnave, na katere se ona nanaša, kakor tudi vodne čerteže pregledati in proti odrajtanju pred¬ pisanega plačila prepise iz njih vzeti. —35 §. 100 . Naprava in vodstvo vodne knjige in vodnih čertežev se po ukaznem potu uredi. V Schonbrunnu 28. avgusta 1870. Franc Jožef 1. r. Petrino 1. r. Taffe 1. r. Tschaubuschnigg L r. Pretiš L r. Postava od 5. novembra 1874, zadevajoča napravo zemljiških knjig v pokne- ženi grofiji Goriški in Gradiški in njih notranjo uredbo. (štv. 2, dež. zak. in ukaz. za avst. ilir. Primorje za 1.1875.j S privolitvijo deželnega zbora poknežene gro¬ fije Goriške in Gradiške ukazujem tako-lo: 1. Splošne določbe. §. 1. V pokneženi grofiji Goriški in ^Gradiški se imajo napraviti zemljiške knjige. Naprava se izverši uradno in ima obsegati vse dele te dežele brez razločka, ali so sedaj vpisani v goriško deželno knjigo, v pesebne zemljiške knji¬ ge, ali v notifike, ali nijso še vpisani v nobeno javno knjigo. §. 2 . V zemljiške knjige se imajo sprejeti vse med mejami poknežene grofije Goriške in Gradiške ležeče nepremakljine in vse pravice prištete ne¬ premakljivim rečem. Izključeno je javno blago in —36— one nepremakljine, katere imajo biti predmet kake železnocestne ali rudarske kujige. 2. Notranja uredba zemljiških knjig. A) Glavna knjiga. §. 3. Zemljeknjižni vložki, ki obsegajo nepre¬ makljine ene katastralne občine, imajo biti skupaj ena glavna knjiga. Ako razvidnost tirja, sme se za bolj velike mestne občine napraviti več krajema omejenih od¬ delkov, za katere se napravi po ena glavna knjiga. Kadar treba, se napravijo dokladni zvezki in sicer za vsako glavno knjigo posebej. §. 4. Vsak zemljeknjižni vložek ima praviloma obsegati eno zemljeknjižno stvar. Vendar se sme več zemljeknjižnih stvari istega lastnika vpisati v en vložek, če se nij bati, da nastane iz tega ka¬ ka zmešnjava v zemljiški knjigi. a) Zapopadek zemljeknjižnega vložka. §. 5. Vsaka nepremakljina, ki je fizično ena celota, zamore biti samostalna zemljeknjižna stvar. Več nepremakljin istega lastnika se sme le tedaj zediniti v eno zemljeknjižno stvar, če nijso razno obtežene, in če tudi nij raznosti glede na vtesnitve lastninske pravice, ali pa, če se pri ze¬ dinjenji odpravijo ovirajoči mu zaderžki. a) Listi zemljeknjiznega vložka. §. 6 . Vsak zemljeknjižni vložek obsega popiso¬ valni list nepremakljine, lastninski list, in list bre¬ men, —37— §. 7 . V popisovalnem listu se imajo navesti vsi deli ene zemljeknjižne stvari in one stvarne pravice, ki so v zvezi z lastjo zemljeknjižne stvari, ali kakega nje dela. Zaznamba delov ene zemljeknjižne stvari mo¬ ra se vjemati se zaznambami katastra in katastral- ne mape. Ako je zemljeknjižna stvar občno poznana po kakem določenem imenu, mora se to ime navesti v nadpisu popisovalnega lista. V tem nadpisu ima biti tudi razvidno, ali je zemljeknjižna stvar v razmerji različnem od polne lasti. §. 8. Vsaka sprememba v popisovalnem listu, katera nastane po kakem vpisu v drugem listu, ima se uradno zaznamiti tudi na popisovalnem listu. Ako se zemljiška služnost vpiše v vložek slu- žne nepremaldjine, ima se to, kakor tudi vsaka prememba vpisa uradno ob enem z vpisom zazna¬ miti na popisovalnem listu gospodovalne nepre- makljine. §. 9 . List lastnin ima navesti lastninske pra¬ vice kakor tudi one vtesnitve, katerim je lastnik za svojo osebo podveržen glede svobodnega osker- bovanja svojega premoženja. Verh tega ima biti razvidna v listu lastnin vsaka vtesnitev pravice svobodno ravnati, bodi s celo zemljeknjižno stvarjo, bodi s kakim nje de¬ lom, katera se ima vpisati v list bremen, in za¬ deva vsakega lastnika. §. 10 . List bremen ima navesti vse kako ne- premakljino obtežajoče stvarne pravice kakor tudi - 38 — na teh pravicah pridobljene pravice, dalje rešilno- kupne, predkupne pravice in take vtesnitve pravi¬ ce svobodno ravnati s celo zemljeknjižno stvarjo, ali s kakim nje delom, katerim je vsak lastnik ob¬ težene nepremakljine podveržen. §. li. če obsega isti vložek več zemljeknjiž- nih stvari, morajo se vpisi za vsako zemljeknjiž- no stvar na popisovalnem listu krajno ločeni, na drugih dveh listih pa za vse zemljeknjižne stvari v zaporedni versti izverševati. Vsaka teh zemljeknjižnih stvari dobi v popi¬ sovalnem listu posebno zaporedno številko, na ka¬ tero se je sklicevati pri vseh vpisih zadevajočih isto zemljeknjižno stvar, naj se to zgodi na listu lastnin ali na listu bremen ; pri tem sklicevanji se imajo te zaporedne številke tudi v čerkah zapiso¬ vati. Če se zemljeknjižna stvar, ki je z drugimi vred zapopadena v istem vložku, prenese v drug vložek, imajo se h krati prenesti vsi to zemlje¬ knjižno stvar zadevajoči vpisi. c) Kazalo. §. 12. Za vsako glavno knjigo se imajo pisa¬ ti kazala zadevajoča v njej zapopadene zemljeknji¬ žne stvari, kakor tudi osebe, za katere in proti katerim se vpisi izveršujejo. B) Zbirka pisem. §. 13. Nabira pisem se ima za vse glavne knji¬ ge ene sodnije skupno voditi. -39- 3. Ravnanje pri napravi zemljiških knjig. a) Opravljajoče osebje (organij. §. 14 . Pod nadzorom predsednika okrožne so- chije v Gorici, oziroma deželne sodnije v Terstu al sodnijskih uradnikov od nju za to postavljenih imVjo zemljiške knjige napravljati okrajni sodni¬ ki, ne izvzemši načelnika mesttio-oredjene orn.jne sodiijo v Gorici, ali njih namestniki. Kot namest¬ niki okrajnih sodnikov se smejo postaviti samo taki S>dnijski uradniki, ki so za sodništvo poter- jeni. Či} je glede na opravilske ali službene raz¬ mere kike okrajne sodnije previditi, da ne bo mo¬ gel okrapi sodnik naprave zemljiških knjig redno ali v primernem času izveršiti, sme predsednik nadsodnijt to opravilo, za kolikor časa treba, zau¬ pati drugenu za sodništvo poterjenemu sodnijske- mu uradnik, ki se okrajni sodniji začasno pri¬ druži. Prav tak) sme predsednik okrožne sodnije v Gorici, ako zi dobro spozna, namesto načelnika mestno-odredjuie okrajne sodnije, zaupati napravo zemljiških knji- za mesto Goriško enemu ali več sodnijskim uraoiikom okrožne sodnije. Sodnijski uadniki, katerim je na ta način naložena napravazemljiških knjig, imajo opravila, ki jih ta postava dkazuje okrajnim sodnikom in okrajnim sodnijam.samostalno opravljati. §. 15 . Pri obrvnavah se strankami ima sod¬ nijski uradnik, ki vdi preiskave, pridružiti si za¬ priseženega zapisnikiua. h) Priproljavne nareclbe. §. 16 . Pripravljavce pozvedbe se imajo ver- šiti za vsako katastraln občino posebej ; v ta na- -40- men se ima na podlagi katastra narediti, kolikor mogoče, popolen razkazek nepremakljin ležečih v katastralni občini in njih posestnikov, ter napra¬ viti posnetek (kopijo) katastralne mape. §. 17 . Pozvedbe se imajo zverševati v žup«- niji, h kateri spada katastralna občina, in kolikor je potrebno, da se stvar pojasni, na mestu nep'e- makljine. Za začetek pozvedovanja se ima dan dobčiti in naznaniti z razglasom, kateri se vsaj 14 dii po¬ prej v deželnem listu natisne in v vseh vieleže- nih in sosednjih občinah objavi. Razglas mo a ome¬ njati, da naj vse osebe, ki imajo pravni interes, da se posestne razmere pozvedo, pridejo ir vse na¬ vedejo, kar bi vtegnilo biti primerno, $ se raz¬ jasnijo in ohranijo njih pravice, §. 18 , Vsi poznani posestniki onh v kata¬ stralni občini ležečih nepremakljin, gSde katerih treba pozvedeti posest, imajo se poslej povabiti z opominom, naj se seboj prinesejo pisma, ki se nanašajo na njihove posestne razmee. To povabilo se posestnikom, ki stanujejo v žu¬ paniji, v kateri se bode pozvedov-lo, izroči po ob¬ činskem glavarji. Posestnike, ki stanujejo zunaj županije, ima sodnijski uradnik, ki vodi pozvedbe, pismeno povabiti. § 19 . Posestnikom, ki se jnajo povabiti, pa nijso samosvojni, in katerih pstavni namestniki nijso znani, kakor tudi onim,) katerih se ne ve kje bivajo, in ki nijso postavi nobenega poobla¬ ščenca, postavi okrajna sodnija (§. 14) zastopnike za obravnave zadevajoče napavo zemljiških knjig. Osebi, katera na povallo ne pride, postavi sodnijski uradnik, ki vodi požvedovanje, na njene -41— stroške zastopnika, če je to potrebno, da požvedo- vanje napreduje. §. 20. K pozvedovanji se imata dva od občin¬ skega zastopstva izvoljena zaupnika privzeti kot sodnijski priči. c) Predmet in veršenje posedovanja. §. 21. Naloga pozvedovanja je: 1. pregledovati, ali so razkazki nepremakljiu in katastralne mape pravi in popolni, in skerbeti, da se razkazki in posnetki maji popravijo, če tre¬ ba, tudi s pomočjo kakega zapriseženega zvedenca; 2. preiskavati, kateri zemljiščni oddelki (par¬ cele) imajo sami za-se biti samostalne zemljeknji- žne stvari, in kateri zemljiščni oddelki se imajo zložiti v eno zemljeknjižno stvar ; 3. pozvedati pravice združene s posestjo ne- premakljin pa poljske in hišne služnosti, ki jih obtežujejo. §. 22. Glede nepremakljin že vpisanih v kako javno knjigo, ki se šteje za zemljiško knjigo, sme¬ jo se pozvedbe pravic in služnosti omenjenih v §. 21 štv. 3 le tedaj vpotiti, če nijso že zemljeknji¬ žno vpisane, in le kolikor so se stranke glede teh pravic ali služnosti popolnoma porazumele. Glede onih nepremakljin, ki nijso v nobeni taki knjigi vpisane, naj se pozvedovanje razširi tu¬ di na lastninske pravice in vtesnitve, katere ome¬ jujejo oblast lastnika se svojo lastjo svobodno rav¬ nati. Druge stvarne pravice, ki nijso omenjene v §. 21 štv. 3, torej sosebno zastavne pravice, no smejo nikakor biti predmet pozvedovanja, —42— Kolikor ne gre za knjižne pravice, ki se ima¬ jo po §. 32 te postave prenesti v nove zemljiške knjige, prihranjeno je to pozvedovanje obravnavi, ki se ima vpotiti po postavi 25. julija 1871 štev. 96 deržav. zak. §. 23 . Glede nepremakljin, ki so bile do se¬ daj vpisane v kaki javni knjigi, katera se šteje za zemljiško knjigo, morajo se napraviti zemljeknjiž- ne stvari (§. 21 štv. 2) na podlagi posesti, kakor je vpisana v prejšnji knjigi. Nepreraakljine, ki nijso bile vpisane v taki knjigi, imajo se, če so enega in istega lastnika, zložiti v eno zemljeknjižno stvar le z njegovo pri¬ volitvijo in le s pogojem, da nij temu noben po¬ staven zaderžek na poti (§. 5). Da se pa pozve, ali je kak zaderžek, ali ga nij, treba to, kolikor mogoče, zanesljivo preiskavati s tem, da se po- praša posestnik sam, ali da se pregledajo sodnij- ski spisi, ali po drugi primerni poti. §. 24 . Ako se pokaže, da so deli kake zem- ljeknjižne stvari v drugi katastralni občini, treba pozvedeti, kateri zemljiščni oddelki ležeči v oni občini se imajo k tej zemljeknjižni stvari prištevati. §. 25 . Ako se ne da to, kar stranke terdijo in tirjajo, prepričevalno dokazati, ali če kedo te¬ mu ugovarja, treba zadnjo djansko posest pozve¬ deti, in izid te preiskave ima biti podlaga vsem sledečim uradnim opravilom. §. 26 . Vse, kar se je pozvedelo in kar so stran¬ ke bistvenega izrekle, ima se sprejeti v zapisnik, katerega imajo podpisati sodnjiske osebe in ob¬ činska zaupnika. Verh tega imajo posamne stranke svoje izre¬ ke podpisati; če podpis odrečejo, mora se dotični uzrok v zapisniku omeniti. -43- d) Naprava in poprava posestnih pol. §. 27 . Po tem ko so pozvedbe, ki zadevajo eno katastralno občino, končane, napravijo se po¬ sestne pole. Za vsakega samoposestnika, kakor tudi za vsa¬ ko skupščino soposestnikov, naredi se ena ali več posestnih pol, v katere se vpišejo vse po zemlje- knjižnih stvareh vredjene nepremakljine, katere po¬ seduje isti posestnik ali ista skupščina soposestui- kov v katastralni občini; tudi se zapiše v nje vse, kar se je glede teh nepremakljin po namenu §§. 21 in 22 pozvedelo. če so deli kake zemljeknjižne stvari v drugi katastralni občini, ima se to za- znamiti na posestni poli. §. 28 . Posestne pole s popravljenimi razkazki nepremakljin vred, potem posnetki katastralnih map in zapisniki o pozvedbah se imajo v občinskem uradu ali na drugem od voditelja sodnijskih preis¬ kav za to odločenem kraji naj manj 14 dni raz¬ poloviti, da jih lahko vsakdo pregleda. Ob enem ima voditelj preiskav odločiti dan, katerega se bodo poziedbe nadaljevale, ako bi ke- do zoper pravost posestnih pol kake ugovore podal. Ta dan se ima naznaniti z razglasom, ki naj se natisne v deželnem listu in objavi v vseh vde- leženih in sosednjih občinah. §. 29 . Ugovori zoper pravost kake posestne pole se morejo pismeno ali ustmeno bodi si pri okrajni sodniji, bodi si v §. 28 odločenega dne pri voditelji preiskav podajati. Ce se opirajo ti ugovori na take okoliščine, ki nijso bile pri prejšnjem pozvedovanji znane, ima se vse storiti, kar treba, da se stvar pojasni. 44- Če se pokaže, da je ugovor opravičen, ima se po¬ la posesti primerno popraviti. e) Sedava gemljeknjižnih vložkov. §. 30. Potem, ko se končajo obravnave, ki so jih uzročili ugovori zoper posestne pole, predloži¬ jo se spisi predsedniku sodnega dvora perve sto¬ pinje, da pregleda, ali s v e je pri pozvedovanji po¬ stavno ravnalo ali ne. Oe se pokažejo pomanjklji¬ vosti, ima se naročiti, da se po primerni poti od¬ stranijo, in če treba, vpotijo nove pozvedbe. Iz spisov, ki so se našli prav narejeni, ali so bili popravljeni, sestavijo se zemljeknjižni vložki. Zemljeknjižni vložki za nepremakljine zdaj vpisane v goriški deželni knjigi se sestavijo pri okrožni sodniji v Gorici, za ostale nepremakljine pa pri sodniji, kateri je izročeno vodstvo zemljiške knjige. §. 31. Zemljeknjižni vložki se imajo napraviti, kakor ta postava veleva in vanje se ima prenesti zapopadek posestnih pol. Smejo se vendar posestne pole spisane v obli¬ ki zemljeknjižnih vložkov porabiti kot taki, če se vpisi vjemajo s tem, kar določuje postava o zapo- padku listov zemljeknjižnega vložka. §. 32. V zemljeknjižne vložke onih neprema- kljin, katere so do sedaj bile vpisane v kaki jav¬ ni knjigi, ki se šteje za zemljiško knjigo, imajo se prenesti vsi te nepremakljine zadevajoči zem¬ ljeknjižni vpisi, kateri se po svojem predmetu vje¬ majo z občnim zemljeknjižnim zakonom. Ta prenos se ima pa opustiti glede vpisov že izbrisanih. Če se je v slučaji omenjenem v §. 22 odst. 1 pozvedela služnost, ki obtežuje kako neprema- —45— kljino, vpiše se ona za bremeni, ki se imajo urad¬ no prenesti. Opustiti se ima tudi prenos starih privatnih tirjatev, glede katerih se nij pridobil edikt za umert- vilo (amortizacijo), pa so sicer že nastopili pogoji za amortizovanje, če zahteva dolžnik o pravem času, da se prenesejo. §. 33. Vložek za zemljeknjižne stvari, kojih deli so v več katastralnih občinah, ima se spre¬ jeti v zemljiško knjigo tiste katastralne občine, v kateri je glavni del, kar določi v dvombi posestni¬ kov izrek. V enakem zmislu je ravnati, kedar se ima po doveršeni napravi zemljiških knjig zediniti več zem- Ijeknjižnih stvari v eno zemljeknjižno stvar. Tako zedinjenje, naj se raztegne na eden ali na več sodnijskih okrajev, ne sme se pa zgoditi, dokler ne preteče obrok odločen po postavi od 25. julija 1871 štv. 96 drž. zak. za naznanilo bremen¬ skih pravic. Za vse nepremakljine ene katastralne občine, ki spadajo k zemljeknjižnim stvarem nevpisanim v zemljiški knjigi te občine, ali pa sploh izklju¬ čenim po §. 2 te postave iz zemljiške knjige, ima se napraviti razkazek ter vložiti v zemljiško knjigo. V tem razkazku mora biti zapopadeno vse, kar je potrebno, da se nepremakljine vpisane v katerikoli javni knjigi lehko najdejo. §. 34. Kedar so končane obravnave, ki so se vpotile po postavi od 25. julija 1871 štv. 96 drž. zak., in kedar je izveršen prenos starih bremen, katerega je nadsodnija na podlagi §. 18 one po¬ stave morda naročila, imajo se zemljeknjižni vlož¬ ki vsake katastralne občine zaznamnjati se zapo¬ rednimi številkami, kolikor se to nij še zgodilo, -46— ter se imajo v primernem številu v knjigo zveza-* ti. V vsakem zvezku se imajo strani se številkami zaznamovati, in na pervi strani ima sodnijski na¬ čelnik zapisati število strani, podpisati se, ter pri¬ staviti uradni pečat. f) Hramba spisov zadevajočih napravo zemljiških knjig. §. 35. Doveršene zemljiške knjige, kakor tu¬ di spisi zadevajoči napravo teh knjig se shranijo pri sodnijah, ki imajo nalogo voditi jih. 4. Dolžnosti občin pri tem opravilu. §. 36. Občine morajo odkazati za uradne obrav¬ nave potrebne kancelijske prostore, ohraniti jih v dostojnem stanu, in skerbeti za potrebno kurjatev in pomoč pri uradnem delovanji. 5. Kako je ravnati, da se zemljiške knjige dopolnujejo ali ponavljajo. §. 37. Po določbah o napravi zemljiških knjig se ima tudi tedaj primerno ravnati, kedar treba pozneje kako zemljiško knjigo dopolniti z vpisom kake nepremakljine, ki še nij v nobeni zemljiški knjigi vpisana, ali kedar se ima kaka glavna knji¬ ga ali del te knjige ponoviti, ker se je zgubila ali je postala nevabljiva glavna knjiga ali kak njen del. 6. Začetek veljave in izveršitev postave. §. 38. Postava stopi v v.eljavo z dnevom, ka¬ terega se razglasi. §. 39. Izveršiti to postavo je naročeno mini¬ stru pravosodja, kateri ima izdati dotične izver- šivne ukaze. V Schonbrunnu, 5. novembra 1874. Franc Jožef s. r. Glaser s. r. Postava od 30. aprila 1870, zastran obvarovanja obdelane zemlje zoper poškodbe po gosenicah, hroščih in drugih škod¬ ljivih žužkih. (štev. 34. zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.,) S privolitvijo deželnega zbora Moje pokneže- ne grofije Goriške iu Gradiške ukazujem tako-le : §. 1. Vsi posestniki, uživalci, zakupniki (na¬ jemniki) so dolžni do konca meseca marcija vsace- ga leta, ali če jim občinski pervostojnik (župan) dovoli odlog, do konca meseca aprila očistiti svo¬ ja sadna ali lepotična drevesa, svoje germe, meje, lesene plote in hišne stene v vertih in vinogradih, na poljih in travnikih zapredenih gosenic, žužki- nih zaleg in mešičkov, in pobrana gosenična gnje- zda sežgati ali sicer pokončati. Enako se imajo tudi gosenice, berž ko se spomladi opazijo na sadonosnih in tistih drevesih, ki podpirajo terte (po plantah), na germih ali na —48— obdelanih rastlinah, otrebiti v dobi, katero občin¬ ski pervostojnik (župan) vsako leto po javnem raz¬ glasu (§. 10) določi. §. 2. Taiste osebe (§. 1) so dolžne gosenice, zapredke in mešičke tudi drugih škodljivih žužkov neomenjenih v. §. 1, kakor tudi te same, naj se v katerem koli letnem času pomnožijo na njivah in travnikih tako, da veliko škodo delajo, pokončati v dobi, katero je po javnem razglasu določil ob¬ činski pervostojnik (župan). V takih primerljajih ima občinski pervostoj¬ nik dolžnost, pri tem potrebne naredbe in ukaze za časa dati; h kratu ima on pravico zahtevati, da se opravljajo vsake verste posilna dela, katera so potrebna, da se od verne v tem hipu žugajoča nevarnost in k temu prisiliti vsakega sposobnega človeka v občini in celo tujce. V vseh tistih primerljajih pak, ko občinske moči niso zadostne, da se nevarnost odverne, ima občinski predstojnik to nemudoma oznaniti okraj¬ ni politiški gosposki. §. 3. Takisto imajo te osebe (§. 1) dolžnost, hrošče (kebre) navadne ( Melolonlha vulgaris ) polj¬ ske ( Melolontlia agricola ali Anisoplia agricola ) vertne ( Melolontlia ali Phjloperta horticola ) tertne (Melolontlia vitis ali Anomala vitis), tei tijone ( Rhyn- cliites Bachus ), v dobi, katero občinski pervostoj¬ nik določi, otresati z sadnih, lepotičnih in dreves, ki so tertam v podporo, z lepotičnih germov in drevoredov, potem z žitnega klasovja, če so ga zasedli. To se mora zgoditi vsak dan vzlasti zgo¬ daj zjutraj, in se imajo hrošči pokončati. Kadar se njive preoravajo ali prekopavajo ima¬ jo se červi (od hroščev) ali gosenice družili žuž- —49— kov za plugom, matiko ali lopato pobrati in tudi pokončati. §. 4 . Občinski pervostojnik ima čuti nad tem, da vsi posestniki, uživalci in zakupniki (najemni¬ ki) (§. 1—3) to dolžnost store. . če ni poljskega čuvaja, ima občinski pred¬ stojnik za čas potrebe vdinjati enega čuvaja ali njih več, kateri se imajo plačati iz občinske bla- gajnice, če je to potreba. Ako se natančno izpolnovanje dolžnosti, v. §§. 1—3 omenjenih, zanemari, bo treba poskerbe- ti, da se to zgodi na stroške zanikarnežev. §. 5. Bazen tega imajo občinski predstojnik in dva občinska podžupana nemarnežem naložiti kazen do 5 gld. avst. v. in pri ponavljanji do 10 gld. a. v., ki se ima stekati v zalog za deželno poljedelstvo, ali če zadeti ne more plačati, zapor od 6 ur do 2 dni. §. 6. Obsodba v kazen se ima stranki pismeno proti poterdilu izročiti, ali vpričo dveh prič v ob¬ činski pisarnici ustmeno naznaniti. V tem prirner- Ijaji imate opravljeno naznanilo in dan, kdaj se je izveršilo, priči na kazenski obsodbi poterditi. §. 7 . Zoper kazensko obsodbo občinskega pred¬ stojnika in obeh občinskih podžupanov gre pritož¬ ba, ki se ima v štirnajstih dneh po naznanilu ali vročbi kazenske obsodbe pri občinskem pervostoj- niku pismeno ali ustmeno podati, na politično okraj¬ no gosposko. Zoper dve enaki obsodbi ni več pri¬ tožbe. §.8. Drevesa, germovje in ploti, ki so v ob¬ činskih posestvih, katera občina sama obdeluje, ali na javnih poteh in kraj njih, se imajo na ob¬ činske stroške očistiti gosenic in hroščev (kebrov). —50— §. 9 . To postavo ima dvakrat v letu, in si¬ cer perve dni meseca oktobra in meseca februarij a občinski pervostojnik razglasiti, in ima on bodi si pri tej priliki ali posebe, čas za posamezna opra¬ vila natanjko naznaniti. §. 10 . Politične okrajne gosposke imajo dolž¬ nost, čuti nad tem in se prepričevati, da se do¬ ločbe v občinah njih okraja natanjko spolnujejo. §. II. če dopolnitev te postave občina zane¬ marja, ali če ona ne spolnuje dolžnosti, katere je dolžna kakor zemljiščna posestnica spolnovati (§. 8), ima politična gosposka na občinske stroške po¬ trebno storiti. če občinski pervostojnik v tej postavi ome¬ njene dolžnosti zanemarja, ima ga politična okraj¬ na gosposka kaznovati z globo do 20 gld. a. v. v prid zaloga za deželno obdelovanje. §, 12 . C. k. žendarmerija, osebje cestnega nad- gledstva in poljskega varstva imajo dolžnost, na¬ znaniti vsak opažen prestop te postave občinske¬ mu, predstojniku in če zadeva njega samega, politi¬ čni okrajni gosposki. §. 13 . Vse poprejšnje naredbam te postave nasprotne postave, vsi nasprotni ukazi in predpisi nimajo več veljave. §. 14 . Da to postavo izveršita, je naročeno Mojima ministroma za notranjstvo in poljedelstvo. V Schonbrunnu BO. aprila 1870. Franc Jožef 1. r. Taaffe 1. r. Petrino 1. r. -51— Postava od dne 30. aprila 1870, zastran varstva kmetijstvu koristnih tičev. (štev. 37 zakonika in ukaznika za avstr. ilir. Primorje.) S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako le : §. 1. Jemati jajca in razdirati gnjezda natur- na ali umetna ali gnjezdne tružiee vseh divjih prosto živečih tičev, razen v prilogi A navede¬ nih škodljivih verst in plemen, je prepovedano. §. 2. Loviti in pokončavati se smejo v prilogi A omenjene tiče v vsakem času. Vsi drugi tiči pa se od 1. februarja do kon¬ ca avgusta vsacega leta, to je med valjenjem, ne smejo ne loviti, ne moriti. §. 3. V prilogi B omenjena tičja plemena, ki ži¬ ve le nekoliko ob žužkih, smejo se od 1. septembra do konca januarija, to je, razen časa valenja, po pismeno dani privolitvi zemljiščnega gospodarja in po pismeni, za eno leto veljavni dovolitvi občin¬ skega predstojnika loviti in moriti. Za dovolitev se plača taksa dveh goldinarjev a. v. §. 4. Izjemno se smejo tudi v prilogi G na¬ vedena tičja plemena, ki žive večidel ob žužkih, miših in drugih kmetijstvu škodljivih živalih, od 1- septembra do 31. januarija s privolitvijo zem¬ ljiščnega posestnika, omenjeno v §.3 in z dovo¬ ljenjem, danim za eno leto od politične okrajne gosposke, loviti in moriti. Za to dovoljenje se pla¬ ča taksa 10 (desetih) goldinarjev. 52— Pri tem privoljenji se ima natanjko preuda¬ riti, ali kaže tičji lov z ozirom na kmetijske raz¬ mere dopustiti. Prošnja se ima vložiti po županstvu, katero ima o dopušeenji svoj svet dati. Vsako dovoljenje se ima dotičnemu županstvu naznaniti. §. 5. Kdor hoče streljati tiče, mora imeti ra¬ zen v §§. 3 in 4 predpisanega dovoljenja zemljiščnega posestnika tudi dovoljenje tistega, ki ima pravico lova. §. 6. Prepoveduje se tičji lov a) z rabo oslepljenih vabnikov, b) z mrežami, kakoršnimi koli in kakor si bodi narejenimi, zatikalnimi i. t. d. in c ) se zanjkami (žimo) in kambami, bodi pri plo- teh (mejah) in germih, bodi na gumnih (tezah). §. 7. Občinski predstojnik v primerljaji §. 3 in politična okrajna gosposka v primerljaji §. 4 da po podeljenem dovoljenji spričbo z uradnim pečatom na njej. Ta spričba ima zapopadati ime, osebni popis vpravičenca, okraj in dobo, za kate¬ ro se je dovolitev dala, kakor tudi morebitne po¬ goje, katere gosposka v vsakem primerljaji za po¬ trebno spozna, pristaviti. Tičji lovec se ima, kadar lovi, spričati z do- tičnim dovoljenjem. §. 8. Kupčija s tiči, omenjenimi v prilogah B in C mertvimi ali živimi, ki so bili vzeti v ča¬ su po §. 2 prepovedanem, je prepovedana. V prilogi C omenjeni tiči pa se mertvi ne smejo nikoli prodajati brez ozira na čas, kdaj so bili vjeti. §. 9. Prestopke zoper to postavo imajo župa¬ ni in dva ončinska podžupana z globo od 1 do 10 gol J. in pri ponavljanji do 20 gold. a. v„ ali če dotični ne more plačati, se zaporom od 12 ur do 4 dni kaznovati. Razen tega se imajo vzeti lo¬ vila in vjeti tiči, izmed katerih se imajo živi pre¬ cej izpustiti. Globe, takse (§§. 3. 4.) in skupilo za odvze¬ te reči se stekajo v zalog za deželno gospodarstvo (obdelovanje). §. 10 . Kazenska obsodba se ima stranki pis¬ meno proti poterdilu izročiti, ali v pričo dveh prič v občinski pisarnici ustmeno naznaniti. V tem primerljaji imate opravljeno naznanilo in dan, kdaj se je izveršilo, priči na kazenski ob¬ sodbi poterditi. §. 11 . Pritožbe zoper zavernjene prošnje za tičji lov ali zoper pogoje z dovolitvijo sklenjene (§§. 4 in 7) gredo na politično deželno gosposko in pri daljej pritožbi na ministerstvo poljedelstva; pritožbe zoper odrek dovolitve (§. 3) in kazenske obsodbe (§. 9) pa na politično okrajno gosposko in se imajo v pervem primerljaji ustmeno ali pis¬ meno podati politični okrajni gosposki, v družili primerljajih pa županu v 14 dneh od dneva nazna¬ nila ali vročenja obsodbe. §. 12 , Politična okrajna gosposka ima dolž¬ nost, čuti nad tem, da župani natanjko izpolnuje- jo določbe te postave. Politična okrajna gosposka ima vzlasti za to skerbeli, da se ta postava vsako leto meseca de¬ cembra po županih v občinah po navadni poti raz¬ glasi. §. 13 . Opuščanja v tej postavi županstvom naloženih dolžnosti kaznuje politična okrajna gos¬ poska s kaznijo od 10 do 20 gold. v prid zaloga za deželno gospodarstvo (obdelovanje). 54— §. 14 . 0. k. žendannerija, gozdno, lovsko in osebje poljskega varstva, potem vsi javni ogledni organi so dolžni, vsak zapaženi prestopek te po¬ stave županu ovaditi. §. 15. Za znanstvene namene sme politična deželna gosposka izjeme od te postave dovoliti. §. 16 . Učitelji ljudskih šol so dolžni, podu- čevati šolsko mladino o škodi, katera se dela s pokončevanjem gnjezd, z lovom in z moritvijo ko¬ ristnih tičev, in ji vzlasti pred začetkom valjenja za varstvo teh tičev dane določbe te postave ome¬ njati in prestopke, kolikor je v njih področji, za¬ virati . §. 17 . Vse druge naredbam te postave na¬ sprotne postave in vsi ukazi in predpisi, ki se ž njo ne vjemajo, nimajo več veljave. §. 18 . Da to postavo izversita, naročuje se Mojima ministroma za notranjstvo in poljedelstvo. V Schonbrunn-u 80. aprila 1870. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Priloga A. Postojne vsake verste (orel) Sokol selec Modri sokol Ostriž Mali sokol (tičar) Skarnjek Sivi jastreb (kostanjevi skarnjek) Kanja (skopec kokošar, kregulj) Kragulj (kregulj mali) (kobec) Petrino s. r. Acjuila L. < Palco peregrinus L. „ lan ari us L. „ subbuteo L. „ aesalon Gm. „ milvus L. ater L. palumbarius L. nisus L, . — OD — Berkasti ser (postovka) Circus Lac. Sovjak (hostna sova) (bubuj) Strix Bubo L. Sraka roparka velika (sivi srakoper) Lanius excubi- tor L. Sraka roparka mala (černoeelni srakoper) Sraka Krokar (veliki vran) Cerna vrana Siva vrana Lanius minor L. Corvus pica L. „ corax L. „ corone L. „ eornix L. Priloga B. Mokosevka (postovka) Falco tinuneulus L. Lun seršenar (kostanjevi seršenar) „ apivorus L. Derskač Brinjevka (smolnica) Srakoper (ruja vi srakoper) Leščnikar (šoga, šoja) Orehar (grahasti lesni kar) Zelenec (glavač) Pinož (gorski ščinkovec, ček, , nikovec) Lisec Konopnica (čižek) Sternad rumeni Zeleni dlesk Konopljenka, (repnik) Morska konopljenka Domači vrabec Poljski vrabec Sternad »' \ Turdus viscivorus L. „ pilaris L. Lanius eulluris L. Garul us glandarius L. Nucifraga caryoca tactes L. Coccotraustes vulga- ris Briss. Fringilla montefringil- la L. „ carduelis L. „ spinus L. „ seri n us L. „ elilorus L. „ cannabina L. „ linaria L. r domestica L. „ montana L. Emberiza L. - 56 - Kalin (berstnik, popkar) Krumpež Loxia pyrrhula L. Loxia curvirostra L. Priloga C. Mišar (mišja kanja) Beli ser (kocasta kanja) Sove (brez hostne sove) Mravljinčar (podkujka) Zidna lastavica (hudournica) Lastavice Zelenka (zelena vrana) Plezovec Udod (butovee, smerdokavra, čopasti odep, vutač) Berlez Steržek (palček, kraljic) Falco buteo L. „ lagopus L. Strix L. Caprimulgus euro- paeus L. Capselus III. Hirundo L Coracias garrula L. Certhia familiaris L. Povodnjak Kobiličar Povodna penica Terstniea Slavec Potočni slavec (slavec veliki) Mlinarička červnoglavka (černa penica, kovaček) Sečna penica (siva penica) Vertna penica Oskuršna penica Rumeni spakovalec Zelena vrana (zelena penica) Jamar Vertna šmarnica (rujava taščica) Upupa epops L. Sitta europaea L. Troglodites parvu- lus L. Sylviafluviatilis M.W. „ locustella L. „ acjuatica L. „ arundinacea L. „ luscinia L. „ philomela Bon. „ čurruca Lath. „ atricapilla L. „ cinerca L. „ kortensis „ nisoria Bechst. „ bypolais L. „ sibilatrix Bechst. trohilus L. phoenicurus L. - 57 — Hišna šmarnica (černa taščica) tithjs Scop. Taščica Plava taščica Palček Beloritka Pliska (pevka mala) Senice Pasterice (pliska) Kaščarice (cipa) Drozeg cika st Beli drozeg Kos Komatar (komatni drozeg) Plavi drozeg Sylvia nibeeula L. „ suecica L. Begulus Cuv. Laxicola Bechst. Accentor modularis L. Parus L, Motacilla L. Anthus Bechst. Turdus musicus L. „ iliacus L. „ merula L. „ torquatus L. „ cyanus L. „ saxatilis L. „ OriolusgalbulaL. „ Musicapa L. Slegur (kanj uh) Kobilar (vuga) Muhar (muhovček) Navadna vrana (poljska vrana) Oorvus frugilegus L. Kavka „ monedula L. Škorec Sturnus vulgaris L. Sčinkovec (pinoža) Fringilla coelebs L. Škerjanci Alauda L. Detalji (žolna) Picus L. čudež (vijoglavka) Yunx torquilla L. Kukavica Cuculus canorus L. Oznanilo c. k. namestništva za Primorje v Terstu od 26. maja 1876, zastran varstva divjačine. Glede na to, da ima v mejni grofiji isterski kakor v bližnjem vojvodstvu Kranjskem postava za- -53- stran varstva divjačine že veljavnost, zdi se mi po¬ trebno, da za pokneženo grofijo Goriško in Gradi¬ ško in deržavno-neposrednje mesto Terst z nje¬ govem obmestjem vred, kjer take postave še ni, pa se čedalje bolj pogreša, dokler se ne izda po ustavni poti, ne samo onim, ki imajo lovsko pra¬ vico, ampak tudi posestnikom v prid ukazujem ta- ko-le: 1. Sledeča divjačina se re sme v spodaj ome¬ njenih varstvenih dobah niti streljati, niti loviti, niti ubijati: 1. divji kozel od 1. februarija do 1. avgusta, 2. divja koza od I. decembra do 15. avgusta, 3. divji kozliček in kuzica od 1, maja do 30. septembra, 4. sernjak od 1. februarija do 1. julija, 4. serna od 16. decembra do 15- septembra, 6. sernjaček in sernica od 1. maja do 30. sep¬ tembra, 7. zajec od 16. januarija do 30. septembra, 8. divji petelin in škarjevec od 1. junija do 31. avgusta, 9. divja kokoš in škarjevka vse leto, 10. beli in veliki (gozdni) jereb od 1. februarija do 31. avgusta, 11. kotoma in jerebica od 16. januarija do 31. avgusta, 12. prepelice in divji golobi od 1. februarija do 31. julija, 13. tace in lovske povodnje tiče od 1. marcija do 15. avgusta, 14. kljunači od 1. marcija do 15 avgusta. Kar zadeva serne in divje koze ima se za ser- njačka ali sernico, kozlička ali kozico mlada div¬ jad do 1. julija tistega leta., ki pride po porodu. 59- 2 . Prepovedano je, divjačino loviti v zanjke, pa¬ sti ali skopce, kakor tudi pokončavati jajca in je¬ mati mlado divjačino iz gnjezd. Polagati strup, da se pokončajo lisice in vol¬ kovi, sme se le tedaj, če to politična okrajna go¬ sposka dovoli. 3. Glede lova divjačine v zagrajenih zverinja¬ kih ta ukaz ne velja. Prepovedano je vendar v tacih zverinjakih mej varstveno dobo ubito divjačino prodajati, kakor do¬ ločuje člen 6. 4. Politična okrajna gosposka sme tudi mej varstveno dobo zaukazati, da se divjačina, ki se preobilno poljedelstvu v škodo goji, primerno zmanjša. Če se divjačina v tem primerljaji ubije, mora prodajalec, ali kdor prodajo posreduje, se spriča- lom politične okrajne gosposke skazati, da ima pra¬ vico prodajati jo, ako ne, bo se ž njim ravnalo po določbah naslednjega odstavka. 5. Kdor prestopi določbe odstavkov 1. in 2 , zapade kazni po namenu ministerijalnega ukaza od 30. septembra 1857 derž. zak. štev. 198. 6. Kdor po preteku 10 dni potem, ko je na¬ stopila varstvena doba, mej tem divjačino, glede katere je lov v tem času prepovedan, v celih ko¬ sih, ali razsekano, ali ne še za užitek pripravljeno, na prodaj nosi, v prodajalnicah, na tergih, ali ka¬ kor si koli bodi na prodaj razstavlja, ali kdor pro¬ dajo posreduje, temu se divjačina odvzame in za¬ dene ga kazen omenjena v členu 5. Enaka kazenska določba, poleg tega, da se divjačina vzame, velja tudi glede prodajanja tiste divjačine, ki se sploh nikar ne sme ubijati, ali ti- - OO- ste, ki je bila ujeta v zanjke, skopce in pasti, po¬ tem glede jajc in mlade divje perutnine. Kdor divjačino, ki je iz takih krajev, za ka¬ tere ta ukaz ne velja, med varstveno dobo proda¬ ja, ali prodajo posreduje, mora dokazati, od kod je divjačina, in če je iz kraljestev in dežel za¬ stopanih v deržavnem zboru, mora tudi dokazati se spriealom, da m bila divjačina ubita zoper po¬ stave ali ukaze, ki veljajo zastran varstva divjači¬ ne v istih kraljestvih in deželah. Sicer se rabi tudi zoper tako osobo enaka ka¬ zenska določba. 7. Odvzeto divjačino ima dotieni župan po javni dražbi prodati ; izkupilo za to, kakor tudi dotične naložene globe gredo v zalog za uboge tiste občine, v kateri se je prestopek zapazil. Preiskovanje in kaznovanje pripada političnim oblastnijam. Pino s. r. Postava od 18. marcija 1876, o varstvu poljskega Uaga, veljavna za poknezeno grofijo Goriško in Gradiško. (Štev. 11. zak. in ukaz. za avstr. ilir. Primorje.) S privolitvijo deželnega zbora poknežene Mo¬ je grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: 1. O poljskem blagu in o poljskih pregreških. §. 1. Poljsko blago je pod posebnim varstvom te postave. -61 Kedar gre za izverševanje te postave, prište¬ vajo se poljskemu blagu vse tiste stvari, katere so s kmetovalstvom in poljedelstvom v najširšem po¬ menu v neposrednji ali posrednji zvezi, dokler so te stvari še na polji. Prištevajo se torej poljskemu blagu zemljišča sama, kakor : njive, travniki, pašniki, verti, vino¬ gradi, potem sadno drevje in vsakoršni zasadi, stis¬ kalnice (prešalnice), poljske koče, plotovi in seči (žive graje), ribniki, ribarnice in druge naredbe za ribstvo, priprave za svilorejo in čebelarstvo, seni¬ ki, naprave za dotok in odtok vode, jezovi, vodne naprave in vodovodi, poljski vodnjaki in napaja¬ lišča, poljske poti in steze i. t. d:, tudi vsi še ne spravljeni pridelki in setve, dalje seno, slama in pridelki v kopah, na polji puščena kmetijska pri¬ prava in orodje, vprežna in pašna živina, gnoj itd. §. 2. Kot poljski pregreški se imajo kaznovati vse poškodbe poljskega blaga (§1.) in vsi prestop¬ ki tistih prepovedi, katere ali so že v tej postavi, ali jih je na podlagi te postave politična oblastni- ja (okrajna oblastnija, občinsko starešinstvo) po- sebe razglasila v brambo poljskega blaga, kolikor te poškodbe ali prestopki teh prepovedi ne spada¬ jo pod občni kazenski zakon ali pod posebne posta¬ ve in ukaze razglašene v brambo drugih oddelkov zemljedelstva, posebno v brambo vodnih pravic ali za oskerbovanje cestne policije. §. 3. Posebno se zoper to postavo pregreši, kedor brez pravice n) hodi, se polega, jezdari, vozi po vertih, sploh po obdelanih ali za obdelovanje že pripravlje¬ nih njivah, po travnikih in po vsakaterem zemljišči, ako kažejo graje, table ali druga — 62 — vidna svarila, da je občinstvu prepovedano po njem hoditi; b) hodi po poteh, katere so po ukazu občinske¬ ga glavarja zaperte tedaj, kedar zori grozdje ali druga poljščina ali sadje, in so po prepo¬ vednih tablah ali drugih vidnih svarilih za- zuamljene kot prepovedane poti; c) odpravlja graje, nagajivo odpira dotične lese ter odstranja prepovedne table in svarila, ali jih tako pokaži, da se potem ne dajo več spoznati ; d) nareja na polji steze ali poti; e) razorava, razkopava ali kako drugače poško¬ duje skupne poljske poti ali steze, prestavlja ali odpravlja mejnike ter odorava tujo zemljo; f) ofllamlja ali odrezuje debla, veje, mladike, terga cvetje ali sadje, smuka listje z dreves ali koristnega germovja ali izdira podporne kole ; g ) odrezuje, lomi ali terga z obdelanih njiv žit¬ no klasje, stročjo ali kakoršne koli rastline, potem kosi, žanje ali muli travo ob poteh ali po grivah kraj polja; h ) pobira ali izkopava kosti, cunje ali gnojila po vertih ali njivah, po travnikih ali pašnikih, koplje perst, pesek, prod, kamenje, grabi listje in pobira zrelo ali nezrelo sadje na tuji zemlji; i ) poklada ali meče kamenje, razsip, črepinje, nesnago ali plevel na tujo zemljo ali na poti, h) rabi tuje senike, poljske koče ali na polji pu¬ ščeno pripravo in orodje, ali kedor to pripra¬ vo in orodje skriva, raznaša ali kazi; i) nagajivo prevrača ali raztresa na polji tujo perst ali gnoj v gomilah, žito v lonicah, ste- —63— ljo v kupih, seno, slamo ali pridelke v kopah, in kedor poškoduje priprave na tujem polji, v katerih se klaja ali žito suši; m) zažiga močvirje, ki ima sušek (šoto) v sebi. §. 4. Zunaj zapertih ali ograjenih prostorov ne sme nobeno živinee ostati prosto brez varha. Ce je zarad krajnih razmer treba izjemkov od te prepovedi, sme jih dovoliti občinsko starešinstvo. §. 5. Zunaj zapertih ali ograjenih prostorov sme se živina pasti le pod pažnjo pripravnega pa¬ stirja. Na pašnikih, ki so tako malo obširni ali tako leže, da se je po pravici bati, da prestopi živina na tuja tla, ali sploh da pokvari tuje poljsko bla¬ go, mora se živina z vervmi primerno privezati h kaki terdno stoječi stvari ali voditi s povodcem (paša na povodci.) §. 6. Na zemljiščih, katera niso od vseh stra¬ ni tako ograjena, da ne bi mogla živina ž njih stopiti, prepovedana je vsaka paša po noči, tudi na povodci. Z ozirom na posebne razmere sme občinsko starešinstvo izjemke od te prepovedi dovoljevati za odločene pašnike. §. 7. Živina se sme na pašo in s paše goniti samo po dnevi. Po namenu te postave se začne dan eno uro pred solnčnim vzhodom in neha eno uro po zahodu. §. 8. če so poti na pašo take, da se je po pravici bati, da na pašo gnana živina tuje poljsko blago pokvari, sme občinsko starešinstvo izreči, da se po določenih koseh poti živina ne sme goniti na pašo drugače, razun če je živinče k živinčetu privezano, ali pa na povodcih. -64— §. 9 . Politična okrajna oblastnija sme z ozi¬ rom na krajne razmere poljskemu blagu v brambo izreči, tla se tuje črede po cestah in poteh med neograjenimi njivami ali travniki po noči ne smejo goniti drugače, nego le pod pažnjo posebnega od župana postavljenega spremljavca, katerega plača živinski gonjač po ceni, ki jo je določila omenje¬ na oblastnija. §. 10. Živina se sme po tujem zemljišči goni¬ ti, varovati ali pasti—če nima deležnik posebnih pravic — le tedaj, kedar dotični gospodar v to privoli. To velja posebno tudi glede paše po tujih ledinah in sterniščih ter ob poteh in po grivah kraj polja. §. 11 . Pobirkovati po vertih, sadovnjakih, vino¬ gradih ali po njivah in travnikih je le s privolitvijo dotičnega gospodarja dopuščeno, ponoči (§. 7) pa brez izjemka prepovedano. §. 12 . V tistih občinah, ki imajo dokaj zem¬ ljišč s trtami, ima starešinstvo, potem ko je njih posestnike zaslišalo, določiti in razglasiti o pravem času dan, pred katerim ne sme biti tergatev. Izjemek od tega sme župan dovoliti posamez¬ nim posestnikom glede takega grozdja, ki zgodaj zori, ali zarad nastale uime (škode po vremenu), ali pa kedar se ni bati, da bi se s tem izjemkom poljsko blago pripravilo v nevarnost. II. O kaznih zastran poljskih pregreškov. §, 13 . Poljski pregreški se kaznujejo z globo od 1 do 40 gold. ali z zaporom od 6 ur do 8 dni. Ta določba pa ima izjemke, zapopadene v na¬ slednjih dveh §§. 14 in 15. §. 14 . Prestopek v §§. 4—10 omenjenih uka¬ zov in prepovedi, katerih namen je obvarovati polj¬ sko blago poškodeb po živini, zapade globi pravi¬ loma po tej meri : od goveda, konja, mezga, osla ali koze po 1 gld.—kr. od prasca po — „ 30 „ od ovce po — „ 20 „ od purana, race in gosi po — „ 10 „ od druge kuretine po — „ 5 „ Dvakrat toliko globe so ima odmeriti, ako se živina nalašč zastran paše žene na tuja tla, ali če se je pregrešek storil po noči (§• 7). Dvojna globa se tudi odloči, kedar se je pre¬ grešek storil na obdelanih njivah, vertih, vinogra¬ dih, na mokrih ali vgreznih travnikih ali na takih zemljiščih, glede katerih ograje, prepovedne table ali drugačna v tistem kraji navadna svarila kaže¬ jo, da so zaperta. Prestopek §. 3 pod a in h zapade, če ga je kedo storil s tem, da je brez pravice hodil ali le¬ žal, globi 50 kr. za vsakega človeka ; če je pa brez pravice jezdil ali vozil, globi po goldinarji od jezd¬ nega ah vprežnega živinčeta ; v§.3 pod /'ome¬ njena poškodba dreves na deblu ali koristnega ger- movja na steblih zapade globi dveh goldinarjev od vsakega drevesa ali germa ; če je kedo smukal list¬ je ali pa odlomil ali kako drugače poškodil veje, mladike, cvetje ali sadje, zapade globi enega gol¬ dinarja za vsako drevo ali vsak germ ; tako tudi globi enega goldinarja za vsak podporni kol, ki ga je izderi. Pri razmerah vrednih posebnega ozira, sme se vsaka globa za-se tudi znižati, vendar nikoli ne pod polovico po tej postavi odmerjenega zneska. — 6(1 Nikdar pa ne smejo vsi posamezni zneski glo¬ be presegati za isti pregrešek skupnega zneska 40 gold. §. 15 . Ako prestopijo to postavo otroci, po¬ sli ali pastirji, zapadejo globi do 10 goldinarjev tudi starši ali postavni zastopniki otrok, ali dotič- ni gospodarji, kedar se more pregrešek tudi tem 0 sebam zarad opuščene dolžne skerbi v krivico ^ teti, in to brez razločka, ali so bili kaznovani ali ne tisti, ki so pregrešek storili. Ne sme se pa odmeriti veča globa od tiste, ki je v tej postavi določena za pregrešek sam. Omenjene osebe morajo verli tega biti dobre za odškodbo po namenu §. 1315 obč. derž. zako¬ nika. §. 16 . Ivedor je poljskega pregreška kriv, ima, ne glede na zasluženo kazen, vselej storjeno škodo poverniti. Pri poljskih pregreških storjenih od več oseb skupaj je za škodo vsaka odgovorna v zmislu §§. 1301 in 1302 obč. derž. zakonika. III. Ob osebah, katerim je izročeno poljsko varstvo. § 17 . Da se poljsko blago obvaruje poljskih pregreškov, imajo se postaviti poljski čuvaji in kakor taki vzeti v prisego. Praviloma je vsaka občina 'dolžna postaviti v primernem številu skupne zaprisežene čuvaje za tista zemljišča ležeča v njeni okolici in spadajoča k poljskemu blagu, katerim niso posamezni gospo¬ darji po §. 18 postavili posebnih čuvajev. Stroški za poljske čuvaje, katere postavi ob¬ čina, razdelijo se med deležne posestnike po na¬ menu občinske postavet — 6 ?- S privolitvijo politične okrajne oblastnije sme- ste dve občini, ali sme tudi več občin za tista zem¬ ljišča v njih okolici, katera treba nadgledovati, po¬ staviti enega skupnega čuvaja, če se kaže, da bode s tem poljsko blago dovolj obvarovano. Politična deželna oblastnija sme, potem ko je zaslišala deželni odbor, glede tistih občin, pri ka¬ terih se po krajnih in drugih razmerah pokaže, da ni treba za varnost poljščine postavljati občinskih poljskih čuvajev, izreči, da so oproščene dolžnosti, postaviti jih, bodi za odločen, bodi neodločen čas, za vso občinsko okolico, ali za odločen nje del. §. 18 . Posamezni gospodarji ali njih več, ki ima¬ jo vsi skupaj vsaj petdeset hektarov (86 9 /, 0 dol. avst. oralov) k poljskemu blagu spadajočih zemljišč, smejo za nje postaviti posebne zaprisežene poljske čuvaje, in to brez razločka, ali leže dotična zemlji¬ šča v isti občini ali ne, samo da ni po krajnih razmerah nobenega zaderžka, da se skupaj, kakor je treba, nadgledujejo. Ako bi se hoteii posebni v prisego vzeti polj¬ ski čuvaji postaviti za taka zemljišča, katera nima¬ jo gori omenjene mere, treba je, da to prej posebi dovoli politična okrajna oblastnija, katera pa sme dovolitev odreči samo tedaj, kedar bi tehtni uzroki branili take čuvaje postaviti. §.19. Postavljenega poljskega čuvaja ima poli¬ tična okrajna oblastnija poterditi in v prisego vzeti. Potem se šteje za javnega stražnika v zmislu po¬ stave od 16. junija 1872 (drž. zak. štv 84). Poterditi in v prisego vzeti poljskega čuvaja zamore omenjena oblastnija le tedaj, kedar to zahteva, kedor ga je postavil. Prisegovati se ima po besedah tu priložene pri¬ sege. 68 — §. 20. Politična okrajna oblastnija sme poter- ditev in zaprisežbo poljskega čuvaja odreči, če ni telesno sposoben ali če ni zanesljiv. §. 21. Kot poljski čuvaji se smejo poterjevati in v prisego jemati samo take osebe, ki so doveršile dvajseto leto in znajo postave in ukaze zadevajoče njih službo. Tudi taki, ki so kot gojzdni in lovski čuvaji zapriseženi, smejo se ob enem postaviti in v pri¬ sego vzeti za poljsko varstvo. §. 22. Vsakemu, ki je prisegel kot poljski ču¬ vaj, ima politična okrajna oblastnija vročiti izkaz¬ nico, da je res za službo poterjen in v prisego vzet (§. 19 ); na tej izkaznici ima biti tudi ime tistega, ki je čuvaja postavil, z natančno omenbo okolice vred, katera mu je v varstvo odkazana. Vsako spremembo te le okolice ima njegov gospodar nemudoma naznaniti politični okrajni oblastniji, da omenjeno izkaznico popravi. Ako nastopi zaprisežen poljski čuvaj enako službo pri kakem drugem gospodarji, ima izkaznico izročiti politični okrajni oblastniji svojega novega stanovišča, in ta oblastnija mu ima, sklicovaje se na prisego, s katero je bil že ob nastopu poprej¬ šnje službe zavezan, izdati novo izkaznico primerno spremenjenim razmeram. Obrazec te izkaznice ustanovi politična deželna oblastnija. §. 23. Ako se pri že zapriseženem poljskem čuvaji primeri kaj tacega, zarad česar ne bi bil po §. 20 smel priseči, ima politična okrajna oblastnija razsodili, ali se ima morda njegova poterditev v službi preklicati (§ 19 ) ter mu v § 22 omenjena izkaznica odvzeti, če ni čuvaj že izgubil svoje službe vsled sodniške obsodbe po kazenski postavi. -89- §. 24 . V službi poterjeni in zapriseženi čuvaj je dolžen, kedar opravlja svojo službo, nositi službno znamenje, katero ima politična okrajna oblastnija določiti ter primerno razglasiti. On ima tudi pravico, v službi nositi kratko sabljo, katero pa sme rabiti le v sili pravične brambe. §. 25 . Kar se tiče uradne lastnosti zapriseže¬ nega čuvaja in posebno verjetnosti njegovega spričevanja in tudi njegove oblasti, prijemati in zasledovati take ljudi, katere zasači v pregrešku zoper varnost poljskega blaga, ali kateri so tacega pregreška očitno sumljivi, potem kar se tiče nje¬ gove pravice, odvzemati take stvari, ki prihajajo od kaznjivega dejanja, ali s katerimi se je imelo to dejanje zveršiti, naposled kar se tiče njegove dolžnosti, vse te stvari in tudi prijete ljudi izro- čevati pristojni oblastniji,—veljajo določila postave od 16. junija 1872 (deiž. zak. št. 84). §. 26 . Kedar je zemljišče poškodovala živina, ima poljski čuvaj brez poškodovanca sam zarubiti zanj toliko živinčet, kolikor jih je dovolj, da se škoda po verne (§. 1821 obč. derž. zak.), če ni te¬ ga že storil poškodovanec sam. Od občine postavljeni poljski čuvaj pa ne sme rubati tedaj, kedar je škodo storila živina od ob¬ činske črede, katero pase občinski pastir. §. 27 . Čuvaj ima dolžnost, da vsak poljski pregrešek, katerega zapazi, brez razločka, ali je storivec znan ali ne, nemudoma naznani onemu, ki ga je postavil, in sicer občinski čuvaj županu, po §. 18. postavljeni čuvaj pa svojemu gospodarju in ob enem tudi županu. §. 28 . Čuvaj ima po namenu §§. 5 in 6 po¬ stavo 16. junija 1872 (derž. zak. št. 84) zaradi poljskega pregreška odvzete stvari in orodje pre¬ cej žnpanu izročiti. Kedar je od občine postavljen poljski čuvaj zarubil živino, mora jo nemudoma izročiti županu. Po namenu §. 18 postavljeni čuvaj ima zarub¬ ljeno živino nemudoma izročiti svojemu gospo¬ darju, ob enem pa zarubitev naznaniti županu. §. 29. Politična okrajna oblastnija ima vse za¬ prisežene poljske čuvaje v svojem okraji zapisova¬ ti v posebno knjigo, katero mora imeti vedno v razvidnosti. Župani, oziroma zemljiški posestniki (§. 18) so dolžni vsako spremembo v osebji od njih po¬ stavljenih zapriseženih čuvajev najpozneje v 14 dneh naznaniti politični okrajni oblastniji, da jih ne zadene globa zastran reda od 2 do 10 goldinarjev. IV. O kazenski, obravnavi in o ■pristojnih oblastnijah. §. 30. Preiskava zastran poljskih pregreškov gre županu tiste občine, v okolici katere se je po¬ stava prelomila. Pravico kaznovati te pregreške izveršujejo v izročenem področji tisti občinski postavijenci, ka¬ teri jo izveršujejo v drugih zadevah krajne policije. Kedar so pa ti postavljenci sami obdolženi poljskega pregreška storjenega kaki drugi občini v škodo, aii kedar gre sploh za kak poljski pre- grešek, glede katerega so omenjeni postavljene! pristranski, ima stvar obravnovati in razsoditi na pervi stopinji politična okrajna oblastnija. §. 31. Župan je dolžen vse pregreške zoper varnost poljskega blaga, ki jih zve, nemudoma na- — 71 — znani ti poškodovancem tor sosebno pregreške spa¬ dajoče pod občni kazenski zakon brez odloga ova¬ diti kazenski oblastniji. §. 32. Zupan ima stvari prihajajoče od polj¬ skega pregreška, katere mu je poljski čuvaj izročil po namen §. 28, verniti poškodovanemu gospodarju. Ce pa poškodovanec ni znan, ima župan sto¬ riti vse, česar je treba, da ga izve ; omenjene stvari ima med tem hraniti, če so pa take, da se lahko skazijo, ima jih prodati po dražbi ali kako drugače primerno oberniti neznanemu poškodovancu v prid. Ce se poškodovanec pri vsem pozvedovanji ; vendar v enem letu od dne doprinesenega poljske¬ ga pregreška ni oglasil, da bi stvari, oziroma njih vrednost prevzel, odda se po dražbi pridobljeni znesek, če po odbitih stroških ne presega 5 gol¬ dinarjev, zakladu za uboge dotičnega kraja, vendar je občina lastniku teh stvari dobra za njegove znabitne pravice, dokler niso zastarele ; znesek pa, ki 5 goldinarjev presega, pošlje se politični okraj¬ ni oblastniji, da ž njim dalje po postavi ravna. §. 33. Ako se je zarubljena živina po name¬ nu §. 28 izročila županu, ima on to nemudoma naznaniti njenemu gospodarju, če je znan, pa tudi poškodovancu, katerega ima še posebno opomniti, naj začne narpozneje v osmih dneh po rubežni poganjati se za odškodbo, sicer bi se morala za¬ rubljena živina nazaj dati gospodarju, ko bi se za njo oglasil Ce je poškodovanec v določenem času to sto¬ ril, ima župan prizadevati si, da se poškodovanec 'n gospodar zarubljene živine o znesku odškodbe z lepa pogodita, in če se to ne zgodi, pa je po¬ škodovanec po nameuu §. 1321 obč. derž. zak. tožbo sodniji podal, ima župan v zavarovanje od- škodbe določiti, koliko se mora denarja vložiti, da se zarubljena živina gospodarju izroči še prej, ko se je obravnava zarad poljskega pregreška pravo- veljavno končala (§. 1322 obč. derž. zak.) §. 34 . Kar je v §. 33 določeno, velja tudi tedaj, kedar je za kakega poškodovanega gospo¬ darja zarubil živino njegov zapriseženi poljski čuvaj (§• 28 ). _ §. 35 . Kedar se kak poljski pregrešek ovadi, ima župan nemudoma resnični dogodek pozvedeti ter ima, če se nista poškodovanec in obdolženec glede odškodbe pogodila, ob enem znesek te od- škodbe po cenitvi ustanoviti, in to z ozirom na stvari, ki so se poškodovancu vernile po namenu §. 32. §. 36 . Iz poljskega pregreška izvirajočo škodo ceniti so pooblaščeni najprej zapriseženi poljski čuvaji. Ako meni poljski čuvaj, da znaša škoda več ko 5 goldinarjev, da jo župan brez odloga ceniti po zapriseženem eenivcu. Kazuu tega sme tudi pri vsakem poljskem pre- grešku kolikor poškodovanec, toliko kedor je dol¬ žen škodo poverniti, zahtevati pri županu cenitev po zapriseženem cenivcu. §. 37 . Kedar se škoda ne ceni v zmislu §. 36 po zapriseženem poljskem čuvaji, ima župan to opravilo izročiti zapriseženim sodnijskim cenivcem; I če pa takih eenivcev ni, ima politična okrajna oblast- nija na prošnjo občine za taka opravila postaviti posebne cenivce, katere ali sama ali po svojem namestniku vzame v prisego. §. 38 . V kazenski razsodbi se ima tudi izre¬ či, koliko znaša odškodba, katera gre poškodovan¬ cu, bodisi po njegovi dotični poravnavi z obdol- —73 — žencem, bodisi po cenitvi, če ta (cenitev) ne pre¬ sega zneska 15 goldinarjev, ali če jo obsojenec za dobro spozna. Če se pa cenitev, ki presega znesek 15 gol¬ dinarjev, izpodbija, mora se v kazenski razsodbi odškodba prisoditi le do zneska 15 goldinarjev ter izreči, naj toži poškodovanec pri civilni sodniji, če hoče kaj več imeti. Ob enem se ima razsoditi, katera oseba je po besedah §§. 15 in 16 dolžna škodo poverniti; če so pa druge osebe, ki niso poljskega pregreška sokrive, vendar iz njega imele kak dobiček, kakor n. pr. pri poškodbah po pašnji i. t. d., ima se tudi izreči, v kateri meri so te osebe, in sicer le do zneska določenega v pervem odstavku, dolžne, poškodovancu škodo poverniti. §. 39. V kazenski razsodbi se ima krivcu na¬ ložiti tudi povračilo stroškov, kar se jih je nabra¬ lo za rubež, za rejo zarubljene živine in za cenitev škode po zapriseženih cenivcih. §. 40. Tisto obsojenčevo orodje, katero je pri kaznjivem dejanji rabil, in ki se mu je zastran poljskega pregreška odvzelo, ima se potem ko je razsodba zadobila pravno moč, gospodarju nazaj dati, če je poškodovanec dobil povračilo storjene mu škode in so tudi stroški kazenske obravnave založeni. V nasprotnem slučaji pa ima župan orodje po javni dražbi prodati in pridobljeni znesek po odbitku stroškov in povračilu škode izročiti lastni¬ ku poškodovanega poljskega blaga, ali pa, če ta ni znan in se ne oglasi v treh mesecih, zalogu za uboge dotičnega kraja. §. 41 . Pritožba zoper županovo kazensko raz¬ sodbo gre pred tisto politično oblastnijo, pod kg- tero je neposrednje dotična občina glede izročenega podi - očja (pred okrajno, oziroma deželno oblastnijo). Fritožba se županu ali ustno naznani, ali pismeno poda v 8 dneh od dneva, katerega se je izpodbijana razsodba proglasila, ali pa od dneva, katerega se je vročila, če se je namreč vročba pri proglašenji razsodbe zahtevala, ali vsled kontuma- cije uradno naročila. Zoper dve soglasni razsodbi ni dopuščeno da¬ lje pritoževati se. Ako gre kazenska obravnava v pervi stopinji politični okrajni oblastniji, veljajo glede pritožeb pred višo oblastnijo dotična splošna določila. §. 42 . Globe gredo v zaklad za uboge tiste občine, v okolici katere se je storil poljski pregrešek. Globa, ki se ne da izterjati, spremeni se v zapor ali v delo tolikih dni za občekoristne namene. Sme se namreč namesto globe do petih gol¬ dinarjev odmeriti do 24 ur, nikdar pa manj od 6 ur zapora. Dnina, kakoršna je v dotičnem kraji navadna, šteje se za en dan dela. §. 43. Ne smejo se poljski pregreški več preis¬ kovati, ne kaznovati zarad zastare, če ni bil ob¬ dolženec v treh mesecih od dneva storjenega pre- greška podveržen preiskavi. Vendar pa se zamore odškodba zarad poljskega pregreška, ki ni bil preiskovan vsled zastare, ter¬ jati s tožbo na civilni pravdni poti. V. Kedaj nehajo veljati poprejšnji ukazi in kedo ima izveršiti to postavo. §. 44. Tisti dan, katerega zadobi ta postava moč, nehajo veljati vsi dozdanji ukazi zadevajoči -75- poljsko hrambo, kolikor so ti ukazi uravnani po tej postavi, in posebno ukaz ministerstev notra¬ njih opravil in pravosodja od 30. januarija 1860 (derž. zak. štev. 28). §. 45. Izveršiti to postavo je naročeno mini¬ stroma kmetijstva in notranjih opravil. Na Dunaji, dne 18. mareija 1876. Franc Jožef 1. r. Lasser 1. r. Mannsfeld L r. Besede prisege za poljske čuvaje. Prisegam, da hočem poljsko blago moji paz- nji zaupano, karkoli bom mogel, skerbno in zvesto nadgledovati in varovati, da hočem vse tiste, ka¬ teri bi to poljsko blago kakorkoli poškodovati hoteli ali je zares poškodili, ali sploh doprinesli kak polj¬ ski pregrešek, ne glede na to, kedo so, vestno naznanjati, in ako bi bilo treba, po postavi jih ru- bati ali prijemati, da ne bom nikoli nedolžnega po krivem tožil ali v sumnjo pripravljal, da hočem vsako škodo, karkoli mi bo mogoče, odvračati in storjene poškodbe po svoji najboljši vednosti in vesti na znanje dajati in ceniti, tudi siliti na to, da se po postavi odpravijo, da se svojim službnitn dolžnostim brez vedi in dovolitve svojih vikših ali brez neogibnega zaderžka nikoli ne odtegnem, in da hočem za blago, katero mi bo izročeno, vselej, kakor gre, odgovor dajati. Tako mi Bog pomagaj! 1 Zaporedno kazalo postav natisnjenih v II. delu. Postava zastran rabe, napeljevanja in odvračanja vod. 5—35 Postava zadevajoča napravo in notranjo vredbo zemljiških knjig .... 35—47 Postava zastran obvarovanja obdelane zemlje zoper poškodbe po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih žužkih 47—50 Postava zastran varstva kmetijstvu ko¬ ristnih tičev. 51—57 Oznanilo zastran varstva divjačine . 57—60 Postava o varstvu poljskega blaga . 60—75 NRROONA IN UNIUERZITETNR KNJIŽNICA 0000038G774 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 0 620 854 coeiss s