06 delavskem prazniku L maju iskreno čestitamo vsem delavcem in jim želimo prijetno praznovanje
Uredništvo
Vm/L tndi -
Ob pričetku razprave osnutka zakona o združenem delu
Z današnji) objavo začenjamo tudi v Gradisu javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. No\ zakon je za nas in za naše rieio tako pomemben, da ga nekateri imenujejo --Mala ustava«. Razprava o zakonu o zdrožnem delu so' pada v obdobje, ko se neprestano korak za korakom ustvarjajo novi socialistični samoupravni odnosi, v katerih delavci, organizirani v združenem delu postajajo odločilni faktor pri odločanju v celotni družbeni reprodukciji. Prihaja čas, ko ne bo nihče več mogel sam, ali v imenu delavcev odločati, skratka z novim zakonom ukinjeno vsako neposredne obliko odločanja. Odločilna je torej beseda delavca, njegova pravica 'n dolžnost.
vanju dela in sredstev ter odnosih združenega dela, upoštevajoč načelo medsebojne povezanosti in odvisno- solidarnosti in vzajemne odgovornosti TOZD v okviru organizacije sti. (nadaljevanje na 6. strani)
Sistem samoupravnega planiranja
za vsa njegova področja in odnose. Usklajuje temeljni ustavni položaj delavca, da sam odloča o sredstvih in rezultatih svojega dela. Urejuje in preprečuje različne nasprotujoče si razlage zakonskih določil, izogiba pa se zadev, ki morajo biti prepuščene tekoči ekonomski politiki. Jedro gradiva pa je vsekakor v urejanju poglavitnih sestavin združenega dela, s posebnim poudarkom na poglavja, ki govore o ustvarjanju in delitvi dohodka, minulem delu, združe-
Planiranje v luči naše ustave in po določilih zakona o temeljih sistema družbenega planiranja je potrebno uvajati tako, da bodo pri tem uresničene medsebojne pravice in odgovornosti delavcev. Izhajati morajo iz skupnega interesa delavcev, da bo združeno delo kot celota čimbolj produktivno. Skupno je potrebno urejati splošne družbene pogoje gospodarjenja, ki zagotavljajo enakopravnost.
Sistem družbenega planiranja, ki je začrtan v naši novi ustavi in podrobneje opredeljen z zakonom o temeljih sistema družbenega planira-
nja, ki je izšel letos februarja in kateri je zasnovan v pogojih socialističnega samoupravljanja v naši državi, ne more biti enak planiranju v pogojih državnolastniškega monopola. Plan ni neka nujnost, ki bi bila delavcu vsiljena in določena neodvisno od njega. Tudi ni le golo programiranje materialnega razvoja, določanje ciljev razvoja in programov ekonomske politike, temveč mora biti tudi instrument za obdr-žanje in razvijanje demokratičnih družbenih odnosov. Planiranje v samoupravni organizaciji združenega dela postaja glavni element za uveljavljanje neodtujljive pravice delavca v temeljni organizaciji, da v celoti razpolaga z ustvarjenim dohodkom, pri tem pa se podreja obveznostim, katere je delavec prevzel ob sklenitvi sporazumov in dogovorov o osnovah plana delovne organizacije in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, s katerimi so se temeljne organizacije združile oziroma sodelujejo za dosego skupnih ciljev.
Izhodišče celotnega planiranja so temeljne organizacije združenega dela, združene v delovni organizaciji oziroma enovite delovne organizacije, to je takšne, ki nimajo v svojem sestavu temeljnih organizacij združenega dela. One so tudi nosilke celotnega družbenega planiranja. Delavec v temeljni organizaciji združenega dela mora imeti neposredni vpogled v uspešnost poslovanja na vseh ravneh združenega dela in v celotnem procesu družbene reprodukcije. imeti mora kontrolo in pravico odločati o dohodku, hkrati pa prevzema odgovornost glede ekonomskih rezultatov, ki so posledica takega odločanja in razpolaganja z dohodkom, kar se neposredno odra. ža na delavčevem osebnem dohodku. V poslovanju stalna poslovna tveganja in posledice — riziko — prevzemajo temeljne organizacije. Posledice pa so lahko manjše ali pa se jih lahko ubranimo, če imamo začrtane poslovne cilje in planiramo razvoj dolgoročnejše. S planiranjem so zagotovljene osnove in pogoji za povečevanje dohodka temeljne organizacije. Zagotovljena na je tudi pravilna delitev dohodka temeljne organizacije za namene, ki so določeni vnaprej s planom S tem zbol j suje io in usklajujejo delavci v temeljni organizaciji svojo in skupno družbeno proizvodnjo in razvijajo samoumevne družbenoekonomske odnose. Tako ustvarjajo stabilnost pri delu in pnslnvaniu tem°line or
(nadaljevanje na 6. strani)
. Delavec organiziran v TOZD je ledro združenega delavskega razredi- združenega na ravni organizacij Združenega dela, občine, republike *n Jugoslavije. To je celovitost na-sislcma. katerega temelj je ružbeno proizvodni odnos, usivar-lanie dohodka, ne pa delitev dohod-*a> ki je izvedena stvar.
Nov zakon o združenem delu te— ^elji na treh osnovnih zahtevah: Ureia celotni sistem združenega dela
Praznik, ki ga praznujemo po vsem svetu. Prvič so ga delavci praznovali 1. maja 1890, t. j. leto dni po prvem kongresu II. internacionale, kjer je bil sprejet sklep, da se vsako leto na isti dan in po vsem svetu organizira velika delavska manifestacija — mednarodni praznik prvi maj.
Ta praznik slovesno praznujemo tudi delavci Gradisa. Nekateri v planinah, drugi na morju, tretji doma pri svojih družinah. Vsi pa v svoji notranjosti občutimo posebno zadovoljstvo, da je to naš samoupravni delavski praznik.
Ko ob prvem maju pregledujemo rezultate našega dela, ne moremo mimo uspehov preteklega leta. 3349 tisoč din celotnega dohodka (334 starih milijard), vrsto objektov, ki smo jih predali investitorjem, uspešno opravljena dela na objektih kot so: HE Krško, TE Šoštanj IV., Srednja Drava II, Bernardin, Salonit Anhovo, viadukti na avtocesti Hoče—Levec in še veliko drugih za našo skupnost pomembnih objektov, samski domovi v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki ter še vrsta uspešno rešenih zadev, ki so pomembne za naše delavce.
Ogromne uspehe smo dosegli tudi na samoupravnem področju. Delavci že odločajo o vseh pomembnih zadevah in delegatski sistem je dal že prve rezultate. Po vseh TOZD se OOZK in sindikalne organizacije, in tudi mladi delavci borijo za celotno uresničevanje ustavne zamisli, za vsebinsko preosnovo naših medsebojnih odnosov. Novi odnosi pa seveda zahtevajo dobro organiziranost poslovanja in celotnega procesa, večjo produktivnost dela, varčno gospodarjenje veliko medsebojnega sodelovanja in strpnosti, solidarnost, odgovornost in disciplino, še posebno pa tovariške in icple človeške medsebojne odnose.
Naši pogledi pa niso obrnjeni samo nazaj, temveč tudi naprej. Čeprav razmere v gradbeništvu niso tako rožnate, kot prejšnja leta, lahko ob takih delavcih, kot jih ima Gradis, smelo gledamo v bodočnost. Poleg tega smo Prepričani, da bo zastoj pri prevzemanju novih del le začasno zavrl večjo gradbeno dejavnost. Pomanjkanja delavcev praktično ni, pa tudi ne problemov preskrbe z gradbenim materialom. Skratka razmere na tržišču nas morajo še bolj povezati. To zahtevajo tudi delavci v TOZD, ki vidijo v združevanju dela in sredstev v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela svoj boljši jutrišnji dan. Vse naše delo je povezano s samoupravljanjem in novi zakon o združenem delu nam bo samo v pomoč pri usklajevanju medsebojnih odnosov, Istočasno pa je zakon potrditev pravic delavcev da resnično lahko odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega živega in minulega dela.
L. C.
Sklepi 7. seje predsedstva Konference DOS
1.	Razpravi o osnutku zakona o združenem delu organizira in vodi sindikalna organizacija ob sodelovanju in pomoči organizacij ZK.
2.	Predsedstvo konference sprejema program razprave, dogovorjen na sestanku 4. 7. 1976 (Zupančič Rajko, Koleto Vinko, Masten Valter). Program je naslednji:
a)	pripravi se seminar o vsebini osnutka zakona. Na seminar povabiti predsednike OOS, sekretarje OOZK, predsednike organizacij ZSMS, direktorje TOZD in strokovnih služb, predsednika DSP in predsednike kolektivnih izvršilnih organov DSP.
b)	Po opravljenem seminarju se organizirajo razprave po. TOZD in sicer v krajih kjer ima več TOZD svoj sedež (to je v Ljubljani in Mariboru) se organizirajo razprave za vse TOZD na enem mestu (dvorana), za ostale TOZD pa v krajih njihovih sedežev. Udeležba naj bi bila na vsakih 15 zaposlenih po eden. Razpravo mora voditi določena skupina delavcev, ki so zato usposobljeni in so tudi že opravili seminar pod a). Način razprave ne sme biti samo seminarski temveč mora po določeni razlagi in posamezni podlagi zakona vspodbuditi diskusijo udeležencev in morajo biti osebe, ki razpravo vodijo tudi pripravljene odgovarjati na vprašanja.
c)	Nadaljna razprava in seznanjanje celotnega kolektiva o osnutku zakona naj bi potekala v sindikalnih skupinah v delovnih skupinah (delovne enote, gradbišča ipd.). Te razprave vodijo udeleženci seminarja in posvetov pod a) oziroma b).
3.	Koordinacijo razprave vodi predsedstvo konference OOS. Za konkretno dogovarjanje s posameznimi predavatelji in operativnimi skupinami bodo vodili razprave v TOZD, so zadolženi Raušl Janez, Masten Valter, Muminovič Nada.
V	temeljnih organizacijah morajo družbenopolitične organizacije oblikovati svoje operativne skupine, ki bodo neposredno skrbele za organizacijo in vodenje razprave. Te skupine naj sestavljajo predsednik OOS, sekretar OO ZK, direktor TOZD, predsednik DS TOZD, predsednik komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
4.	Skupina predavateljev v sestavi Zupančič Rajko, Koleto Vinko, Uhan Stane. Na dvodnevnem posvetu predela osnutek zakona izhajajoč pri tem iz analize družbenopolitičnih in samoupravnih razmer v Gradisu ter primerjave teh razmer z v zakonu ponujenimi rešitvami. Takšen je tudi osnovni koncept in cilj celotne razprave o osnutku zakona v združenem delu.
Tej skupini se na posvetu pridružijo še predsednik DSP tov. Janžekovič Lado. predsednik konference OOS tov. Raušl Janez in sekretar sveta ZK tov. Križaj Miomir.
5.	Gradivo za vse razprave je / brošurah Osnutek zakona o združenem delu z obrazložitvijo in se v ta namen naroči 500 izvodov brošure ter razdeli med TOZD po ključu na 15 zaposlenih po 1 izvod.
V	TOZD naj poskrbijo, da bodo brošure prejeli udeleženci seminarja pod a) (predsednik OOS, sekretar OOZK, direktor TOZD, predsednik OO ZSMS) ter vsi udeleženci pod točko b).
6.	OOS organizirajo in vodijo razpravo o elementih za sklenitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije. IO OOS naj se na svojih sestankih posebej izrečejo o tistih delih elementov, ki se predvsem nanašajo na ekonomski in socialni položaj delavcev (priloga — izvlečki iz elementov). IO morajo predvsem o izvlečkih razpravljati in sprejeti svoja stališča še pred javno razpravo.
7.	Predsedstvo opozarja na posamezne roke. ki so dogovorjeni z razpravo in sprejemanjem plana in sicer:
—	do 10. 5. 1976 - elemente sprejema DS TOZD in jih da v razpravo delavcem, ki jih sprejemajo z osebnim izjavljanjem (na zborih),
—	do 24. 5. 1976 — priprava predloga samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije,
—	do 16. 6. 1976 — razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana — sprejemajo ga DS TOZD.
—	do 20 7. 1976 — razprava in sprejem plana delovne organizacije,
—	sprejme DSP potem, ko ga predhodno sprejmejo vse TOZD.
8.	Predsedstvo poziva OO, da v TOZD zagotovijo ustrezen postopek pripravljanja in sprejemanja plana delovne organizacije, kot to določa zakon o temeljih družbenega planiranja (30, in 31. čl.). Delegatom bodo na konferenci na razpolago izvlečki iz zakona o temeljih družbenega planiranja, ki določajo naloge temeljnih organizacij in njihovih samoupravnih organov pri pripravljanju in sprejemanju planov
9.	Seja konference OOS se skliče za 22. 5. z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pregled sklepov zadnje seje
2.	Aktivnost sindikata pri pripravi in sprejemanju planov v TOZD in sprejemanju samoupravnega sporazuma o osnovah plana v delovni organizaciji
3.	Program javne razprave o osnutku zakona o združenem delu
4.	Druge aktualne naloge sindikata
—	akcijski načrt RS ZSS za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih
—	sprejemanje samoupravnih sporazumov nagrajevanje po po delu
5.	Razno
Skupina udeležencev seminarja za sindikalne funkcionarje Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK-«
Odmevi letne skupščine Konference OOS
' 1 *
Oglašam se iz 150-članskega kolektiva gradbene TOZD Maribor na gradbišču Bernardin, bolj točno — hotela Pečina. Iz Gradisovega vestnika sem izvedel za omenjeno konferenco.
Od centra naše TOZD smo oddaljeni 270 km, zaradi te oddaljenosti pa je precej otežkočeno sindikalno delo. Na območju Bernardina delamo delavci iz treh TOZD. Pričeli smo z deli proti koncu leta 1974. V letu
V 25 letih zaposlitve sem bil vsega 6 dni na bolovanju ob pojavu prve gripe. Bil sem tudi več mandatnih dob predsednik sindikalne podružnice. Če hočeš v redu opravljati tako funkcijo, moraš narediti na sto-
1975 je prišlo na našem objektu do tine prostovoljnih ur. Ob koncu leta
6-mesečnega zastoja (ki pa ni bil po naši krivdi. Tako delavci iz koprske in ljubljanske TOZD dela že končujejo, mi pa še ne. Proti koncu leta 1975 je bil na sedežu koprske TOZD organiziran skupni sestanek za koprsko področje, Bernardin in Anhovo. Navzoč je bil tudi predsednik konference OOS Janez Raušl in Valter Masten, Sestanek je bil uspešen in za nadalnje delo koristen, vendar za Bernardin ravno eno leto prepozen.
V Gradisovem vestniku sem pazljivo prebral o obravnavanem na konferenci, vendar nisem zasledil, da bi bilo prenesenega tudi kaj s sestanka v Kopru. Verjetno so imeli drugi problemi prednost. Ne mislim se spuščati v ocenitev in polemiko. Zdi se mi pa umestno, da navedem bistveno vsebino omenjenega sestanka v Kopru, zaradi izboljšanja bodočega sindikalnega dela.
Ko odpiramo nova gradbišča, se pojavi precej problemov. Zato bi vodstvo OOS moralo biti takoj v akciji, da po sindikalni liniji organizira vse potrebno. Osnova (e akcije je, da vodstvo OOS poskrbi, da pride na novo gradbišče med prvimi zaposlenimi tudi sindikaiist-pover-jenik. Pri organizaciji večjih gradbišč in kjer nastopa več TOZD pa bi moralo vodstvo konference 003 takoj stopiti v akcijo skupaj z vodstvom same 003. Če bodo sindikalna vodstva v tej smeri akti-ma, se bo vpliv in zaupanje članov sindikata povečalo.
Rad bi nekaj besed namenil tudi skrbi za delovnega človeka, oz. tovarištvu ali pomoči. V Gradisovem vestniku sem pod podnaslovom Standard delavcev prebral stavek, ki glasi: »Izboljšanje življenjskih razmer je temeljna naloga sindikata, pa tudi dvig splošnega zadovoljstva in počutja vseh članov kolektiva.-« Te besede so me vzpodbudile, da opišem zgodbo o sebi, ki jo najbolj poznam, čeravno ni najbolj primerno opisovati samega sebe. Verjetno pa se je to zgodilo še marsikateremu članu sindikata. Namen lega mojega sestavek naj bi bil spodbudili vodstva OOS, da svojim članom nenehno posvečajo vso skrb. humanost, tovarištvo in pomoč, če je to potrebno.
1973 pa sem se ponesrečil izven podjetja in bil sem 11 mesecev v bolniški. V imenu sindikata nisem bil deležen niti enega obiska. Verjemite mi, da človek v takih prilikah oceni najprej sam sebe kot člana sindikata, svojo aktivnost. Po-vedati pa moram, da mi je kot članu kolektiva pomagal v reševanju raznih problemov Lado Janžekovič. Obi-
skovala sta me moja predpostavljena ing. Kositer in tehnik Britvic v njihovem prostem času in za njihove lastne stroške (doma sem namreč 30 km od Maribora stran). Za to sem vsem trem res hvaležen.
Moram omeniti, da smo imeli včasih komisijo za skrb za delovnega človeka, njena prvenstvena naloga pa je bila, da organizira obiske Bolnih članov ter poskrbi za denarno ali kakršno koli pomoč, če so bili tega potrebni. Poleg te komisije so se počutili za to nalogo odgovorni vsi člani izvršnega odbora in skrbeli, da ne bi kakšen obisk izostal. Poznam pa tudi sindikalne organizacije, ki imajo prav s pravili določen sistem te skrbi in tako stalna skrbijo za humanost, tovarištvo in pomoč.
Vinko Veit
Po sledeh
»Gradisovega vestnika11
Ce ravno ni poziva od uredniškega odbora pod tem naslovom, da se lahko kdo pismeno oglasi, sem se kljub temu odločil, da vam pišem in še kaj predlagam.
Gradisov vestnik je naš samoupravni povezovalec, tako ene vrste barometer vseh dogajanj in dela. Naša samouprava se vsak dan krepi ter stremi za čim boljšo gospodarnost, ureja odnose ter usposablja nas za čim boljše izvrševanje zadanih nalog v proizvodnji. Stremi za tem, da bi se na delovnem mestu počutili res kot samoupravljala in končno bili zadovoljni v vseh ozirih.
Menim, da mora naše glasilo s polno zmogljivostjo delovati v tej smeri. K mojemu uvodu predlagam naslednje dopolnitve-
1.	Naslov bi bilo umestno dopolniti s podnaslovom »GLASILO SAMOUPRAVLJAVCEV GRADISA«
2.	Barvna podlaga naj bi bila Gradisova barva
3.	Vsi gospodarski, finančni in tehnični članki, analize in poročila naj bodo napisani čimbolj preprosto, povezani tako, da bo vsakemu res jasno, kar je prebral.
4.	Uvedite rubriko Pisma, vprašanja samoupravljavcev z odgovori
5.	Razširite kotičke po posameznih TOZD. SPO kotiček je pozitiven
6.	Delavski sveti TOZD naj določijo osebo, uslužbenca iz njihove uprave, ki bi bila odgovorna za informiranje samoupravljavcev navzven in navznoter. Bil bi tudi orga-
Tiskarski škrat si „posipa pepel"
Tale naš Gradisov vestnik ima zelo lepo navado, da izide, vsak mesec, pa čeprav nemalokrat z zamudo, tudi daljšo. Vse premalo sodelavcev polni njegove stolpce; zato se večkrat manj številni sodelavci bolj trudijo in včasih tudi v naglici sestavijo svoj prispevek. In že smo pri prvem izvoru napak.
Naslednji izvor se pojavi pri pripravljanju (tipkanju) besedil za tisk. Tudi strojepiska se lahko zmoti, pravimo Naj ji bo opravičeno. Tiskarski škrat pravi, da je vsako leto boljše.
Zato pa se v tiskarni ne more pohvaliti, tiskarski škrat namreč, da se kaj vidno izboljšuje. Kar prerad ponagaja našim marljivim grafikom. Številni bralci bodo držali fige — če bo treba — da bi tudi v našem časopisu »tiskarnarji« ugnali tega nebodigatreba.
Tokrat se vam bo tiskarski škrat predstavil na nenavaden način, posul si bo malo pepela po glavi. In da ne bo samo otrobe vezal in črke razmetaval, bo bolj konkreten.
Se prej pa povejmo eno od bolj znanih njegovih hudobij, to je zamenjavo črk. Pripetilo se je — pravijo — da je nagajal tudi v osmrtnicah, pa ne v Gradisovem vestniku. Tako je črkostavec hotel »napisati«:
Umrla je naša nepozabna stara mama. Pa je prišel tiskarski škrat, ki je menil, da je v napisu tisti z odveč in ga zamenjal s črko r.
V našem glasilu pa je nagajal v aprilski številki. V članku »Se o na-
nizator dopisništva v naše glasilo ih tudi za javne časopise, radio in televizijo. Gradis se namreč premalo predstavlja v javnosti.
7.	Ob vsakem novem letu bi morali poslati vsakemu elanu kolektiva primeren koledarček in anketno listo. Iz podatkov anketne liste bi lahko uredniški odbor, vsebino tet urejevanje glasila izpopolnjeval.
Vinko Veit
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Bili smo zelo veseli pisma tovariša Veita, saj je menda kar prvi, ki nam je poslal nekaj predlogov v zvezi z urejanjem našega glasila. Vse njegove pripombe oz. izboljšave so sprejemljive in vredne upoštevanja-Upamo, da bodo njegove besede vzpodbudile še koga, da nam ho P°' slal kakšen prispevek za objavo ali pa konkretne predloge za izboljšani® vsebine našega časopisa. Pravijo, da več glav več ve in kar res h° tako. Mi se sicer trudimo po svojih močeh, vendar bi lahko s predlog1 bralcev našega časopisa naredili veliko več kot smo do sedaj. Radi bi. da bi Gradisov vestnik bil resnična tribuna naših ljudi, to pa bo le takrat. kadar ne bodo le-ti Gradisov vestnik samo brali ampak vanj tudi dopisovali, dajali pripombe, predloge. Torej — dobrodošli z vašimi pis' mi!
Ivan Otič-šestdesetletnik
grajevanju« je v tekstu pod naslovom »Razlike presežkov med posameznimi skupinami delavcev« napisal tudi tole:
Le proizvodni delavci imajo možnosti ob izrednem delovnem prizadevanju preseči 10 V* prekoračitve norme.
Rekli bomo, hvala za tako izredno prizadevanje, ki omogoča 10"/« presežka ob istočasni možnosti 20 'Vo presežka po osebnih ocenah. Pravilen je zato podatek, da delavec, ki dela po normativih, lahko z višino presežka doseže višji odstotek kot je mogoče pri osebnem ocenjevanju.
Sploh pa so poslastica škrata v Gradisovem vestniku številke, preglednice in njihova postavitev v tekst z naslovi (glavami) preglednic vred. Ni verjeti, da škrat uživa ob tem, ko moramo mi z očmi telovaditi po tekstu in med preglednicami iskati konce z začetki. Na četrti strani je zadnjič v dveh preglednicah napak napisal naslov za indekse. Namesto 1975/pl/an/75 je napisal enkrat 1975/ pol. drugič pa 197/75.
Iz ljubljanskih obvoznic (cest namreč) pa je naredil ljubljaske obveznice. Tudi prav.
Tako, ti naš škrat. Mi vemo. da brez tebe ne moremo kot brez kruha ne. Toda tudi najboljšega ne prebavimo, če ga je preveč. Drugič pa na svi... nje.
Tvoj bralec!
Ko smo iskali Ivana Otiča, srn° izvedeli, da odhaja tudi v pokoj *n da smo ga pravzaprav ujeli v zadnjem trenutku. No, redkokdaj se Pri Gradisu zgodi, da kdo na delovnem mestu v operativi doseže pokojnin0 in seveda šestdeset let. O delu v Gradisu nam je tovariš Otič prip0' vedoval takole:
»V podjetje sem prišel 1946 leta. Takrat sem postal tudi skupinovod-ja in to sem še danes No, v vseh teh letih »službovanja« sem med sodelavci marsikaj doživel, pa tud* marsikatero težko delo je bilo p0*' rebno opraviti. Na primer, v letih 1961—63 je v Kidričevem zrasla haia v šestih mesecih in to je bilo za tiste čase nezaslišan rekord. Ob teh odgovornih delih sem vedno pazil n;! svojo varnost, predvsem pa na vari nost sodelavcev.
Vesel sem, da sem svojih šestdeset let dočakal v Gradisu in ob takem zdravju. Predvsem pa sem ponosen, da sem delal v podjetju ki je danes največje v Jugoslaviji. Naša rast n* bila skokovita, ampak počasi smo j® prilezli do vrha. V vseh teh 30 letih so bile vedno 100-odstotne plače in vedno so prišle prvega v mesecu.
Želimo mu, da nas tudi v zasluzi nem počitku ne bo pozabil, mi P* tudi njega ne.
Novi predsedniki DS
Mario Hernec, pledsednik DS KO Maribor:
»Prva naloga našega novega delavskega sveta je, da bomo dobro gospodarili in tako ustvarili sredstva za izgradnjo nove proizvodne hale, za družbeni standard, za razširjeno reprodukcijo. V novih pogojih plačevanja se moramo potruditi za našo likvidnost, da bomo lahko kos tekočim zahtevam.
Ob vseh teh poglavitnih nalogah Pa bomo ves čas skrbeli za raziskovanje tržišča, za plasma naših proizvodov in za osvajanje novih proizvodov.
Samoupravljanje je že sedaj pri Pas dobro razvito, prizadevali pa si bomo, da ga bomo še izboljšali. Začeli bomo kar pri izboljšavi informiranja. Računamo, da bo vse to šlo lažje, k» se bomo preselili v novo halo in premišljevali smo že o tem, da bi izdajali mesečni bilten z najvažnejšimi podatki. Za same člane delavskega sveta pa smo se dogovorili, tako, da jim bodo vedno na voljo vsi potrebni materiali. Pri tem je pomembno, da bodo jnateriale dobivali tudi dovolj zgodaj pred sejo. Vsi člani delavskega sveta pa |naajo nalogo, da sodelujejo s svojimi volile! in prenašajo v svet njihove želje. Zahtevali smo tudi od strokovnih delavcev v naši upravi, da se udeležijo sestankov sveta, da bi lahko pojasnjevali določene zadeve in bili v pomoč članom.
Pred delavskim svetom so vedno težje naloge in vedno večja odgovornost leži na njegovih članih. Sestava sedanjega sveta je zelo dobra, saj so v njem v glavnem ljudje 'z Proizvodnje. Ob vsem tem si želimo, da bi ves čas dobro sodelovali tudi } indtvidualn' vršilnimi orgar.i hi družbenopolitičnimi organzacija-Pii.«
Peter liec, predsednik DS GE Maribor:
»Do sedaj še nisem bil član delavskega sveta, vendar pa sem bil sez-Panjen z njegovim delom. Tako mi-, s.lim, da bomo za vnaprej nadaljevali že začeto delo prejšnjih članov in seveda spremljali tudi vse tekoče Paloge. Med temi bo tudi sodelova-nie pri samoupravnem sporazumevati in dogovarjanju.
Glede naših notranjih problemov, oziroma načinov gospodarjenja pa bomo dosledno uresničevali akcijski Program, ki smo si ga zastavili v Gradisu.
Gradisovec sem šele 1 leta in za-Pne je izvolitev veliko priznanje. Bil sem res presenečen, da mi kot sorazmerno mlademu elanu kolektiva zaupajo tako nalogo kot je vodenje delavskega sveta. To je zame velika Pioralna obveza pred kolektivom.«
Peter Verlič, predsednik Ds GE Gradnje:
»V prvi vrsti bomo morali nenehno spremljati dogajanja okoli spre-
jemanj sporazumov in skrbeti za njihovo podpisovanje. To je naša permanentna naloga. Morali pa bomo reševati tudi tekoče probleme, ki se bodo pojavili v naši temeljni organizaciji združenega dela. Tako bomo prerešetali naše investicije, poskrbeli za nakup zemljišča za gradnjo mizarske delavnice in za separacijo Sedaj moramo namreč beton voziti iz Maribora; tudi agregat nam ni pri roki. Sedaj ga dobimo z gradbišča Srednja Drava II.
Poleg teh problemov bomo morali reševati tudi tiste s področja standarda. Pri nas imamo že 13 let urejeno družbeno prehrano. Pogovarjali smo se že s predstavniki mariborske gradbene enote, da bi se tudi njihovi delavci, ki delajo v Ptuju, hranili pri nas, saj bi lahko sprejeli še do 100 abonentov. Kot vsako leto bomo morali tudi sedaj misliti na reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev. Računamo, da bomo lahko vsako leto kupili eno stanovanje za naše delavce.
Naša TOZD ima veliko število izgubljenih dni zaradi bolezni in smo zato sklenili, da bomo proti »bolnikom« postopali zelo rigorozno, prav tako pa tudi s tistimi, ki bodo neupravičeno izostajali.
Na naši prvi seji bomo sprejeli tudi stabilizacijski program.«
Ignac Koran, predsednik DS KO Ljubljana:
»Funkcija predsednika delavskega sveta je zame nova, saj prej niti član tega organa nisem bil. Delal sem v raznih komisijah in tudi v sindikatu, pa menda tudi v delavskem svetu ne bom -odpovedal«.
V Gradisu sem že od leta 1952. Takrat sem bil še va:enee. Prišel sem v Kovinske obrate ' '-oj tudi ostal.
Nov delavski svet v naši TOZD ima skoraj polovico novih članov. Do sedaj smo imeli šele eno sejo, ket najbrž tudi drugod. Vse člane poznam, saj so moji dolgoletni sodelavci in zato vem, da bomo dobro delali skupaj. Ena naših prvih nalog bo, da -si bomo prizadevali za boljšo obveščenost v našem kolektivu, predvsem glede samoupravnih aktov in pravilnikov. Govorili smo tudi že o poslovanju naše TOZD v preteklem obdobju in o gospodarjenju z ozirom na nov način plačevanja.«
Jože Kelenc, predsednik DS Železokrivnica:
»Za naslednic mandatno dobo imamo dosti nalog, ki čakajo na uresničitev. Tako moramo izboljšati našo proizvodnjo. V ta namen bomo potrebovali nove dodatne prostore m zato bomo razširili obstoječo halo in tudi drugače se malo bolj modernizirali. Nabavili bomo nekaj novih strojev, ki so nam nujno potrebni. Realizacija te zadnje naloge pa je precej še v megli, ker uvoz za te stroje še ni odprt.
Na naši prvi seji smo že obravnavali gospodarski načrt naše TOZD za leto 1976. Izpolnitev tega je pravzaprav naša največja naloga, spremljati in izpolnjevati pa moramo tudi vse nove točke akcijskega programa stabilizacije.
Za boljšo povezavo med delavskim svetom podjetja in našim delavskim svetom — glede prenašanja problematike in tekočega obveščanja, smo pri nas sklenili, da sem istočasno tudi delegat v delavskem svetu podjetja.«
Dušan Osolnik, predsednik DS OGP Ljubljana:
»Bil sem že član delavskega sveta v prejšnji mandatni dobi in kot
prvo bomo tudi letos nadaljevali že začeto delo prejšnjega sveta. Lani so bile sprejete nove točke akcijskega programa stabilizacije in naša naloga je, da jih sprovajamo v prakso. Drugače pa so naše temeljne naloge povezane z izboljšanjem poslovanja. Sklenili smo, da je treba poiskati način za vpliv na boljšo kvaliteto izdelkov, za zmanjšanje zalog gotovih izdelkov. Treba bo najti način za izboljšanje naše likvidnosti in vplivati na zmanjšanje stroškov poslovanja.
Precej nalog imamo tudi ob sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1976. Mislim, da se bomo morali precej potruditi, da bomo dosegli planirani skupni dohodek, ki naj bi bil letos 130 milijonov din. To je naloga, ki bo zahtevala dosti priprav, sodelovanja z vsemi kolektivnimi izvršilnimi organi, predvsem s komisijo za proizvodnjo. V načrtu imamo tudi rekonstrukcijo obrata. Sedaj pripravljamo investicijsko dokumentacijo za obnovo dotrajanih hal.
Včasih smo imeli v naši TOZD precej neopravičenih izostankov in
Vlado Čelik
bolniškega staleža. Danes neopravičenih izostankov že skoraj ni več, ker naša komisija za medsebojna delovna razmerja sproti ukrepa. Za vsak neopravičen izostanek gre delavec na zagovor. Da pa bi zmanjšali še bolniški stalež, bi bilo dobro, da nekako nagradimo tiste, ki so največ časa brez teh »bolniških«.
Anton Franderajh, predsednik DS GE Koper:
Z razliko od novoizvoljenih predsednikov, s katerimi se nisem mogel veliko pogovarjati o dosedanjem delu delavskih svetov, pa so se v Koprski TOZD delavci raje odločili kar za starega predsednika in mu podaljšali mandatno dobo. Tako bo Anton FRANDERAJH še nadaljnji dve leti opravljal to zahtevno funkcijo. Ker je človek s terena, smo ga našli na gradbišču na Bernardinu, kjer je prav rad povedal nekaj misli o dosedanjem .delu.
»Lahko zatrdim, da imajo še vedno premočan vpliv na dejavnost in delavnost članov DS vodilni delavci. istočasno pa je tudi premajhno znanje in angažiranost samih članov DS vzrok, da DS ne opravlja vseh nalog tako kot bi moral. Res je, da se sestajamo enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat, toda materiali prihajajo vse prevečkrat šele na sejo, kar je že delen odgovor na prvi del mojega odgovora. Vse premalo se člani DS namreč zavedajo svojih pravic o odločanju. Seveda pa je potrebno za pravilno odločitev dobro poznati tudi celotno
problematiko v zvezi z obravnavane tematiko. Za to pa je potrebno žrtvovati tudi nekaj svojega prostega časa. To pa je v današnjem tempu že marsikomu odveč. Rezultat tega so tudi sklepi DS. Res je, da so vsi vedno realizirani, toda vse premalo se zavedamo, o čem bi vse lahko odločali. Morda se tega tudi bojimo. Vsekakor pa bi morali biti tako člani DS kot tudi vseh komisij bolje seznanjeni s temi stvarmi. Zato ne bi bilo odveč, če bi prav posebej za le-te organizirali kakšen seminar ali morda kak razgovor po posmeznih TOZD, da bi novoizvoljeni člani, ki jih je pri nas skoraj 90 °/o vedeli, o čem vse lahko odločajo ter osnovne pravice in dolžnosti, ki so jim bile z izvolitvijo zaupane. Predvsem pa je potrebno skrbeti, da je povezava z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, to je sindikatom, ZK in mladino tako na ravni TOZD kot tudi v okviru podjetja stalno prisotna pri delu vsakega delavskega sveta. S povezavo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami tako lahko zajamemo najširši obseg samoupravljavcev ter tako dosežemo, da so odločitve pravilne in v zadovoljstvo vsem delavcem,« je zaključil pogovor predsednik DS koprske enote Anton Franderajh.
S svojimi napotki kot dolgoletni član Gradisa, predsednik DS z dolgoletnimi izkušnjami (bil je že tudi predsednik centralnega delavskega sveta) pa upamo, da bo pomagal predvsem mlajšim članom DS, ki so prvič prevzeli to odgovorno nalogo.
Vlado Čelik, predsednik DS GE Jesenice:
Verjetno ni člana jeseniške enote, ki ne pozna Vlada ČELIKA, saj je prišel k Gradisu le leto po ustanovitvi in torej letos praznuje tridesetletnico. Morda je to še en razlog več, da so ga izvolili za predsednika DS. Čeprav nerad je vseeno sprejel to funkcijo. Pa ne, da ne bi hotel delati v organih samoupravljanja, temveč se je kar malce podcenjeval. Toda delavci so že vedeli, koga morajo izvoliti. Sicer pa mi je po izvolitvi povedal naslednje:
»Čeprav sem bil že večkrat član DS in že tudi predsednik bivšega upravnega odbora, sem kar malce težko sprejel to odgovorno funkcijo. Toda glede na to, da so večini članov bivšega DS podaljšali mandat, sem sprejel to odgovorno funkcijo. Delo dosedanjega DS je bilo namreč zelo dobro in upam, da bo tako tudi v bodoče. Tudi vnaprej se bomo sestajali enkrat mesečno, pa tudi še kaj vmes, če bo potrebno. O kakšnih novih smernicah še ne moremo govoriti, saj smo imeli šele konstituirano seji}, tako da bo prva delovna šele prihodnja. Pri izbiranju delegatov za DS smo na naši TOZD upoštevali poleg ostalih meril tudi razdrobljenost gradbišč, tako da so zastopani tudi le-ti, zato imamo kar 21-članski DS. Glede na to, da sem delavec iz proizvodnje, bo potrebno malo več časa za pripravo materiala za seje, včasih pa tudi kakšen dopoldanski izostanek, saj povezave 7. občinskimi sveti ni mogoče drugače urejati. Sicer pa imamo seje DS v popoldanskem času, tako da neposredno delo ne bo trpelo.«
In če vemo, da je vseskozi aktiven član komiteja in konference, član dveh delegacij in sicer delegacije za občinski zbor združenega dela in delegacije za interesne skupnosti, potem smo lahko prepričani, da bo tako vestno opravljal tudi to novo funkcijo, kot je vse dosedanje, za katere je že dobil številna priznanja in odlikovanja. Ob upoštevanju, da je bil kot VK miner vseskozi ob zelo nevarnem delu in da
Anton Franderajh
ga je opravljal izredno vestno in požrtvovalno, saj ni imel še nobene nesreče (tudi za to je prejel priznanje za varstvo pri delu), smo lahko prepričani, da bo tudi to novo funkcijo opravljal z istim elanom in uspehom kot dosedanje
Dragan Mišov, predsednik DS LfO Škofja Loka:
V mesecu marcu smo v Gradisu volili nove delavske svete in večina od njih je že imela tudi prve seje, na katerih so izvolili svoje predsednike. Večina le-teh so že bili člani delavskega sveta, nekaj pa je povsem novincev. Med slednjimi je tudi predsednik DS TOZD lesno industrijskega obrata Mišov Dragan. Toda s tem še ni rečeno, da je mladi delovodja novinec v družbenopolitičnem delu, saj se je takoj ob prihodu h Gradisu leta 1963 vključil v delo mladinske organizacije, kjer je bil dolga leta tudi kot predsednik. Ob izvolitvi za predsednika DS pa mi je med drugim povedal tudi naslednje:
»Čeprav sem prvič član DS sem z njegovim delom dobro seznanjen, saj sem kot predsednik mladine v veliki meri sodeloval z vsemi našimi komisijami in organi samoupravljanja Vsekakor sem vesel, da so mi zaupali to izredno odgovorno funkcijo, istočasno pa se zavedam, da bom moral sedaj posvetiti veliko prostega časa za pripravo sej DS, da bom dobro seznanjen z vsemi problemi, ki bodo v naši TOZD nastajali. Menim namreč, da mora biti predsednik DS dobro poučen o vseh stvareh, saj si le s svojim trdnim in marljivim delom tako na delovnem kot tudi na družbenopolitičnem področju lahko pridobi zaupanje sodelavcev. Seveda pa pri opravljanju funkcije predsednika DS naj nebi trpela proizvodnja oz. tehnološki postopek, zato se je potrebno še toliko bolj poglobiti v delo v svojem prostem času. Vsekakor pa menim, ds je vsako delo precej lažje, če ga opravljaš z vesoljem V začetku bo šlo sicer malo težje, toda, ob pomoči prejšnjega predsednika, s katerim veliko kontaktiram ter ostalih 14 članov DS upam. da bomo tudi vnaprej dobro reševali nastale probleme ter vedno zastopali stališča in interese delavcev. Smatram namreč, da predsedniško mesto ni samo častna, ampak tudi delovna funkcija,« je po zaključku pogovora izjavil prijazni Makedonec, ki mu nikakor ne bi prisodil, da je iz druge republike. V prav lepi tekoči slovenščini smo zvedeli tudi nekaj zanimivosti o njegovem prihodu h Gradisu
Leta 1963 ob potresu v Skopju se je prijavil za delo in prišel v Škofjo Loko, kjer se je najprej izučil za mizarja, po 3-letnem praktičnem delu nadaljeval delovodsko šolo in bil po končani šoli inštruktor za učence. Istočasno se je vključil tudi v družbenopolitično delo in tudi na tem področju dosegel zavidljive uspehe. Ob upoštevanju vseh teh podatkov se potem ni čuditi, da je bil prav on izbran za novega predsednika DS v TOZD lesno industrijskem obratu v Škofji Loki
Il8- Peter Verlič
*eter ilec
Dragan Mišov
Ignac tvoren
Ju-t ivcleiie
Dušan Osolnik
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 3
analiza
• Izvolili smo nov delavski svet podjetja
Letos smo 12. marca volili in izvolili nove delegate v delavski svet podjetja.
Vsakokrat se že nekaj mesecev prej začnemo pripravljati na volitve. V sindikatih in še kje začnemo razpravljati o možnih kandidatih in jih tudi evidentiramo in potem predlagamo. Po drugi strani pa začnemo urejevati spiske volilnih upravičencev, izvolimo volilne komisije in opravimo še kup drugih opravil. Gre za že ustaljen postopek, ki se od volitev do volitev ne menja bistveno. Kako pa je bilo letos, če sodimo po izidu volitev v delavski svet Gradisa, ki ga je objavila volilna komisija delavskega sveta?
Oglejmo si najprej nekaj podatkov.
© Oh, ta evidenca
Iz poročila o izidu volitev v DS Gradisa vidimo, da smo imeli 7313 volilcev po imeniku. V poročilu ni podatkov o naši TOZD gradnje Ptuj. Zakaj? Skupaj z njimi bi bilo 7534 volivcev
Po podatkih naših kadrovikov, ki so najbrž sodelovali tudi pri sestavljanju imenikov pa bi morali imeti 7648 upravičencev; resda 3 dni kasneje, to je na dan 15. 3. 1976. Razlika znaša 112 upravičencev. Toliko delavcev nismo zaposlili nanovo v nekaj dneh. Ali tedaj to pomeni, da smo zaradi netočne evidence onemogočili stotim upravičencem udeležiti se volitev ali strožje rečeno: ali smo nekim upravičencem kratili osnovno človečansko, to je volilno pravico?
Pregledali smo najprej po velikih enotah.
GE Maribor, je imel na primer 1168 volilcev, po kadrovski evidenci pa 1167 zaposlenih. Odlično, razlika le za enega delavca v nekaj dneh. Naj pohvalimo še enote GE Ljubljana, Nizke gradnje, Ravne. Jesenice, Koper, Celje, Frankfurt, KO Maribor, Železokrivnica, LTO Škofja Loka in oba biroja.
Ostalih pa ne omenjamo. Vprašamo jih pa vseeno: Ali poznate tisto določilo, ki pravi, da so učenci v gospodarstvu tudi volilni upravičenci7 Končno bi to lahko vprašali tudi člane volilnih komisij, ki bi to morali vedeti in preveriti!
© Volilne komisije, na seminar
Ko smo že pri volilnih komisijah, povejmo še tole. Največkrat so člani teh komisij delavci, ki opravljajo to dolžnost večkrat in so zatorej bolj ali manj izkušeni. Pa vendar se dogaja, da se dopušča nezakonitost, ki je v tem, da gredo nevede mimo primerov, ko so posamezni člani volilnih komisij hkrati tudi kandidati na volilnih lističih. Neverjetno, toda resnično.
6 Zaskrbljujoča volilna udeležba
Prav je, če so vsi delavci obveščeni, da je znašala volilna udeležba 81 %. Veljavnih glasovnic pa je bilo vsega 77 °/o. S tako udeležbo se ne bi smeli pomiriti, ker odraža prevelik odstotek (19 °/o) pasivnosti, ki ni enak z odstotkom normalno odsotnih delavcev v tem času (bolezni, dopusti in drugi vzroki).
Le delavci v obeh birojih so volili stoodstotno in le v KO Ljubljana so imeli volilno udeležbo višjo kot 90%. V dveh enotah — GE Ravne in LIO Škofja Loka — so imeli udeležbo blizu 90%, v vseh ostalih enotah pa manj. Najnižjo volilno udeležbo so imeli v GE Nizke gradnje — 75 %, kolikor so zabeležili tudi v enoti SPO, ki imajo pa nekaj več objektivnih težav zaradi razkropljenosti njihovih delavcev. Poleg teh so bile še tri enote z nižjo udeležbo kot 80% in sicer: GE Jesenice, GE Ljubljana in GE Ljubljana okolica. Drugič se bomo bolj potrudili, ali ne, in to predvsem v GE Jesenicah in GE Ljubljani okolici, ki sta imeli kar 62% (216 delavcev) od vseh neopravičenih primerov (346 delavcev) volilne odsotnosti v celem Gradisu!
Na Jesenicah pa so dosegli — na žalost — še en žalosten rekord; imeli so namreč kar 130 neveljavnih glasovnic, to je 44 % od vseh 293) neveljavnih glasovnic v celem Gradisu. Zategadelj je na Jesenicah od 774 volilcev glasovalo veljavno le 473 volilcev ali 64% (!) upravičencev. Izvoljeni delegati na Jesenicah imajo zato lahko slab občutek; tisti, ki so izvoljeni zato, ker lahko tudi ne bi bili; tisti, ki pa niso bili izvoljeni pa zato, ker bi lahko preostalih 36% ali 301 upravičenci (iz)volili tudi drugače.
H Zakaj tako?
Oglejmo si še strukturo izvoljenih delegatov za DS podjetja. En delegat, je bil izvoljen na 132 volilcev — v podjetju za cel Gradis. To pomeni, da nas v našem DS podjetja zastopa 0,76% delegatov od celotnega števila zaposlenih To bi pomenilo, da bi morali imeti pri naši najštevilčnejši skupini delavcev — pri kvalificiranih delavcih, ki jih imamo ravno eno tretjino — 18 članov DS podjetja. Imamo pa le enega kvalificiranega železokrivca! In nobenega priučenega, polkvalificiranega in nekvalificiranega delavca — da o vajencih ne govorimo. (!) Nobenega zastopnika v DS podjetja ni v imenu 4200 delavcev (!?), ki predstavljajo številčno precei več kot polovico Gradisovega kolektiva.
Politična naravnanost naše družbe je v tem vprašanju očitna. Poglejmo tekst resolucije II. kongresa samo-
upravljavcev Jugoslavije: »Pri voljenih funkcijah je treba upoštevati zastopanost vseh struktur delavcev, zlasti pa žena in mladine. Treba je uresničevati enakopravno zastopanost predstavnikov vseh narodov in narodnosti.
Kolikor bi se komu dozdeiavo, da je čas II. kongresa samoupravljalcev že malo odmaknjen, poglejmo še v osnutek zakona o združenem delu, ki pa kaže današnji, če ne že jutrišnji čas:
»Sestav delavskega sveta mora odgovarjati socialnemu sestavu« delavcev (465. in 505. člen zakona).
Kakšen je tedai sestav našega DS podjetja, kar za-
deva ženske, mladine in narodno pripadnost — v odstotkih.
Delež v dsp	,D,elf?
,/	v kolektavu
»/•
ženske	5	g
mladi do 25 leta	4	35
delavci iz drugih republik	2	60
S temi podatki ne bomo strašili otrok — kot se včasih
slikovito izražamo. Bomo se pa zamislili nad njimi, zlasti v ZK in v sindikatu ter odločno ukrepali (naj bi) čez leto dni in pol, ko bomo sestavljali nove kandidatne liste.
© Še malo številk
Poglejmo si v mali preglednici strukturo članov DS podjetja glede na strokovno oziroma kvalifikacijsko sestavo zaposlenih.
Skupina	Članov	Članov	Delež
	DSP	kolektiva	v V«
inženirji	14	144	9,7
tehniki	18	293	6,1
delovodje	2	166	1,2
ekonomisti	6	40	15,0
kadroviki	4	28	14.3
VK delavci	9	489	1.8
K delavci PU, PK, NK	1	2265	0,05
in drugi delavci	—	3366	0,0
vajenci	0	522	0,0
skupaj Od tega	54	7313	0,7
tehnični kader	34 (63 %)	603 (8%)	5,6
Podatki so brez TOZD Gradnje Ptuj. Upoštevani so samo tisti vajenci, ki so volili oziroma so bili v volilnih imenikih (glej uvodno opombo).
Vidimo, da sestavljajo naš DS podjetja predvsem delavci — tehnični kader, ki jih je skoraj 2/3, čeravno predstavljajo le 8 °/o članov kolektiva. Normalno je pričakovati tedaj, da bodo odločitve kvalitetnejše, kadar bo šlo za tehnična vprašanja Upamo in želimo novemu delavskemu svetu podjetja, da bo ne glede na strukturalna neskladja upošteval mnenje in težnje večine kolektiva, ki sicer ni zastopana v delavskem svetu.	S. U.
o smo
7
Na sedežu uprave Ljubljana-oko-lica so se pričele volitve za delavski svet ob 7. uri zjutraj, ob 7.15 pa so skoraj že vsi volili. Komaj smo uspeli ujeti dva, ki sta imela toliko časa, da sta nam na kratko povedala, kako sta volila:
MILENKO LOŽNJAKOVIC: »Doma sem iz Banovičev, v Gradisu pa delam že pet let. Sem kvalificiran zidar. V teb petih letih sem delal v Jaršah, Vevčah, Interevropi, na poslovni stavbi Gradisa, pa v Zalogu. V
Gradisu mi je dobro in mislim seveda ostati. Te ljudi, ki sem jih dane volil, poznam. Mislim, da so dobro izbrani, da je letos to še posebej dobro pripravljeno. Vsi se namreč zavedamo, da je še kako pomembno, koga bomo izvolili v samoupravne organe, saj je od teh naših delegatov odvisno tudi to, kako uspešno bomo gospodarili in s tem skrbeli za svoj kruh -
ZVONE KOCJANČIČ: »Tudi jaz
nisem s*nr Graiisovec, saj sem
komaj 4 leta v podjetju, vendar se počutim tako, kakor da je Gradis že od nekdaj moj kolektiv. Mislim, da je to resnično delovna organizacija, ki skrbi za dobro gospodarjenje in tudi za samega delavca.
Volil sem tiste sodelavce, ki jih osebno ali pa drugače poznam in vem, da so primerni' za člane delavskega sveta. Upam, da bodo opravičili naše zaupanje.«
TOZD BIRO ZA PGOJEKi IfiA-NJE MARIBOR: Po ogledu gledališke stavbe v Mariboru so članom uprave gledališča naši Gradisovci predlagali, da so voljni pomagati pri akciji za gradnjo nove gledališke stavbe in sicer tako, da izdelajo del statičnega elaborata projekta nove stavbe brezplačno. Člani OOS so podprli predlog da njihova delovna organizacija v treh letih skozi delo na projektni nalogi prispeva letno 150.000 din kot svoj delež izgradnje nove gledališke stavbe v Mariboru.
LIO ŠKOFJA LOKA: Zboru delovnih ljudi je bil predložen zazidalni načrt za zemljišče (predvideno za lesno industrijo) s predlogom, da ga potrdi le pod pogojem, če tudi Jelovica pristopi k samoupravnemu sporazumu o skupnem -'laganju v povečanje proizvodnih zmogljivosti primarne predelave lesa.
KO MARIBOR: Komisija za kulturo pri tej TOZD je med zaposlenimi razdelila vprašalnik o željah in potrebah na področju kulture. Tako bodo dobili čim bolj verno sliko stanja kulture med člani kolektiva.
GRAZ: V Grazu bo na tradicionalnem spomladanskem velesejmu tudi strokovna razstava gradbenega pribora. Razstavljali bodo gradbeni material vseh vrst, talne obloge, par-kete, stenske prevleke, gradbene elemente, žaluzije, keramiko, ploščice za tlakovanje itd.
Razstavljali pa bodo tudi tovornjake, vlečne stroje, traktorje, priklopnike in nakladalce
Pavel Satler:
»Volitve je treba vzeti z vso resnostjo«
Števka Huško:
»Volila sem najboljše sodelavce«
Miljenko Ložnjakovič in Miladinovič Vojo Zvone Kocjančič Vinarič Antun Mamič Ivo Dani Šalih
aucm smo se
veli
V okviru programa centra za izobraževanje je bil v mesecu aprilu zaključen tečaj za visokokvalificirane delavce v kovinski stroki. Ob zaključku smo izvedeli, da sta bila med tistimi najbolj prizadevnimi »učenci« Lojze Trstenjak in Valentin Bogataj, oba iz kovinskih obratov v Ljubljani. O tečaju sta povedala naslednje:
»Ta predavanja so bila za nas zelo koristna. Prej smo si velikokrat domišljali, da precej znamo, ko pa smo začeli poslušati predavatelje, smo ugotovili, da je veliko novega za nas. Na tečaju smo bili poleg vsebme zadovoljni tudi s predavatelji Snov so nam razlagali dobro pripravljeni in res ne bi mogli reči, da je tečaj imel kakšne pomanjkljivosti. Najbolj smo bili zadovoljni s predavanji matematike in strojnih elementov.
Vsi tisti, ki smo bili na tečaju, smo postali dobri tovariši.
Pripombe imamo samo na to, da so bili dnevi v času tečaja zelo natrpani. Imeli smo dopoldne redno delo v delavnicah ali celo na terenu, popoldne pa še šolo. Skoraj vsi imamo doma družine in tako zvečer, ko smo prišli domov, ni bilo več časa za učenje. Ostale so nam sobote in nedelje.
Nasploh smo zadovoljni s tečajem in lahko rečemo, da nikjer v drugih delovnih organizacijah ne dajejo toliko poudarka na izobraževanje kot prav v Gradisu.«
o novega
Drugi o našem delo
GLASILO KOVINOPLASTIKE LOŽ
Na lokaciji novega obrata v I Plešcah, o katerem ni bilo ob I koncu septembra nobenega sle-1 du, vidimo danes lep industrijski j objekt, ki vsakodnevno pridobi-1 va na svojem estetskem zuna*-njem izgledu, objekt, ki "popolnoma sovpada v okolico in je prvi pečat intenzivnega napred-kain razvoja tega področja.
I Gradbena dela na novem obJ Ijektu izvaja Gradbeno podjetje!
f Gradis TOZD Maribor in se odvija po postavljenem terminskem planu kljub trenutno neugodnim vremenskim razmeram. ^Tnoustrijska naTa^T^aneEsoni je popolnoma sezidana in pokrita ter popolnoma zastekljena, tako da so minimalne ovire za inštalacijsko obrtniška dela. ^ Gradbena dela se trenutno vr-. šijo na deponiji goriva in pomoč pri inštalacijah. V proizvod-
V sredini marca se pričenjajo dela na elektro instalaciji in tra-fo postaji, če bodo izvršena fina gradbena dela in če bodo primerne \Temenske razmere.
na gradbenih delih objekta se lahko samo pohvalno izrazimo. Organizacija dela in kvaliteta del, katera sloni predvsem na vodečem operativnem kadru, je na zavidljivi strokovni višini in lahko rečemo, da do se^j flismo imeli prilike" srečati kai podob-
Dtfseženi uspeh pri tej gradnji je tudi sad prekorednega delovnega časa vseh zaposlenih, ker žeod vsega začetka gradnje delajo 10 do 12 in tudi po 14 ur
Prvi maj - radnički praznik
Krvoprollče u Cikagu ni je ostaio bez odjeka Kongres Američke federacije rada decembra 1888. odločuje da se u znak sečanja na prve žrtve majskih demonstracija u Cikagu svake godi ne u cel oj zemlji na dan I. maja sprovedu masovne denmnstracije i štrajkovi za zaštitu radničkih interesa. Godinu dana kasnije, 20. juia — odlu-kom Pariskog (prvog) kongresa Druge internacionale Prvi maj postaje medjunarodni praznik radnih ljudi.
Posle najvažnije rezolucije ko j a se odnosila na zakonodavstvo o zašti-ti radnika, francoski delegat Pol La vinj predlaže Kongresu da se održi velika manifestacija ko j om če se pružiti podrška ostvarenju njegovih zaključaka. »Potrebno je, kaže se u odluci Kongresa, da se u odreti j en dan organizuje velika rnedju-narodna demonstracija, i to tako da toga dana istovremeno u svim zemljama i svim gradovima radmci upu-te državnim vlaslima zahteve da se uvede osmočasovni radni dan.« Ali, več 1890. godine, Prvi maj se ne slavi samo u znaku borbe za osmoča-sovno radno vreme, ved u mnogim zemljama proslave uzimaju karakter ošte manifestacije klasne solidarnosti proletariata. »Prizor današnjeg dana, klicao je Engels pišuči predgovor »Manifestu komunističke partije« tog 1. maja u Londonu, otvo-riče kapitalistima i veleposednici-tna svih zemalja oči — da su danas proleteri svih zemalja doista ujedi-njeni«. Te prve proslave Prvog maja, u Parizu je demonstriralo gotovo
100.000	radnika, u Beču je organi-zovano 60 skupova u kojima je uče-stvovalo 4,0.000 radnika, a crvene zastave ko j e je nosilo 50.000 radnika preplavile su Budimpeštu, Značajne manifestacije održane su i u Pragu. Brnu, Bukureštu i Čirih u. a u Engleskoj Prvi maj je proslavilo
200.000	radnika i Engels tim povo-
dom piše: »To je naša prva pobeda u Londonu ko j a pokazuje da sada mase idu za nama.«
Na Briselskom kongresu Druge internacionale (1891. godine) vodila se borba izmedju oportunističkog i revolucionarnog kdila oko kara k t era i dana održavanja prvomajskin proslava. Zahtev nemačkih i engieskih delegata da se Prvi maj slavi prve nedelje v mesecu, u stvari je značio odbacivanje štrajkova, a samim tim i slabljenje klasne borbe. Zaključak Kongresa je kompromisan — »taj dan se mora provoditi kao dan odmora, ukoliko uslovi u dotičnoj zemlji omogučuje takve proslave«.
Uz spontane akcije radništva, dalji korak u proširivanju i revoiucio-nisanju proslave Prvog maja uči-njen je na Ciriškom kongresu Druge internacionale (1893. godine), kada je, uprkos stsvovima nekih uticainih oportunista (da Prvom maju ne treba dati politički karakter niti na praznik obustavljati rad), donela re-zolucija da proslava Prvog maja, kao dana borbe za osmočasovno radno vreme, treba da bude i manifestacija »čvrste volje radničke klase da socijalnom revolucijom ukloni klasnu razliku i tako podje putem koji vodi do mira unutar svakog naroda i do medjunarodnog mira«
Snažan zamah prvomajske proslave dobijaju nakon oktobarske revolucije — ističu se zahtevi za korenitim
socij alno-ekonomskim i političkim preobražajam. Mnoge kapitalističke, pa i fašističke vlade, uvidevši snagu i značaj prvomajskih akcija, a u ne-mogučnosti da se su prosta ve težnji radnika da na ovaj način izražavaju svoju borbenu spremnost, čine veliki demagoški trik — u nadi da če umiriti i kenalisati zahteve i proteste radništva, Prvi maj proglaša vaju državnim praznikom Ta -briga za rudnike«, uz nezapamčeni teror nad radništvom i naprednim snagama, nije. medjutlm, imala očekivati odjek, iako su mnogi sindikalni iideri upravo tada stramno izdali ideje radničke klase. Proslave u godinama koje su prethodile ra tu imajo izrazito antifašistički karakter, a u po-sleratnom periodu radništvo je u mnogim zemljama, proglašavajuči svoju vlast, proglasita i Prvi maj državnim praznikom.
Kritički prilaz u raspravi
o načrtu Zakona o udruženom rada
Javna rasprava o Načrtu zakona o udruženom radu upravo počinje i važnu ulogu u njoj ima ju s ve orga-nizovane socijaiističke snage. Sindikatu je palo u delo da u radnim ko-lektivima organizuje i vodi ovu ras-pravu, kao i da prikuplja i sistema-tizuje sve primedbe i predloge koji u diskusiji budu dati.
Na poslednjoj sednici Predsedništ-va Veča Saveza sindikata Slovenije zaključeno je da bi raspravu o Načrtu zakona o udruženom radu tre-balo početi kritičkom analizom za-tečenog stanja i svakom kolektivu, kako bi se videlo šta je to što treba menjati a šta ostaviti. I upravo u toj afirmaciji pozitivne prakse i ukazi-vanja na ono što je negativno i što se postavlja kao prepreka i otpor daljem usavršavanju samoupravnih odnosa, trebalo bi da odigraj u značajno ulogu fabrički listovi.
Nemenjajuči im ovu ulogu, Pred-sedništvo Veča Saveza sindikata je konstatovalo, da listovi treba široko da informišu radnike o suštini reše-nja koje zakon nudi i da daju objaš-njenja šta se primenom tih rešen j a u praksi dobi j a. Osim toga, Gradisov vestnik treba da beleži i nove predloge na predloženi tekst Načrta zakona, kao i da oba veslava svoje čita-oce o toku rasprave
Stav je Sindikata da je rasprava o Načrtu zakona o udruženom radu
Tudi najmlajši prispevajo svoj delež
Kako se utvrdiuje dohodak?
is tog značaja kao i javna diskusija prilikom donošenja Ustava i da sloga traži organizovanu akcij u i široko učešče radnika. Nikako se ne bi smelo dogoditi da se diskusije o ovom zakonu svedu na uži krug ljudi ili da se zaobidje sagledavanje sopstve-ne prakse. Odgovornost za to snose Savez komunista i Sindikat, koji bi več trebalo, da počne sa sazivanjem zb o rov a radnih ljudi na kojima bi se razmotriio stanje samoupravnih odnosa u sopstvenoj sredini.
Predsedništvo sindikata je opozorilo da se ne treba zavaravati da neče biti pokušaj a da se zadrže stari odnosi koji ne odgo varaj u duhu i slovu novog Ustava čiju bi konkretizaciju Zakon u udruženom radu trebalo da donese. Otpori nesamoupravnih snaga koje Ustav razvlaščuje njihovih privilegija uglavnom nisu javni. Da oni ipak pošto j e, znak je sporo u veti j en j e novih dohodovnih odnosa i ignorisanje suštine ustavnih rešenja. Prihvataju se, naime, samo nove forme samoupravnog organizovanja, ali u stvari manj e više sve ostaje po starom. Upravo takve otpore daljem razvoju samoupravljanja na osnovama novog Ustava predstoječa diskusija o Načrtu zakona o udruženom radu morala bi da raskrinka. Zato ova javna rasprava i nije samo rasprava o jednom dokumentu, več kri-tička analiza dokle smo u primeni samoupravnih načela stigli.
Kad se iz ukupnog prihoda osnovne organizacije udruženog čada (u proštom broju smo objasnili kako se dohodak s tiče), naknade materijalni troskov! i troškovi amortizacije po minimalnim stopama prepisanim zakonom, dobije se dohodak osnovne organizacije.
Materijalne troškove osnovne organizacije čine izdaci za utrošene predmete rada, za tekuče investici-ono održavanje sredstava rada, za usluge koje su potrebne osnovnoj organizaciji u oba vi jan ju njene de-latnosti, za tekuče potrebe zaštite na radu, za tekuče potrebe stručnog obrezovanja i naučnoistraživačkog rada. kao i za druge tekuče potrebe materijalne proizvodnje, odnosno obav-ljanja druge društvene detotnosti koie su neposredni uslov za rad i proizvodnjo, u skladu sa zakonom. Materijalni troškovi su i izdaci za plačanje poveza na promet, carine i carinskih dažbina. U materijalne troškove ne ulaze izdaci za lične do-hotke, za zajedničku potrošnju i investicije, kao ni doprinosi, poreži i druge dažbine.	,
Amortizacij om se naknadjuju prenesena ili umanjena vrednost stvari ili materijalnih prava koji čine »osnovna sredstva u skladu sa fizičkim odnosno moralnim rabačenjem tih stvari i prava«. Amortizacij om se naknadjuje i vrednost sredstava za inovacije i druga trajni j a unapredje-nja uslova rada i proizvodnje (študije, analize, projekti idr.).
Radnici u osnovnoj organizaciji sa-mostalno utvrdjuju stope amortizacije, u skladu sa njihovem odgo v or no-šču da obnavljajo vrednost društvenih sredstava na kojima rade. Pri torne moraju voditi računa o uslovima koriščenja tih sredstava i dostignu-tog naučnog i tehničkog razvoja, i tehnološkog napretka. Ako radmci jedne osnovne organizacije udruzuju rad i sredstva sa radnicima u drugim osnovnim organizacijama, sporazumno sa njima če utvrditi kriterije za odredjivanje stope amortizacije, u skladu sa samoupravnim spo-razv.mima o osnovama zajedničkih planova i tim planovima.
Kad več govorimo o amortizaciji treba reči, da se zakonom utvrdjuju minimalne stope amortizacije ispod kojih se ne može iči, a isto tako i roko vi i obračunavanja tih stopa amortizacije. To se objašnjava potrebom jedinstvenog utvrdjivanja dohodka i obezbedjivanja neophodnog nivoa održavanja reprodukcione sposobnosti osnovne organizacije. Verovatno da bi se stimulisalo odredjivanje i več ib stopa amortizacije od zakonom predvidjenih minimalnih stopa.
Načrtom zakona o udruženom radu daje se mogučnost republikama i autonomnim pokrajinama da samo-stalno svaka za sebe ali dogovorom zajednički odluče da osnovicu za obračunavanje poreza na dohodak osnovnih organizacija čine samo sredstva amortizacije utvrdjena minimalnim zakonskim stopama.
Sto smo dosad rekli odnosi se na utvrdjivanje materijalnih troškova i amortizacije u proizvodnim organizacijama. Sto se tiče materijalnih troškova i troškova amortizacije u osnovnim organizacijama koje obav-ljaju društvene deiatnosti Načrt zakona o udruženom radu precizira da se oni utvrdjuju u skladu sa priro-dom tih deiatnosti, pod uslovima i na način utvrdjen samoupravnim sporazumom.
Šta je čist dohodak?
Čist dohodak osnovne organizacije utvrdjuje se kad se iz njenog dohot-ka podmire obaveze prema osnovnim organizacijama nauke, kulture, zdravstva, socij alne zaštite i drugih društvenih deiatnosti. Za tim. obaveze za socijalnu sigurnost radnika za zadovoljenje opštih društvenih potreba, prema radnim zajednicama koje obavljaju posiove od zajednič-
kog interesa za radnike u osnovnoj organizaciji. Sredstva ko j a ostanu nakon podmirenja tih obaveza još uvek ne predstavljajo čist doiiodak osnovne organizacije. Da bi se on do-bio potrebno je još izdvojiti sredstva za očuvanje, unapredjenje i zaštitu čovekove radne i životne sredine, za članarine, odnosno doprinose pri-vrednim komorama i drugim opštim udruženjima OUR-a, za opštenaroa-nu odbranu i društvena samozaštitu, za amortizacija iznad minimalnih stopa, za novčane kazne za privred-ne prestupe i prekršaje, za administrativne takse i sudske troškove. za premije za osiguranje i za druge zakonom odred jene obaveze koje su preuzete samoupravnim sporazumom ili ugovorom.
Kako vadimo, veoma je dug spisak obaveza koje moraju osnovne organizacije podmiriti iz svog dohotka da bi se dobio čist dohodak kojeg one mogu rasporedjivati ličnim izjašnja-vanjem za lične dohodke i za zajedničku potrošnju, kao i za proširenje materijalne osnove rada i st varan j e i obnavljanje rezervi u skladu sa zakonom.
Kako se rasporedjuje čist dohodak?
Radnici u osnovnoj organizaciji rasporedjuju deo čistog dohotka za lične dohotke i za zajedničku potrošnju srazmerno ostvarenim rezulta-tima rada i doprinusu koji su dali ostvarenju dohotka svojim tekučim radom i privreti j i vanj eni društvenim sredstvima. Radnici osnovne organizacije mogu sredstva zajedničke potrošnje udružiti sa sredstvima zajedničke potrošnje kojima upravljajo radnici u drugim osnovnim organizacijama, kao i sa sredstvima mesnih zajednica i drugih samoupravnih orgafiizacija i zajednica za zajedničke potrebe neposredne potrošnje ili za investiciona ulaganja u objekte i opremu za stanovanje, ishranu, odmor, rekreacij u, kuituru, stvaralaštvo idr. Isto tako, Načrt zakona o udruženom radu predvidja mogučnost udruživanja sredstava za proširenje materijalne osnove rada tj. za modernizaciju, proširenje i izgradnjo proizvodnih i drugih kapaciteta, za unapredjenje naučnoistraživačkog rada idr.
Sto se tiče sredstava rezervi, Načrt zakona upozorava na njihovo oba-vezno formiranje u okviru osnovne organizacije i to najmanje u višini ko ju odredi zakon. Ova sredstva slu-že za pokrivanje gubitaka osnovne organizacije, za podmirivanje izda-taka za prekvalifikacijo i zapošlja-vanje radnika u slučaju nastajanja »viška« radnika zbog tehnoloških ili drugih unapredjenja, za tim kad osnovna organizacija d od j e u izuzetne ekonomske teškoče ili kad se prema njoj preduzimaju mere sanacije. Sredstva rezerve služe i za pokrivanje šteta nastalih elementarnim nepogodama. Ona služi i za podmirivanje obaveza osnovne organizacije
po osnovu jamstva i drugih garancija koje su dali radnici u osnovnoj organizaciji.
Radnici u osnovnoj organizaciji sredstva rezervi mogu udruživati u fond zajedničkih rezervi radne organizacije ili druge OUR-a u čijem su sastavu. Zakonom ili odlukom skup-štine društveno-poli tičke zajednice može biti utvrdjena obaveza udruživanja sredstava rezervi u fondove zajedničkih rezervi društveno-poli-tičke zajednice 1 u jednom i u drogom slučaju sredstvima svoje rezerve, iako su u fondovima zajedničkih rezervi, upravljajo radnici osnovne organizacije. Oni sa njima stobodno raspolažu sve do trenutka do kojeg se ne stekne potreba njihovog koriščenja za potrebe kniima su namenjeni fon d o vi zajedničkih rezervi društveno-političkib zajednica.
B. V.
STRUČNA SPREMA
1 LIČNI DOHODAK
Odredbama Samoupravnog sporazuma o uskladjivanju raspodele dohotka 1 ličnih dohod a ka pred vid j eno je, da se vrednost radnog mesta odred j uje prema školskoj odnosno stručnoj spremi potrebnoj za vršenje poslova radnog mesta kao i umanje-nje vrednosti radnog mesta radnicima koji nemaju stepen stručne spreme predvidene sistematizacij om.
Skoiska odnosno formalno ut vrdjena st ročna sprema radnika ne more biti neposredni osnov i merilo raspo-deie sredstava za lične dohotke Priroda i karakter rada i složen,«: posla koji se obavlja na odredienom radnom mestu opredeljuje zahteve u pogledu stručnosti i drugih uslova koje treba da ispunjava nosiiac za-dataka — poslova odredjenog radnog mesta. Prema torne, ne opredeljuje školska odnosno formalno utvrdjena stručna sprema vrednost rada, odnosno rezultata rada.
Ovakvo stanovište u pogledu utvrdjivanja značaja školske odnosno formalno utvrdjene stručne spreme ne znači osporavanje značaja i vrednosti koju školska odnosno stručna sprema ima u procesu rada. Napro-tiv, školska odnosno formalno utvrdjena stručna sprema radnika, po pravilu, ima veliki značaj i uticaj na rad i rezultate rada. j er se objektivno pretpostavlja da radnik koji poseduje veču stročnost ima veče mogučnosti da radi na složen i j im i odgovornijim poslovima i da se brže uklopi u zahteve i procese savreme-ne tehnologije. Iz ovoga proizlazi op-šti društveni i pojedinačni zahtev i potreba za sticanjem šlo veče stručnosti i znanja, ali slečeno znanje i slečena formalna kvalifikacija ne obezbedjuju radniku odredjeni materijalni i društveni položaj nezavis-no od toga da li je i kako je to znanje u procesu rada reaiizovao, več su pretpostavka da če radnik, rade-či na odredjenom radnom mestu, po-stizati bolje rezultate rada, koji su jedini osnov i merilo njegovog materij alnog i društvenog položaja.
Perspektive za 1976
Iz razgovora z direktorjem TOZD Lesno industrijskega obrata, Leopoldom Ilovarjem, dipl. oec. o nalogah in planih za letošnje leto.
»Z letnim gospodarskim načrtom (GN 76) si je kolektiv TOZD Lesnoindustrijskega obrata iz Škofje Loke postavil naloge, ki jih mora izvršiti, da bi bili doseženi postavljeni cilji. Za leto 1976 smo namreč predvideli 144 mio din vrednostno izražen obseg proizvodnje, pri čemer naj bi znašal ustvarjen dohodek 38.6 mio din ter ostanek dohodka 11,6 mio din.
Za izvršitev teh nalog predvidevamo, da bo znašalo povprečno število zaposlenih 251 ter 73 učencev tesarske in mizarske stroke.
Glede na stanje na tržišču ter stanje v lesni industriji so planirane naloge postavljene dokaj optimistično zlasti še, če vemo, da se vsa slovenska in tudi jugoslovanska lesna industrija nahaja v izredno težkem gospodarskem položaju. Razlog za tako stanje v lesni industriji je na eni strani predimenzjoniranost proizvodnih zmogljivosti, premajhen domači trg, ki bi lahko absorbiral celoten proces proizvodnje, predvsem pa prenizka produktivnost, ki onemogoča uspešen prodor s konkurenčnimi cenami na. tun 'tržišča.
Pri proizvodnih nalogah si bo kolektiv TOZD lesnoindustrijskega obrata prizadeval, da bo predvsem izvrševal naloge za potrebe TOZD v sestavu Gradisa, s tem da bodo proizvodne zmogljivosti kar najbolj racionalno izkoriščene in da bo mogoče doseči planiran obseg proizvodnje. Poleg tega pa bo izvrševal še naloge za ostala eksterna naročila s področja dejavnosti gradbeništva. V zvezi z realizacijo plana je bilo do prvega četrtletja že prevzetih del oz. sklenjenih pogodb za ca 80 mio din, pri čemer je upoštevana hlodovina od GG Kranj v količini ca 20.000 m:i ter od ostalih dobaviteljev v količini
Naš obrat v Škofji Loki je obiskal tudi novi sekretar sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Cedo JVIo-kole
4.000 m3. Tako nam manjka za primarno predelavo lesa še ca 6.000 m3 hlodovine iglavcev, ki jo bomo skušali dobiti po posebnih pogojih iz bolj oddaljenih gozdnih' gospodarstev ■■ delno pa tudi preko trgovske mreže. Iz teh podatkov vidimo, da nam manjka za leto 1976 še za ca 64 mio din prevzetih del. Ob upoštevanju da bo potrebno v letošnjem letu prevzeti tudi obseg del za prvo polovico leta 1977, potem moramo računati kar z vrednostjo 100 mio din.
V danih razmerah in pri danih trenutnih tržnih pogojih se pred TOZD lesno industrijski obrat Škofja Loka postavlja za temeljno nalogo kako, kam in pod kakšnimi pogoji plasirati izdelke in le v manjši meri kako izvrševati proizvodne naloge.
Glede na dosedanje rezultate v preteklih letih si je TOZD lesno industrijski obrat ustvaril določen položaj in zaupanje pri naročnikih. Tak ugoden položaj z ostalimi lesno industrijskimi podjetji, daje tudi za 1976 in naprej določeno stopnjo gotovosti, da bodo doseženi planirani rezultati na vseh področjih dejavnosti. Da bi ohranili doseženo prednost se je potrebno nenehno izpopolnjevati ter opremljati in organizirati, če hočemo, da bomo šli v korak s splošnim družbenim razvojem, razvojem gradbeništva in lesne industrije. Zato bo posebna skrb tudi v letu 1976 posvečena vzgoji učencev. Osnovni pogoji za vzgojo so že ustvarjeni, saj razpolaga LIO za ta namen s ca. 180 ležišči v dveh samskih domovih, z delavniškimi prostori ca. 1200 m- ter petimi inštruktorji. Iz dosedanjih izkušenj se je ugotovilo, da je tak način vzgoje strokovnih kadrov najbolj racionalen in učinkovit.
Izredno hitra rast proizvodnje v obstoječih podjetjih na Trati, kjer je lociran tudi TOZD lesno industrijski obrat pa omejuje oz. znatno zmanjšuje možnosti za nadaljni normalni razvoj LIO Del zemljišča je predviden za razvoj lesne industrije pri čemer sta mišljeni podjetji Jelovica in Gradis. Prav o tej razdelitvi pa sedaj potekajo razgovori in pričakujemo, da bo doseženo soglasje.
Kolektiv TOZD lesnoindustrijskega obrata ima tudi vnaprej določene in opredeljene cilje razvoja. Izdelan ima razvojni program 1976—80 v katerem so podrobno vsebovane vse naloge in potrebna sredstva, ki jih bo potrebno izvršiti za dosego postavljenih ciljev. Prav tako ima izdelan tudi zazidalni načrt tistega dela lesne industrijske cone za katerega smatra, da je do njega upravičen in zagotavlja normalen skladen razvoj v podjetju.«
ISh^
Delo v jami je izredno naporno
Tudi za HE Moste 4. agregat
ifllfp
■II*
■■mm
NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1
laš zakon, pravica in dolžnost
Ker imamo v Grad.su za sabo že bogato prakso na področju samoupravljanja, lahko razpravo o osnutku zakona o združenem delu začenjamo bolj idejno, akcijsko okrepljeni in usposobljeni. Zato smo tembolj odgovorni, da z vsebino zakona seznanimo vse delavce, ter tako skupno z njimi nadaljujemo bitko za nove samoupravne odnose na ustavnih osnovah.
Razprava o zakonu mora biti konkretna, delovna in ustvarjalna. Njen cilj je sprejemanje osnovnih idejno političnih vrednot samega zakona, kar v bistvu tudi pomeni, boj za spreminjanje obstoječe družbene zavesti, da bo postala v polnem pomenu napredna družbena zavest, ki bo dojela cilje naše revolucije. Na to nas opozarjajo tudi zaključki ZSS, ki med drugim naglašajo, da se moramo v razpravi zavarovali proti vsem tistim, ki poskušajo ohranjati stare odnose, liberalistična in tehnokratska gledanja itd. Ne gre za to, da bi iz nekega centra dirigirali razprave, temveč da bi delavci ob razpravah posameznih poglavij govorili čimveč iz dela in življenja na gradbišču. To pa seveda ne pomeni, da moramo razprave voditi stihijsko in neorganizirano.
Pri organizaciji in vodenju razprav bodo glavno breme nosile OO sindikata, ki so dolžne razprave tako pripraviti, da bo vsebina razumljiva slehernemu delavcu. Zato moramo čimbolj izhajati iz lastnega dela in se ob tem soočiti s konkretno samoupravno prakso V razpravo se morajo obvezno vključiti tudi člani ZK in vsi vodilni delavci podjetja. Pri teh razpravah ne bo smel nihče stati ob strani. V nadaljevanju navajam nekaj sprememb iz področja uresničevanja samoupravljanja o združenem delu.
O vseh bistvenih zadevah bomo odločali z referendumom
Odločanje na zborih delavcev je postalo po naših gradbiščih že ustaljena praksa. Izvedli smo že tudi referendum (npr. integracijski procesi v okviru GAST). V bodoče pa se bo odločanje z referendumom razširilo na vse bistvene zadeve kot so:
o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji
o samoupravnem sporazumu o združitvi v temeljno, sestavljeno organizacijo GAST (in poslovno skupnost)
— o smernicah za plan TOZD; o elementih za sklepanje samouprav-
Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK«
n ih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij
—	o statutu temeljne, delovne in sestavljene organizacije
—	o spremembah pri organiziranju TOZD
—	o združevanju dela in sredstev ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev
—	o sklepih, ki se nanašajo na odrekanje pravic do minulega dela delavcev, ter o vseh drugih vprašanjih, ki jih bo določil statut in zakon.
Mnenje, oziroma pristanek delavcev pa se bo moral dobiti, tudi ob sklenitvi kreditne pogodbe ža investicijska dela, pravtakc za pogodbe in sporazume, s katerimi se preskrbijo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela ali združevanje sredstev lastne akumulacije za dolgoročna vlaganja v lastni organizaciji združenega dela in za vše druge oblike združevanja in za uresničevanje skupnih ciljev, skupnem delu in skupnem riziku.
Delavski svet ne bo mogel v teh in podobnih vprašanjih odločati, če ne bo imel pristanka delavcev. Razpravo pa bo morala organizirati sindikalna organizacija, ki je z novim zakonom dobila še večjo odgovornost in dolžnost.
Samoupravni sporazum, sklep ali drugi samoupravni akt bo seveda veljal, če ga bo sprejela večina vseh delavcev v TOZD.
Delegati se morajo pred vsakim zasedanjem DS posvetovati z delavci
Delegati v delavskih svetih in drugih samoupravnih organizacijah so za svoje delo odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. To pa pomeni, da se bodo morali delegati pred vsakim zasedanjem DS, predhodno posvetovati z delavci o vseh vjjraša-njih, o katerih bo tekla razprava.
Delegat v delavskem svetu podjetja, ki na seji ne poda stališč delavskega sveta TOZD, ali stališč delavcev in ne glasuje v skladu s smernicami in navodili, ali ne obvešča delavcev o svojem delu o organih upravljanja, krši svoje delegatske dolžnosti
Delegate v delavski svet TOZD volijo neposredno s tajnim glasovanjem delavci. Določanje kandidatov in koordinacijski postopek pa izvede sindikalna organizacija. Način izvolitev, ter celoten postopek o volitvah, pa seveda mora biti napisan v statutu TOZD. Nihče pa ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v isti delavski svet.
Vodilni in vodstveni delavci ne morejo biti člani delavskega sveta
Zakon navaja kot posebno določilo, da ne more biti. v delavski svet TOZD ali DS podjetja izvoljen vodilni ali vodstveni delavec, oziroma tisti, ki je za svoje delo neposredno odgovoren delavskemu svetu. Torej tudi ne predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa in tudi ne namestniki ali pomočniki poslovodnega organa vodje posameznih sektorjev ali drugi vodilni delavci. Kdo je lahko član DS ali odborov in komisij (kolektivni izvršilni organi) pa mora biti zapisan v statutu TOZD in z zakonom. Delavci lahko svoje delegate tudi odpokličejo.
Izvršilni organi delujejo v okviru svojih pooblastil
TOZD ima lahko več izvršilnih organov delavskega sveta (odbore in komisije), katerim poverijo določene izvršilne funkcije. Naloge izvršilnih organov so podobne sedanjim, razlika je le v večji odgovornosti
Če zahtevajo člani delavske kontrole, sindikalna organizacija, poslovodni organi ali delavci v delu delovnega procesa, ali DS, naj sprejme določen sklep, mora izvršilni organ. dati svoje mnenje o predlaganem sklepu.
Razpravo o zakonu o združenem delu bomo nadaljevali. V vsaki številki Gradisovega vestnika bomo objavljali po nekaj členov posameznih poglavij. Objavljali bomo tudi vprašanja in odgovore delavcev ter morebitne nejasnosti, ki bi se pojavile ob tolmačenju zakona.
Delavci. Gradisovci. strokovnjaki, to je naš skupni zakon, naša pravica in dolžnost. Zato zahtevajte c d Vaših sindikalnih funkcionarjev, članov ZK in vodilnih delavcev podrobna tolmačenja.
Lojze Cepuš
Sistem samoHiravneia plen rafija
Beton je potrebno z vrha hriba spraviti v gradbeno jamo ob strojnici, kjer bo delal 4. agregat za HE Moste
Tako kot na nekaterih drugih hidroenergetskih objektih so se tudi v HE Moste odločili za povečanje zmogljivosti njihove hidroelektrarne. Trem dosedanjim agregatom naj bi dodali še četrtega. Toda v pri-
pravljalni, fazi je prišlo do spremem« be projekta in namesto 4. navadnega agregata so predvideli črpalni agregat. To pa je povzročilo, da so morali delavci jeseniške TOZD, ki tu izvajajo dela ročno razbiti ca 500 m3 betona. Zato ni čudno, če so z delom začeli že jeseni v lanskem letu, pa so pred kratkim zabetonirali šele spodnji podstavek in ploščo v turbinski etaži.
Ravno med našim obiskom so pripravljali za betoniranje cilinder agregata, to je agregatsko etažo. Tudi sicer je delo tu izredno težavno in zamudno, saj traja transport betona ca 5 m3 na uro. Ko raketa pripelje beton ga je potrebno preložiti v dve posodi po 2.5 m3, ki jih s poševnim vitlom nato spustijo do platoja strojnice in nato z žerjavom v jamo. Dokaj kompliciranemu transportu se ni mogoče izogniti, saj so količine betona veliko premajhne, da bi uporabili betonsko črpalko. Tudi 10 delavcev, ki jih ima na »vesti« delovodja Janez Vidic za to gradbišče povsem zadošča, saj jih kaj več v jami niti nebi moglo delati. Zato so tudi roki malo daljši. Vseeno pa raj bi bila I. faza gradbenih del končana še v tem mesecu, tako da bi lahko začeli delavci Litostroja z montažo.
Sicer pa bo to bolj poizkusni agregat, ki ga bodo vključevali v konicah ter naj bi predvsem pokazal upravičenost tovrstnih adaptacij za še nekaj hidroelektrarn na Dravi in Savi.
Smo v dobi ko uresničujemo določila nove ustave ter izpolnjujemo notranji sistem socialističnega samoupravljanja. Poudarek na planiranju, ki ga zakon označuje z družbenim planiranjem, izhaja iz temeljev družbeno ekonomskega sistema in iz pravice delavca o odločanju v celotni družbeni reprodukciji. Delavski razred Jugoslavije in vsi delovni ljudje zagotavljajo s planiranjem eko-
nomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati združenega dela. Dalje se zagotavlja s planom uresničevanje pravice dela z družbenimi sredstvi, pa tudi svoboda in enakopravnost pri delu s temi sredstvi. S planom se zagotavlja usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev, da bi se ustvarjali najugodnejši pogoji za razvoj proizvajalnih sil družbe in produktivnosti dela. S tem se nenehno izboljšujejo materialne in druge življenjske razmere in delovni pogoji, ter pospešuje razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in vsestransko razvija osebnost delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja določa postopek sprejemanja planov. Po zakonu temeljna organizacija združenega dela samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o osnovah plana delovne organizacije, samoupravnih interesni!) skupnosti in krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti, s katerimi jo neposredno ali prek njene delovne organizacije (podjetja) vežejo dohodek, združitev dela in sredstev ter drugi interesi.
Postopek je po zakonu (v skrajšanem tekstu) naslednji:
L TOZD sprejme svoj plan po sklepu njenega delavskega sveta. Predhodno mora delavski svet TOZD določiti organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana in rok, v katerem mora biti predložen predlog plana.
2. Delavski svet TOZD določi s posebnim sklepom osnutek elementov za pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah plana delovne organizacije, v katere sestavi je lOZD, dalje samoupravnih sporazumov o osnovah plana interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih organizacij ter skupnosti, s katerimi je TOZD povezana oziroma sodeluje z združevanjem dela in sredstev za dosego skupnih interesov in ciljev: kratko: Samoupravni
sporazum o osnovah plana samoupravne organizacije.
3. V času pripravljanja plana mora biti zagotovljeno sporazumevanje o osnovah plana, usmerjanje in usklajevanje dela pri sporazumevanju ter usklajevanju obveznosti, ki so določene v samoupravnih sporazumih o osnovah plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Planiranje mora potekati torej sočasno; nosilec planiranja in določa- v nja osnov plana samoupravnih organizacij in skupnosti pa je temeljna organizacija združenega dela.
Zakon nalaga strokovnim službam in poslovnim organom, da pripravijo podatke za sestavo plana in jih strokovno utemeljijo, hkrati pa jih zavezuje, da predložijo ocene za sestavo plana in osnov, ki morajo temeljiti na strokovnosti in na podlagi analiz, ter drugega ustreznega gradiva. Strokovne službe, ki pripravljajo osnutke predlogov, morajo objaviti analitične podatke, ki imajo pomen za pripravo, sprejemanje in uresničevanje plana tako, da bodo te podatke lahko uporabili delavci TOZD, ko se bodo odločali o sprejemu plana in temeljev za sklenitev sporazuma o osnovah plana delovne organizacije, oziroma druge samoupravne organizacije. in skupnosti.
Strokovne službe in poslovodni organ odgovarja za pravilnost podatkov in realnost ocen ter za strokovno pripravo in pravočasno sestavo osnutkov predlogov.
4.	Delavci TOZD sprejemajo z osebnim izjavljanjem elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o osnovah plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter za sklepanje dogovorov o osnovah plana družbe-no-političnih skupnosti. Predlog elementov da delavski. svet TOZD (glej tč. 2 postopka)
5.	Ko so tako določeni elementi za sklenitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije, sklenejo sporazum delavski sveti TOZD v sestavu podjetja. (Za interesne skupnosti, krajevne skup-
(nadaljevanje na 8. strani)
Nekako najvišje na Štajerskem so se usidrali Gradisovci iz mariborske gradbene TOZD in sicer tik avstrijsko-jugosiovanske meje. Spet namreč gradijo v Sladkem vrhu, v tovarni Sladkogorska.
STARI »GOSTJE«
V tovarni »Sladkogorske« , so Mariborčani že tradicionalni graditelji. Tam so bili že leta 1950, kasneje pa je bil ves razvoj tovarne povezan z Gradisom. Danes je v njej postavljenih 5 papirnih strojev in tovarna je po proizvodnji finega papirja ena naj večjih v državi in ena izmed vodilnih tovarn za tovrstno produkcijo v Evropi.
Naši delavci trenutno pripravljajo za postavitev VI. papirnega stroja. Ta bo povečal za 80'Vo 'dosedanjo proizvodnjo.
Sama zgradba za VI. papirni stroj bo vredna 32 milijonov N din. Z ozirom na naglico dela in nedokončano tehnično dokumentacijo so morali naši delo prevzeti brez definitivnega Predračuna in končne cene. Delo samo je zelo naporno in zahtevno, saj stavbo gradijo nad pretočnim kanalom, ki je začasno deloma opuščen, Vendar kljub temu pomeni veliko oviro. Objekt je postavljen na že-lezobetonske pilote, projekt zanj pa je pripravil projektivni biro Gradisa iz Ljubljane.
Celotna stavba mora biti končana do oktobra. Investitor ima v Gradis veliko zaupanje, saj so bili vsi dosedanji medsebojni odnosi v veliki slogi in razumevanju. Dela vodi ing. Cač Vlado, ki ima vso situacijo na gradbišču trdno v rokah, delovodja pa je Janez Ferlinc.
Gradbišče v Sladkogorski pa ima tudi težave in sicer je to problem transporta betona. Treba ga je voziti Maribora, za to pa so določene velike takse za transport na asfaltnih cestah. To ustvarja tudi veliko finančno oviro.
Tovarna v Sladkem vrhu bo v kratkem oddala v gradnjo še stranske objekte — delavnico, skladišče Vjd. Naši Mariborčani računajo, da '-odo dobili tudi ta dela. Lani v jese-ni So prevzeli gradnjo osnovne šole. Vrednost le gradnje je približno 16 milijonov din. Tudi dela na tem obtok tu se odvijajo normalno.
Blizu osnovne šole Gradis gradi tudi transformatorsko postajo. Investitor je Elektrogospodarstvo iz Ma. ribora, vrednost objekta pa je 6,5 milijona din Tudi ta objekt bodo Predali investitorju pravočasno, ome-Pmro pa lahko, da so imeli pri pičlemu del močno konkurenco.
, S prevzemom novih del računajo. ?a bo njihova realizacija v tem krstu znašala približno 58 milijonov, kar Pomeni nekaj več kol desetino celotnega plana GE Maribor.
Gradisovi delavci v Sladkem vrhu belajo v zelo težkih pogojih. Delav-sko naselje je iztrošeno, sanitarije ne Odgovarjajo, vendar si zaradi stabilizacijskih ukrepov ne morejo že le-t°s privoščiti obnove. Tudi prometne
veze iz Sladkega vrha v Maribor so slabe, vezani so na delavske avtobuse.
V MARIBORU MANJŠA PRISOTNOST
V	samem mestu Maribor so naši
Gradisovci v zelo neugodnem položaju, saj so skoraj vsa dela zaključena, delajo le še. na Hidromontaži in na novi hali Kovinskih, obratov. To zadnje delajo v dveh etapah, projekt zanjo pa je izdelal mariborski Biro za projektiranje. Pri gradnji so uporabili železobetonsko konstrukcijo Gradisove hale, ki jo je uvedel ing. Špes.	:::
V	mariborski TOZD se zavedajo, da morajo v tem mestu poživiti svojo dejavnost in prisotnost ter se vezati za vsako delo, ki bi odgovarjalo njihovi strukturi organizacije. Pripravljajo se na. široko . zasnovano gradnjo solidarnostnih stanovanj. Za prisotnost na tem področju so se borili že več let pri oblasteh, pri samoupravnih organih. Dosedaj kot nemariborsko podjetje niso bili povabljeni niti opozorjeni na podpis dogovorov med gradbeno operativo in koristniki stanovanj. Šele na razne intervencije so’ jim' dodelili zemljišče. kjer naj bi v. letošnjem in prihodnjem letu zrasle približno 280 stanovanj. Projekte zanje izdeluje ljubljanski biro ’ za projektiranje. Prevzem gradnje teh stanovanj pomeni za naše ’ Mariborčane lep uspeli, zato bodo napeli vse sile, da se bodo pri tem dobro afirmirali in tako dobili zeleno luč za vnaprej. Razširjena stanovanjska izgradnja pa rojeva tudi nove probleme, saj tu ne gre samo za organizacijo, gradbene projekte, ampak tudi za vse ostale predpogoje za gradnjo, oziroma preddela. Vse to je prevzela tehni-čno-komercialna služba, ki si tako nabira težke izkušnje. Organizacija gradnje je poverjena Janezu Šafariču.
V	Mariboru pa bi radi hitro začeli z gradnjo še enega objekta — to je nova delavska restavracija. Sedaj ta nudi usluge v kleti samskega doma. Za razmere pred več leti je bila mod ina. danes pa je že zastaneta, higiensko ne odgovarja več predpisom. Sedanja menza je premajhna, nima potrebnih pripomočkov in le pridnosti kuharic ter dobremu upravniku se lahko zahvalimo, da vsa še dobro funkcionira.
Projekt za novo delavsko restavracijo dela ljubljanski biro za projektiranje. Konstrukcijo iz železohe-tonskih elementov bodo izdelali sami v Mariboru. Nastopile pa so težave z zemljiščem, kajti tisto kar je bilo prej namenjeno za menzo, je z novimi predvidevanji urbanistov precej okrnjeno in tako so morali lokacijo spreminjati. Zelja vseh, da bi
bila restavracija odprta že za dan republike, tako ni uresničljiva, najbrž pa bomo v njej jedli v maju prihodnjega leta. Tam bo približno za 500 ljudi prostora. Kuhinja bo moderno urejena, imeli bodo hladilnice in skladišča. Tam bo tudi kegljišče, ki ga bodo skušali istočasno ali malo kasneje dati v uporabo. Kegljišče bo 6-stezno, najbolj moderno v Mariboru. V sklopu restavracije bo tudi večja sejna soba, ki bo imela prostor za 30—40 ljudi. V daljni perspektivi bo restavracija z obstoječimi samskimi domovi zametek za na-daljne širjenje stanovanjskega naselja (sedaj okoli 450 postelj). Računajo, da bo tam 800—900 ležišč, ki jih bodo koristili skupaj z KO Maribor, Nizkimi gradnjami in SPO. Vse te organizacije bodo finančno pomagale pri gradnji. Računajo, da bodo letos začeli z projektiranjem samskega doma in najkasneje leta 1978 začeli z gradnjo. Novi samski dom bo grajen kot stolpnica.
DO KDAJ ŠE NA POBREŽJU?
Fizična dejavnost v Mariboru je tudi v obratih (betonska, tesarska in železokrivska dejavnost). Letos spomladi betonska delavnica ni preveč zasedena. Pričakujejo naročila graditeljev prednapetih konstrukcij. Tu izdelujejo še kole za vinograde, vseh dimenzij, razno betonsko galanterijo, kakor za kmetijsko, tako za splošno potrošnjo. Zelo dobro gredo v denar koli za vinograde; —. lani so jih izdelali prek 100.000. letos bodo še presegli to številko. Z ozirom na vinogradniški okoliš predvidevajo, da bo ta proizvodnja stalna. Vendar moramo pri tem omeniti enega njihovih problemov in sicer to, da so stroji in naprave razmeroma zastarele. Zaradi neugodne strukture ostane okoli 40 'Vo gramoza, ki ga vozijo nazaj tja, kjer ga izkopljejo. Imajo že skoraj milijon kubikov odloženega neuporabnega materiala. Pretežna sestavina so silikati — kamen, ki je z normalnimi drobilci ne-drobljiv. Pred leti so nabavili stožčaste drobilce nemške firme in drobilci niso upravičili njihovih želja, kljub temu, da je dobavljalo drobilce renomirano podjetje. Rezervne dele je bilo treba uvažati, kar je povzročilo velike težave. Sedaj se oskrbujejo z domačimi deli. Droblje-nec pa še vedno ne odgovarja, daje premalo finega materiala — peska. Del drobljenja bodo preusmerili v nov paličast drobilec, ki ga je podjetje že nabavilo. Računajo, da ti o kombinacija prejšnjih drobilcev z novim drobilcem zmanjšala količino odpadnega materiala, da bodo sčasoma koristili ves gramoz. Gramoz je bi! dolgo časa na voljo vsem porabnikom. Z ozirom na to. da ga sedaj primanjkuje, bodo obdržali gramoznico samo zase in za Nizke gradnje. Treba bo rešiti problem nove gramoznice in pridobivanje gramoza zunaj Maribora. Naši napori za pridobitev novega zemlji'ča za gramoznico so bili neuspešni. Občina nima za to posluha. Na Pobrežju dela tudi mariborska železokrivnica. Od nje zahtevajo vsako leto večjo količino krivljenega železa — že 3000 ton letno. Nabavljenih je nekaj novejših strojev. Dobro služijo avtomatski stroji za krivljenje stremen. Naročeni so novi stroji že pred pol leta, vendar jih dobavitelj (Jelšin-grad) ni dobavil. Drugih strojev ne morejo uvoziti zaradi možnosti dobave domačih j..< leikvA Out železo-krivnici naj bi bili hrbtenica železo-betonskih del našega podjetja. V podjetju pa ni opaziti zadostne enotnosti, saj se skoraj vse naše enote opremljajo s stroji za krivljenje železa, ki niso dovolj izkoriščeni, tukaj pa so preveč izkoriščeni in okvare grozijo s popolno ohromitvijo. Sodijo, da bi se tu morala izkazati solidarnost vseh v podjetju in dati sredstva samo za modernizacijo že obstoječih dveh železokrivnic.
Prostor na Pobrežju deli mariborska enota že z dvema drugima. Vsak
Gb zahtevnem delu na gradbišču je včasih potreben tudi posvet naših rokovnjakov (ing. Krunič, ing. Primorac in ing. Vrečko)
Veiiita grituoisca zahtevajo ogromne količine skrivljenega železa
I Dosegli rekord | v krivljenju železa
Ej| V Ljubljanski Zelezokrivnici je danes že 130 ljudi. Prav ti so =§ lani izkrivili 7818 ton železa in to je resničen rekord. Tudi drugače |= je bilo njihovo poslovanje ugodno.
Po zaključnem računu za leto 1975 so namenili za poslovni sklad Ig za modernizacijo železokrivnice 3,22 milijona din. Skupaj z združe-gg nimi sredstvi 3,82 milijona din, ki so jih združile gradbene enote =M Gradisa, bodo v letu 1976 izvršili prvo fazo modernizacije železo-==. krivske dejavnosti. S temi sredstvi bodo zgradili še eno proizvodno gg halo in s tem povečati svoje kapacitete na 10.000 ton armature letno.
Kljub temu, da jim je uspelo lani skriviti toliko železa, pa so HH občutili tudi nekaj težav, tako na primer takrat, kadar ni bilo be-§= tonskega železa pravih profilov, betonsko železo v palicah pa je bilo = izredno kratko, zaradi česar so dosegli višji procent kala. V letošnjem letu teh težav še niso občutili, pač pa se bojijo okvar na strojih, ker == zaradi kontnega uvoza tuje opreme nimajo nobenih železokrivskih =j novih strojev. Tako novo opremo ne morejo nabaviti, delati morajo gg s starimi stroji in zato ni čudno, da se bojijo okvar, saj jim te lahko gH lahko zavrejo proizvodni proces.
Za leto 1976 računajo, da dela ne bo primanjkovalo, da pa ga g|§ tudi ne bo v takem obsegu kot so ga imeli lani.
gg	Po zaključnem računu so namenili 600.000 din za stanovanja svo-
=Tš jih zaposlenih. Lani so kupili tri dvosobna stanovanja in v novem gg samskem domu odkupili 30 ležišč. Po priporočilih konference DOS -- GIP Gradis pa se tudi že dogovarjajo za organiziran odhod delavcev šs na svoje domove ob večjih praznikih ali celo mesečno.
razmah dejavnosti se bo občutil tudi v prostorski stiski na Pobrežju. Projektivni biro Maribor si je zadal nalogo, da reši problem razporeditve prostorov oziroma možnosti selitve ene ali druge enote na drugo mesto Pri reševanju problema nove gra moznice bo treba vsekakor misliu tudi na razširitev baze obeh enot. Studijska baza se je povezala z enim od nemških podjetij, ki se ukvarja s takimi stvarmi. Upajo, da bo to podjetje pomagalo pri čim ugodnejši rešitvi.
V	letošnjem letu so povišali plan s predvidenim povišanjem cen in storilnosti na 530 milijonov N din. Pian bo treba vsekakor doseči, čeprav obstaja ostra konkurenca in pomanjkanje denarnih sredstev.
V RUŠAH DOBRO ZASEDENI
V	Ruše je Gradis prišel avgusta 1972. leta. Začeli so graditi skladišče gotovih izdelkov; takrat so dejansko izrinili konkurenco in investitor jih je še z nezaupanjem gledal. To zaupanje so si z zavestnim delom zgradili. Pogoj je bil, da so morali zgrabiti za vsako delo. Tudi za tako, ki jih drugače ne bi zanimalo. Do sedaj so naredili za 67 milijonov din. Gradili so za vsa ruška podjetja (Jeklo Ruše, KZ, Tovarna dušika, Tobi itd). Vsi ti so zadovoljni. Do sedaj so gradili tudi 100 stanovanj in 53 individualnih hišic, zgradili so okoli 3000 m2 površin za industrijo in 1000 m2 poslovnih prostorov — upravne zgradbe, razne adaptacije itd.
Trenutno gradijo skladišče kalijeve soli. ki ima 2000 m2 površine, po projektu projektanta Špesa. Pogoji dela so izredno težki. Vtesnjeni so med objekte, čez gradbišče vozi vlak. nenehno morajo paziti na varnost
delavcev. Streha objekta je iz montažnih 20-metrskih nosilcev iz prednapetega betona, katerih montaža je zelo komplicirana.
V začetku maja bodo začeli z gradnjo novih 50 stanovanj za trg v Rušah. Narejena bodo po projektih biroja za projektiranje Ljubljana. V Ruše so tako uspeli spraviti tudi naše projektante. .Julija bodo začeli graditi drugih 50 stanovanj po enakih projektih. V septembru bo na vrsti nova kisikarna. za katero upajo, da bodo na licitaciji ugodni. Računajo z letošnjo realizacijo 3—4 milijarde S din.
Ruše so sektor, kjer se res lepo vidi sodelovanje gradbincev z večjimi investitorji.
REKREACIJSKO TURIST1ČNJ CENTER DOBIVA KONČNE OBRISE
Kaj delajo in koliko so že naredili naši mariborski Gradisovci v Ptuju, smo že pisali; ponavadi se ustavimo na gradbišču silosov in od tam smo do sedaj tudi največ poročali. V Ptuju pa je še eno veliko gradbišče, ki smo ga v eni prejšnjih številk Gradisovega vestnika že predstavili. To je namreč gradbišče rekreacijsko turističnega centra.
Na dan obiska so ravno betonirali skakalni stolp za olimpiiski bazen, končali pa so že z gradnjo dimnika. Intenzivno so zastavili tudi na ureditvi okolice objektov in oa-enov, da bi bil lahko center nared do konca maja, ko ga bodo začeli uporabljati prvi kopalci.
Investitorju v Ptuju so bile predane ponudbe za drugo fazo gradnje rekreacijskega centra. Investitor predvideva, da bo pričetek gradnje te faze enkrat sredi maja letos.
NADA MUMINOVIČ

U n 1 °!g npsilee za gradbišče v Rušah je treba spraviti z vozila; najprej je potrebno preveriti, kako trdno je pripet, da ne bo nesreče; »Lorainc« ga počasi dviguje “ato spušča na drugi strani vozil do tal; nosilec je na tleh in vsi si oddahnejo
smo sklenili, da to ni prva in zadnja akcija, temveč da je to šele začetek.
Dominik Presen OOZSMS skupne službe
Razen v športu, za kar je v naši OOZSMS Ljubljana okolica največ interesov, smo aktivnost mladincev preizkušali tudi pri praktičnem delu, v konkretno korist TOZD. To smo izvedli v obliki interne delovne akcije na gradbišču papirnice Vevče, ki je bila določena za soboto, 10. 4. Tokrat smo za delo imeli pospraviti in zložiti gradbeni material.
Ob 7, uri zjutraj se je zbralo 31 prostovoljcev, kar je res lepo število glede na lansko udeležbo na podobnih akcijah. Čeprav je jutro bilo nekoliko hladno, so se mlade roke
kmalu zagrele, pa je tudi ta težava bila odpravljena.
Malica je bila preskrbljena v restavraciji Papirnice, po krajšem počitku pa veselo nadaljevanje.
Ob 13. uri je bilo zadano delo opravljeno, na kar so se udeleženci zopet zbrali in se skupaj vrnili v Ljubljano, malo utrujeni, malo lačni, pa kljub temu zadovoljni z odzivom članov in storjenim delom, s tem pa je narejen še korak naprej v našem aktivu.
S.D.
Tudi pri nas se je začelo
Nemalokrat se sliši, da mladina miruje, da je pasivna, njeno vključevanje v družbeno politično življenje prepočasno in da ni interesa. Pa m tako. Mladina hoče delati, hoče se vključiti v tokove naše samoupravne družbe.
Mladinci na skupnih službah smo dokazali, da je ta trditev nepravilna in v celoti izvršujemo naloge, ki srno si jih začrtali v programu dela za leto 1976. Vključujemo se v delo družbeno političnih organizacij in aktivno sodelujemo v njih. Vključujemo se v proces izobraževanja in skrbimo za to, da bi čim več mladincev absolviralo tečaje oz. seminarje, ki jih organizirajo obč4nske in republiške institucije ZSMS. Naši sestanki so izven delovnega časa, ki pa imajo nemalokrat značaj študijskega sestanka. Zaradi preobilice dela, ki ga ima vsak od nas na svojem mestu, smo se odpovedali mladinskim delovnim akcijam v širšem merilu. Odločili pa smo se, da bomo pomagali pri selitvi v nove poslovne prostore in na drugih delovnih akcijah — vezanih za naš poslovni proces. 14. aprila je bila takšna akcija, kjer smo pomagali tovarišu Zupanu pri razvrščanju pisarniškega
Na ekskurziji mladincev v Trbovljah
materiala, katerega ni bilo malo.
Po končani akciji smo bili resda utrujeni, vendar zadovoljni in nasmejani, saj smo opravili dobro in koristno delo. Predno smo se razšli,
| Učimo se nemški
Wir lernen Oeutsch 83 Lektion
Fortsetzung der 82. Lektion
Setzen Sie in folgenden Satzen die adverbiellen Bestimmun-gen oder die Objekte an den Anfang, nach folgendem Beispiel:.
Der Študent bereitet sieh fiir die Priifung vor — Ffir die PrB' fung bereitet sich der Študent vor
Die Schwalben bauen im Fruhling ihre Nester. — Im Friihling bauen die Schtvalben ihre Nester.
1.	Die Storche ziehen am Ende des Sommers nach dem vvar-men Siiden.
2.	Die Schwalben fliegen gleichfalls in grossen Scharen dorthin-
3.	Die Naehte vverdcn schon im September immer langer und kalter.
4.	Die Sonnenstrahlen verlieren langsam ihre Warme.
5.	Dichte Nebel liegen morgens und abends auf den Feldern.
6.	Die Blatter werden in VValdern und Garten taglich bunter.
H	7. Die Farben in der Natur sind im Herbst am sochonsten.
8.	Dieses farbenreiche Bild dauert ieider nicht lange.
9.	Die Herbstvvinde und Herbstregen wcrden allmahlich immer starker.
16. Die bunten Blatter fallen taglich nach und nach auf die Erde.
11. Sie bedcrken den VValdboden ganz dick wie eine Dečke. ™”	12. Die kieinen Pflanzen und Tiere werden dadurch vor der
Kaite des Winters geschiitzt.
Obungen fiir Nebensatze mit Modalen Verben nach folgenden* fPpj Beispiel:
1.	Niemand weiss, dass wir von diesem Fenster alles sehen und horen konnen. — Nun bilden wir im Nebensatz das Perfekt:
Niemand weiss. dass vvir von diesem Fenster alles haben sehen und horen konnen. (Achtung! Das Hilfsverb steht vor dem InfinitiV und dem Modalverb. — Pomožni glagol stoji pred nedoločnikom in modalnim glagolom.)
Noch ein Beispiel!
2.	Die Strassen sind voli Menschen, die den Festzug sehen wol!cn. Die Strassen sind voli Menschen, die den Festzu haben sehen wollen.
3.	Den alten Gross vat er macht es traurig, dass er vieles nicht
-m	essen und trinken darf.
4.	Der Junge ist ungeschickt, er lernt niemals Schlittschuh
$Sgj	laufen.
> |	5. Verstehst du gar nicht. vvarum ich das alles wissen muss.
piš	6. Ich glaube, dass der Kaufmanu nicht lange auf des Geld
US warten mag (mochte). — Ich glaube, dass der Kaufmanu nicht bat lange auf das Geld warteu mogen.
7.	Maria liebt ihre Tante, weil diese ihr nahen hilft. — Maria liebt ikre Tante, tveil diese ihr hat nahen helfen.
8.	Es beunruhigt mich, dass ich die Kinder von hier nicht beoaachten Uann.
9.	Die Sekraterin denkt, dass der Rechtsamvalt alle Briefe selbst iiffen vvill.
Delovna akcija
tokrat v Vevčah
Mladi na akciji v Vevčah
Vse je pripravljeno za montažo strešnih nosilcev
Zabila
Ob smrti mojega moža Ivana Kušterle se- najtopleje zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem in celotnemu kolektivu Kovinskih obratov za njihovo sočustvovanje in veliko pomoč. Izguba moža je bila zame hud udarec in zato se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali prenašati to gorje.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so darovali cvetje.
Vera Kušterle
lillllllllllllllllil
6i atiisov v g s i n i k
V ladjedelnici v Izoli imajo kar veliko dela
• Gradisov vestnik- izdaja delavsk’ svet podjetja Gradis Ureja ga jredntški adhor Odgovorni uiedmk Lojze Cepuš lohmčni uiedmk Matija Krnc l'tsk tiskarna Ione Tomšič v Ljubljani - Izhaja mesečno
10.	Vieles in dem Prozess versteht man erst, wenn man die Zeugen sprechen hort. — ..., wenn man die Zeugen hat spreche** horen.
11.	Die Maschine wird nicht rechtzeitig fertig, obvvohl m»n die Arbeiter Tag und Nacht daran arbeiten liisst. (..., hat arbeite** lassen).
12.	Der Kranke ruft den Arzt, weil er ihn von den SchmerzeD befreien soli.
13.	Die Kinder sind gliicklich, vveil sie ins Kino gehen dtirfen.
14.	Es freut mich, \venn ich die Kinder mit den neuen Spiel' sachen spielen sehe. (... mit den neuen Spieisachen habe spiele*1 sehen.)
15.	Ich vermute, sie hilft dir den verlorenen Ring suche**-(... kat den verlorenen Ring suchen helfen).
Ubung: Bilden Sie in der vorigen Cbung bei den Verben def Nebensatze das Futur: Nach folgendem Beispiel: Niemand vveisSr dass vvir von diesem Fenster alles vverden sehen und horen koiinen-
Lbung: Bilden Sie bei den Verben der Hauptsatze das Impet' fekt, bei den Verben der Nebensatze das Pžusquamperfekt nacb folgendem Beispiei: Niemand vvusste, dass vvir von diesem Fenster alles hatten sehen und horen konnen.
Die Bestimmungen auf Seite 1 gelten naturlich auch fiir ali® anderen Nebensatze. z. B. fiir solehe, die mit »vveil« beginnen. Z. B' Wei! der Arzt hat nicht erlauben vvollen, darf der Kranke die Reis® nicht maehen.	<
W3rter — Besede
vich vorbereiten — pripraviti se
e Schvvalbe — lastovka s Nest — gnezdo r Storch — štorklja e Schar — truma, jata bunt — pisan farbenreich — pisan allmahlich — polagoma r Herbstvvind — jesenski veter r Herbsregen — jesenski dež r VValdboden — gozdna tla e Pflanze — rastlina
r Festzug — slavnostni spre' vod
ungeschickt — neroden r Schlittschuh — drsalka schlittschuh laufen — drsati * drsalkami nahen — šivati beunruhigen — vznemiriti beobachten — opazovati r Rechtsanvvalt — odvetnik r Zeuge — priča rechtzeitig — pravočasno vermute*? — slutiti
NADALJEVANJE S 6. STRANI NADALJEVANJE S 6. STRANI NADALJEVANJE S 6. STRAN! NADALJEVANJE S 6. STRANI NADALJEVA
nosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklenejo sporazume o osnovah plana ter skupnosti in organizacij njihovi ustrezni organi, ki so določeni v njihovih statutih).
6. Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije sprejme delavski svet podjetja plan delovne organizacije, če so ga sprejele poprej vse temeljne organizacije združenega dela v sestavi podjetja.
Delavski svet podjetja predhodno s pomočjo ustreznih služb, odbora za načrtovanje in na podlagi predloga in ocene predloga, oblikuje samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije in predlog plana delovne organizacije (podjetja) ter ga predloži v snreiem delavskim svetom TOZD.
7. Vsebina plana temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije je predpisan z zakonom.
S planom temeljne organizacije se določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti TOZD, ki se nanašajo:
—	na združevanje dela in sredstev v TOZD
—	na program proizvodnje in poslovanja (realizacija, poslovni stroški, organizacija dela itd.)
—	na pridobivanje dohodka in razporeditev, združevanje dela in sredstev z drugimi organizacijami za skupno doseganje dohodka, osnove in merila za razjoorejanje dohodka za osebno, skupno in splošno porabo, za investicije, za rezerve in za osebne dohodke, na izobraževanje, na zagotovovitev surovinske baze, na reševanje stanovanjskih vprašanj,
družbeno prehrano, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, rekreacijo in druge izdatke
— na obveznosti do drugih organizacij in zagotavljanje sredstev za ljudsko obrambo, za zavarovanje varstva delavcev in za zagotavljanje materialnih, finančnih in drugih rezerv.
8. Plan delovne organizacije ni seštevek planov temeljnih organizacij v njeni sestavi. S planom delovne organizacije zagotavljajo TOZD v njeni sestavi povezovanje in uresničevanje svojih skupnih interesov pri delu, stabilnost svojega dela in poslovanja ter skupno doseganje in razporejanje dohodka ustvarjanje pogojev za razširjanje materialne osnove dela, uresničevanje pravice dela in drugih samoupravnih pravic ter zadovoljevanje skupnih interesov
in potreb delovnih ljudi v sami organizaciji (podjetju) in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Plan delovne organizacije je sestavljen na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o osnovah plane delovne organizacije. Elemente za ta sporazum pa morajo sprejeti delavci v TOZD z osebnim izvajanjem (glej 4. tč. oostopka).
Sedaj se pripravljajo srednjeročni plani za razdobje 1976—1980 in letni plani za TOZD in delovne organizacije ter za interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in družbenopolitične skupnosti. Glede na številna in obsežna opravila in realnost ocen pri sestavljanju planov je odbor za načrtovanje delavskega sveta podjetja določil roke in naloge, ki morajo biti •opravljene, da
bodo sprejeti piani skladno z zakO' nom. Gospodarska zbornica Sloveni' je je sprejela skrajni rok za sp*1®' jem srednjeročnih planov 20. ju*" 1976. V strokovnih službah je bil na' pravljen program dela, da bo dos®' žen gornji rok, vendar pa bo n* ral uskladiti program še odbor 1 ^ načrtovanje in ga predložiti v sPr?^ jem delavskemu svetu podjetja delavskim svetom temeljnih organ ^ zacij združenega dela, ki morajo °r' ganizirati pripravljanje predloS0 planov in sprejem.
Glede na družbeni pomen plani1®' nja je naloga tudi sindikata, da ganizira delavce pri pripravah P*1* nov TOZD in elementov za sestal plana delovne organizacije ter dr** gih samoupravnih organizacij skuP' nosti.
Rajko ZUPANČIČ, dipl. o6®"
Kako smo zastavili po novih aprilskih predpisih
Tisti, ki so precej odvisni tudi od plasmaja na zunanjem trgu, so prav gotovo Kovinski obrati v Ljubljani. Kako so se znašli v teh novih pogojih, sta nam pripovedovala direktor TOZD Joško Repše in gospodarsko finančni pomočnik direktorja Vojteh Pečlin:
»Uveljavitev zakona c zagotovitvi plačil je potegnila za seboj takojšnje nove organizacijske prijeme glede obračunavanja del in uslug ter finančnih funkci.i, ki skrbijo za pridobitev sredstev in za nove prijeme v pridobitvi novih del. Mislimo, da ne kaže preiti na popolno varnost glede plačila, ker s tem lahko odbijamo naše dosedanje naročnike. Ob vsem tem pa smo čutili, da v naši organizaciji združenega dela že v pr. vih dneh po uveljavitvi novega določila ni bilo dovolj velike povezanosti med posameznimi službami. Mislimo, da mora biti koncept našega ponašanja do dobaviteljev in kup. cev koordiniran z gotovimi službami na skupnih službah. Z ozirom na to, da smo največja tovrstna delovna organizacija v Jugoslaviji, bi morali biti za vzgled in temu primeren bi moral biti tudi odraz našega enotnega nastopa do poslovnih partnerjev. Skrajni čas je, da nadoknadimo pri tem tisto, kar smo zamudili v začetku.
Takoj v začetku aprila smo pregledali tokove dokumentacije, da smo lahko z ozirom na kratek termin obračuna uvedli dnevno zaključevanje in obračunavanje delovnih nalogov. To pa zahteva od nas dodatno delo, mimo računalnika. Z ozirom na novo poslovanje so si zagotovili obratna sredstva s kreditom interne banke in si tako omogočili normalen start v novo poslovanje. Problematične pa so še vedno nezavarovane obveznosti naših eksternih kupcev z ozirom na prenehanje veljavnosti akceptnih nalogov.
Po tridesetih letih je dobila končno vsa ta finančna funkcija pravo
vrednost, zato je naša naloga, da io čimprej vtirimo in čim bolje izpeljemo.
Z novo organizacijo pa so se postavile tudi potrebe po delovnih mestih, katere pred leti nismo upoštevali v sistematizaciji in v organizacijski shemi posameznih temeljnih organizacij združenega dela in jih tako tudi nismo ovrednotili po odgovornosti. Zato bi bilo prav, da bi to vzela v okvir tudi komisija za AODM.
V	aprilu smo pripravili že prvi mesečni finančni plan, prilagojenega naši heterogeni dejavnosti. Plan pa je interesanten in uspešen iar.ko le tedaj, če ga spremljamo s svežimi podatki, da lahko pravočasno ukrepamo. Tega na žalost ne moremo ugotavljati. Podatki prihajajo z zamudo, niso precizno obdelani, tako da nam ne morejo nuditi pravo sliko. Upamo, da je to prehodno obdobje, ker nam je znano, da je oddelek za AOP v reorganizaciji, nujno pa je, da se čimprej konsolidirajo in začnejo dajati take podatke, ki bi operativnemu kadru služili pri njihovih ukrepih.
V	letu 1975 si je pri dopolnitvi APST TOZD zadala nalogo, da z boljšo organizacijo in sodobnejšo metodo oblikovanja cene in nagrajevanja reši probleme, ki so že dalj časa prisotni. Enega od teh rešujemo, pr a v v tem mesecu skupaj z analitsko plansko službo, ko vzpostavljamo nov način obračunavanja po Direct costing metodi. Razlika je v tem, da so bile izdelovne plače nosilci vseh stroškov, tako izdelavne kot upravno prodajne režije, medtem ko pri novi metodi osebni dohodki izdelave
nosijo samo režijske stroške proizvodnje, medtem ko gre upravno prodajna režija TOZD, režija podjetja, pogodbene in zakonske obveznosti ter del akumulacije na lastno ceno posamezne delavnice.
Metoda nudi enkratno možnost prenosa vseh pomembnih knjigovodskih opravil, vključno s kompletno analitike na računalnik Na ta način ima lahko vodstvo TOZD in vodstva delavnice mesečno takoj po obračuni! na razpolago vse podatke. Tako je lahko tudi vsak mesec sproti brez posebnih izračunov kar najbolj odgovarjajoče nagrajevati vse delavce z OD po uspehu seveda pri odgovarjajočem uspehu, to je — po dohodku. Sprotno obveščanje vseh zaposlenih o ekonomskem položaju vsake delavnice (in TOZD v celoti), bo na zborih po delavnicah omogočilo delavcem kvalificirano odločanje o vseh pomembnejših vprašanjih dela in življenja kolektiva, predvsem o zniževanju stroškov.
Problematiko nagrajevanja smo povezali z analitsko plansko službo in zavodom za produktivnost dela. Zato upamo, da bomo do konca meseca že imeli izdelan kompletni koncept.
Pri vseh teh najbolj aktualnih nalogah je pa prisotno naše angažiranje predvsem pri pridobivanju novih del, v tem trenutku pa prav čutimo, da je priliv novih del iz dneva v dan manjši.
Najbrž so vsi ti problemi prisotni v celotnem Gradisu, zato je potrebno, da se čimprej dogovorimo v OZD kot celoti, da se za dela ne sprejemajo novi ljudje, ampak da se uvede prelivanje dela in sploh da se gradi na obstoječih kapacitetah.
Na koncu pa izkoriščamo priložnost, da čestitamo za praznik dela vsem članom velike družine Gradisa in se zahvaljujemo za sodelovanje ter toplo priporočamo za v bodoče.«
Vedno več delamo za Gradis
Na eni zadnjih sej konference OOS GIF GRADIS je bil sprejet sklep, da je v angažiranosti naših obratov potrebno pregledati, koliko so udeležene pri delu za naše gradbene TOZD, oziroma koliko se prav te TOZD poslužujejo domačih storitev, namesto najemanja zunanjih, privatnih obrtnikov. Tako smo na obisku v kovinskih obratih v Mariboru tudi o tem hoteli kaj več izvedeti in direktor TOZD KO Maribor Ludvik Rizmal nam je povedal takole:
»Tako na splošno smo z našim gospodarjenjem v lanskem letu lahko zadovoljni. Dosegli smo planirane sklade in dohodek. Pravzaprav nismo popolnoma dosegli planirano realizacijo, ker se je na koncu lanskega leta že začela kazati zaostre-
nost pogojev pri vlaganju v investicije. Glede angažiranosti v naših gradbenih TOZD pa lahko trdimo, da je bila ta precejšnja in da smo uspešno sodelovali pri izvajanju obrtniških del in v tem tudi presegli planirano. Tako se lahko pohvalimo,
To so sedanji proizvodni prostori KO Maribor, ki današnjim pogojem ne uslrezajo več
novih prostorih bodo lahko uredili organizacijo dela po modernih ■•htevah proizvodnje
da se končno razmerje kaže v korist interne realizacije. Delali smo skoraj na vseh štajerskih gradbiščih.
Za letošnje leto smo plan postavili nekoliko višje kot lani in sicer 87 milijonov. Trenutna situacija z novim načinom plačevanja je vse skupaj postavila v položaj, ki ga tako rekoč nismo vajeni. S strojegradnjo sicer ne bomo imeli problemov, saj recimo asfaltne baze proizvajamo edini v Jugoslaviji. Zelo pozitivno je to, da pri tej proizvodnji nismo vezani na uvoz. Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu bomo razstavljali tudi nov tip asfaltne baze, zmogljivosti 25 ton. To smo v glavnem projektirali doma. Do sedaj smo izdelovali take s kapaciteto 15 ton, vendar te niso bile avtomatske. V proizvodnjo smo dali tudi prototip stroja za predelavo bolniških in gospodinjskih odpadkov. Prvi tak stroj bo narejen za Polzelo. Ko bo tam začel delovati, bomo rm „g!od povabili predstavnike bolnišnic, da si bodo ogledali na samem kraju, kako je stroj učinkovit. Tudi tega bomo proizvedli brez tujega materiala, torej ne bo proizvodnja vezana na uvoz.
Za naše potrebe bomo pripravili kuhalnik za kuhanje bitumena. Ko bo proizvodnja stekla, bodo najbrž tudi ti izdelki našli pot izven Gradisa. Glede obrtniške dejavnosti pa računamo, da bomo dosegli vsaj lanskoletno realizacijo. Mislimo, da bo z vzdrževanjem dobrih odnosov vse teklo tako, kot si želimo. Upamo, da bo prodaja strojne opreme presegla lanskoletno.
V naši temeljni organizaciji združenega dela dolga leta nismo nalagali v investicije. Tako so nam delavnice že zdavnaj pretesne in neprimerne. Sedaj smo se odločili, da bomo to spremenili in začeli smo z gradnjo nove hale. Pravzaprav je že pod streho in upamo, da bomo dan republike že lahko počastili s pričetkom proizvodnje v novih prostorih. Predračunska vrednost hale je 24 milijonov din. Ob ureditvi novih prostorov pa bomo morali misliti tudi na boljšo organizacijo dela, na nova pota razvoja itd.
Po 1. aprilu in novih plačilnih pogojih je še posebej treba gledati, kako gospodarimo doma. Važno je, kako bomo dinar obračali, da bočim več prinesel. Treba bo gledali tudi na nabavo materiala in sicer tako, da bomo kupovali samo tisto, kar potrebujemo. Letošnje leto je za vse, pa tudi za nas precej težko. Upamo, da nam bo vsaj nova hala prinesla nekoliko izboljšanj in lepo bi bilo. da bi ob otvoritvi te videli kot naše goste tudi naše »najvišje« v Gradisu.«
IXT\	\	X	XX
S P O
KOTIČEK
Zelo važno obvestilo za naše delavce -terence
Kljub raznim načinom obveščanja, prošnjam in intervencijam še do danes ni zaleglo, da bi delavci iz terena pravočasno pošiljali delovna poročila. Do danes ni bilo uspeha. Ne bi smel posplošiti na vse terenske delavce, toda dobra tretjina je takih grešnikov, ki nikakor ne morejo pravočasno pošiljati zahtevanih poročil. Nepravočasno pošiljanje zelo ovira delo določenim službam, ki so vezana na delovna poročila. Vsi podatki, ki se dobivajo iz omenjenih poročil, so neobhodno potrebni, saj je to osnova za naše osebne dohodke ali drugače rečeno — plače,
Kako potujejo poročila? Izhajajo od delavca, ki dela nekje na terenu. Le-ta jih mora pravilno izpolniti in oddati v podpis osebi na gradbišču, ki je odredila delo. S podpisom potrjuje število efektivnih ur za naročeno delo. Poročila morajo dati dnevno v podpis po zaključku delovnega dneva. Vsa zbrana poročila prek tedna se ob koncu pošlje po pošti na sedež enote SPO, to je — v Ljubljano Vsa poslana poročila pregledajo referenti in jih oddajo v oddelek za osebne dohodke, kjer vpišejo vse podatke iz dobljenih poročil. Ti podatki so osnova za izračun osebnega dohodka. Nato potujejo poročila naprej v obračunski oddelek, kjer se obračuna storitve oziroma vaše potrjene obratovalne ure, ki jih pošiljate iz gradbišč, kjer delate.
S tem še ni končano. To je del predpriprav za strojno obdelavo, kot to imenujejo druge vrste strojniki — delavci strokovnjaki, ki te dobljene podatke dajejo računalnikom. Računalniki so izredno izpopolnjeni stroji, ki imajo tudi takoimenovani spomin, s katerim držijo mnogo osebnih podatkov vseh delavcev v Gradisu.
Z vsem tem se nam odkriva, da morajo biti naša poročila točno izpolnjena, predvsem osebni podatki in podatki v stroju (G-štev.). Enako važna pa je dostava poročil. Moramo se zavedati, da v SPO pošilja poročila do 400 delavcev. Če ta poročila tedensko pošiljajo je delo v naših službah enakomerno razdeljeno in ni potrebno ob koncu meseca, to je po 15. delati pozno v noč več dni. Pa ne samo to — za računalnik je določen umik, kdaj morajo biti oddani podatki, o katerih smo govorili, torej mora biti točno do dneva pripravljen material. Računalnik obdeluje vse naše TOZD, ne samo SPO, zato je čas zelo omejen, če hočemo, da bomo dobivali plače ob mesecu. Da bi plače res lahko dobili pa je potrebno predvsem zaračunati naše delo. Tudi za to je računalnik in pa z L 4. novi zakon o plačilnem poslovanju. Za zaračunavanje naših uslug ali plačevanje uslug drugim je zelo kratek rok, če je to drugače pa ti dobijo za tak prekršek velike kazni odgovorni pri TOZD.
Torej to je grob pregled, kako potrjujejo poročila in zakaj so zahteve, da se le pravočasno pošilja. Se enkrat apeliramo na vas terence — pošiljajte poročila ob koncu vsakega tedna in na dan 15. v mesecu, če je ta pred tednom. Prihranili boste mnogo truda tehnični operativi, ki izgublja mnogo dragocenega časa za iskanje poročil na razne načine. Posebno bodo zadovoljne sodelavke v oddelkih, ki vaša poročila prirejajo za računalnik. Se enkrat prosimo — potrudite se in pošiljajte poročila redno ter naj bo ta zahteva poslednja.
Iskrena hvala za razumevanje.
Bili so odlikovani
Na prvi seji novoizvoljenih delegatov DS podjetja je bila velika svečanost. Član izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKS tovariš Miran Potrč je podelil odlikovanja našim 147 delavcem, katere je odlikoval predsednik SFR.J tovariš Tito. Tudi iz naših vrst so bili odlikovani naslednji tovariši:
Gregorič Ernest, šofer — red republike z bronastim vencem, Friš Branko, progovni mojster — red dela s srebrnim vencem, Ferlič Srečko, žerjaver — red dela s srebrnim vencem, Farkaš Stefan, žerjaver — red dela s srebrnim vencem, Gartner Vincenc, tehnični pomočnik direktorja — medalja dela, Balažič Mirko, strojnik — medalja dela,
Jug Franjo, strojnik — medalja dela,
Zavratnik Ignac, serviser za TM — medalja dela.
Čestitamo vsem odlikovancem in upamo, da bo naslednjič še večje število, saj ne bo težko izbrati najboljše iz naših vrst, saj smo vsi dobri.
Danes betoniranje s črpalko za beton ne predstavlja večje tehnične težave
Iz vojske nam pišejo
Oglašam se vam iz Jugoslovanske ljudske armade, v Karlovcu. Obenem se vam zahvaljujem tudi za redno pošiljanje Gradisovega vestnika. Za vnaprej pa vam želim veliko delovnih uspehov.
Parlič Alija V P. 2805/n 47002 Karlovac
Koriščenje rednega letnega odmora je pravica vsakega delovnega človeka, zagotovljena z zakonskimi predpisi in internimi predpisi v organizacijah združenega dela. Realizacija te pravice pa zavisi tako od politike samoupravnih organov v posameznih organizacijah združenega dela, aktivnosti osnovnih organizacij sindikata, kakor tudi finančnih možnosti.
Znano je, da je naše podjetje vsa leta obstoja vodilo pozitivno politiko v skrbi zagotoviti ustrezno sredstvo in pogoje za organiziran letni odmor delavcev v lastnih počitniških domovih.
Iz prakse pa tudi vemo, da kapacitete glede na želje članov ne zadoščajo. Vemo pa tudi, da obstoječe kapacitete ne izkoristimo v celoti.
Naši počitniški domovi so bili do sedaj izključno koriščenj v času sezon rednih letnih dopustov, to je v času glavne poletne sezone največ 3 mesece. Razlogov za to je več. Od premalo propagande, slabe organiza-
cije, ustaljenih navad, da se dopust koristi samo v mesecih julij, avgust itd. pa do zakonskih predpisov, ki počitniške domove tretirajo kot objekte zaprtega tipa.
Iz poročila odbora za standard in rekreacijo za preteklo sezono je razvidno, da so 100 Vo zasedene kapacitete naših domov po članih kolektiva in njihovih svojcih le v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta. Vse ostale izmene pa so kori-ščene s strani članov kolektiva od 35—40 V«.
Navedeno povzroča težave pri razporeditvi gostov v počitniških domovih in nezadovoljstvo onih, katerim letovanje ni bilo mogoče urediti prav v želenem času.
Iz številnih prijav pa je razvidno, da le-teh ni malo. Tako se zgodi, da še na primer v počitniški dom Poreč prijavi za izmeno od 20. do 30. julija tudi do 120 družin, pri razporedu pa se lahko upošteva 24 družin na kapacitete počitniškega doma.
Iz zapisnikov odbora za standard in rekreacijo je razvidno, da se skupaj z ustreznimi strokovnimi službami skuša reševati navedeno stanje. Pri razporedu gostov se dosledno upošteva določene kriterije, prerazporeditve se vrše sporazumno upoštevajoč pri tem plan dopustov, delovno mesto, šoloobveznost otrok, prednost imajo delavci iz neposredne proizvodnje.
Poleg navedenega se je sklenilo pristopiti tudi k povečanju obstoječih kapacitet in pridobivanju novih. Konkretni sklepi odbora so bili, da se v Ankaranu zida nova hišica s katero bi pridobili 12—14 ležišč. Sredstva za gradnjo in opremo so zagotovljena.
Nadaljnja razširitev in kompletna ureditev počitniškega doma v Ankaranu pa se bo izvršila po fazah. Predvideva se izgradnja bazena, po-
večanje števila ležišč, ureditev centralnega ogrevanja, povečanje kuhinjskih kapacitet in restavracije, pokriti bazen in v končni fazi ureditev športno rekreacijskih objektov, dovoznih poti in okolice.
Glede na dopis občinske skupščine Poreč moramo v prihodnosti predvideti tudi nadomestitev kapacitet počitniškega doma v Poreču. V dopisu nakazano rešitev nadomestitve kapacitet v Materadi odbor za standard in rekreacijo odklanja.
Naša TOZD Gradnje Ptuj nas je z dopisom seznanila z možnostjo gradnje počitniškega doma na zemljišču v Biogradu, ki je last ptujske občine in na kateri ima TOZD Gradnje Ptuj že postavljena dva pro-vizorija namenjena za letovanje. Idealna lokacija in klima govore v prid tej rešitvi. Navedeno je obravnavala tudi konferenca OOŠ — GIP GRADIS na eni od svojih rednih sej in v celoti podpira.
Poleg opisanih možnosti za zagotovitev ustreznih kapacitet v lastnih počitniških domovih ob morju se ponuja tudi možnost izgradnje počitniškega doma na Pokljuki na zemljišču, ki je v lasti GIP GRADIS.
Predlog je bil podan na letni seji konference OOS — GIP GRADIS in bil enoglasno sprejet od prisotnih delegatov.
Možnosti za rešitve so dane. Čaka nas torej pristop k zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev in čim hitrejši realizaciji. Zal bo v bližnji sezoni še vse po starem. Razpis sezone 1976 smo namreč že izvršili.
Razen možnosti koriščenja posameznih kapacitet v počitniških domovih organizacij združenega dela pri SOZD GLG (LIP Bled. GG Bled, GG Kranj, Aero Medvode, in Jelovica Škofja Loka) ne nudimo nič novega. Ostali bomo pri istem številu ležišč kot pretekla leta, pa čeprav so bila za nekatera dela zagotovljena tudi sredstva. In kje se je zataknilo?
Dokumentacijo za gradnjo nove hišice v Ankaranu je TOZD — GE Koper zagotovila. Z gradnjo bi lahke pričeli, vendar so na občini v Kopru zahtevali, da se uredi še soglasje krajevne skupnosti in sklada za urejanje zemljišč. Le-ta pa sta zahtevala za soglasje kar 85.000 dinarjev. Pridobivanje vseh teh soglasij pa se je toliko zavleklo, da je sezona pred durmi in nikakor ne bi imelo smisla graditi v sami sezoni letovanj. Zastaviti bomo morali takoj po zaključku letošnje sezone tako, da bomo v prihodnjih sezonah imeli dodatne in nove kapacitete v lastnih počitniških domovih, kar bo dajalo možnost zagotovitve organiziranega letnega oddiha večjemu številu delavcev.	J. J.
Alija Parlič
V	Gradisu zadovoljni
Naša najmlajša temeljna organizacija združenega dela je doma v Ptuju. Čeprav so komaj leto dni v naših »vrstah« se počutijo pravi Gradisovci. Direktor Julij Gjurasek pravi takole o njihovem delu:
»Naše zmogljivosti so letrs nekako 70 % izkoriščene. Planirali smo 73 milijonov din realizacije v letu 1976.
V	glavnem smo se angažirali v stanovanjski gradnji, delno tudi v gradnji gospodarskih objektov. Poiskati moramo možnosti, da bomo nekako zaposlili še tistih preostalih 30 Vo kapacitet. Upamo, da nam bo to uspelo, saj so kapacitete gradnje v ptujski občini obetavne, treba pa bo pogledati za delo tudi v sosednji ormoški občini. Delo bo pač treba poiskati, nihče ga ne bo prinesel na pladnju. Pri prevzemanju del imamo tudi precejšnjo konkurenco, saj na območju Ptuja dela SGP Stavbar, Ingrad, Vegrad. Prevzeli smo dela na železniških delavnicah za železniško gospodarsko podjetje, vredno 6 milijonov din. Imamo tudi že pogodbo za gradnjo 180 stanovanj v Ptuju, pa tudi za centralno kotlarno, ki bo ogrevala 710 stanovanj.
Na vidiku so tudi dela za komunalo — za vodovod Ptui — Majšperk, v Dornavi pa končujejo Dom dr. Marjana Borštnarja. Pravkar so predali tudi 30-stanovanjski blok investitorju v Kidričevem, L maja pa tudi mehanične delavnice za komunalno podjetje v Ptuju.
Ljudje v naši temeljni organizaciji so zelo zadovoljni v Gradisu Osebni dohodki so dobro urejeni in redni, Poživitev je doživela tudi naša rekreacija, saj smo do nedavnega imeli samo strelsko družino, sedaj pa smo ustanovili še kegljaški krožek in krožek za namizni tenis. Tako se bomo lahko vključevali v naslednjem letu tudi v »Gradisove športne ig-
re«.
Skupina seminaristov za tehnični kader, katerim je predaval tudi ing. Jože Uršič
Iz dela centra za Izobraževanje
Tečaj za kvalificirane in priučene zidarje in tesarje v Celju
Pejo Ahelič, Radovan Brkovič, Dragomir Dragoljevič, Slobodan Culibrk, Šalih Ibrahimovič, Salko Imamovič, Ibrahim Išmi-rovič, Husein Jakubovič, Ibrahim Jusič, Reif Keramovič, Krsto Kojič, Vehbija Sljivar, Harndo Sojkič, Slavko Bijelič, Goli Galo-peni, Jožo Gavrič, Savo Ilič, Ibrahim Jakubovič, Ante Markovič, Avdo Okanovič, Cedomir Vučenovič, Zdravko Ačimovič, Samed Ahmetovič, Mile Arapovič, Vinko Baštijanovič, Franjo Bejič, Na-zif Džananovič, Suljo Hedžič, Emin Imamovič, Hamid Jelenčevič, Bordo Kenjolo, Ibrahim Mahič. Blaž Markovič, Hasan Mehanovič, Dragan Miljič, Pero Pavlovič, Cedo Sarčevič, Aloga Serič, Marko Culibrk, Ahmet Hegič, Josip Horvat, Hamdija Hrapič, Jovan Ja-ničijevič, Vinko Kesedžič, Hariz Mujarič, Anto Prakljačič, Mato Rajkovača.
PU zidarji:
Husein Kovačevič, Ljubljana; Hajrudin Okič, Ljubljana; Asim Nuhič, Ljubljana; Drago Štrbac, Ljubljana; Nurija Munjakovič, Ljubljana; Mijo Mikec, OGP Ljubljana; Stjepan Bahun, OGP Ljubljana; Milan Kneževič, OGP Ljubljana in Asim Klebič, OGP Ljubljana.
Tečaj za VK in kvalificirane delavce v KO Ljubljana
Frane Babič, Martin Domanjko, Mijo Kosi, Alojz Mišič. Franc Nahtigal. Jože Birk, Janez Dolinar, Franc Hajdinjak, Jože Hozjan, Štefan Kuž na, Vinko Oselj, Alojz Pirc, Anton Pirc, Stane Pirc, Jože Podlesnik. Štefan Slaviček, Alojz Šmid, Ivan Taks. Drago Turha, Valentin Bogataj, Alojz Mehle. Alojz Trstenjak. Marjan Igličar, Bogo Potočnik, Anton Ficko, Zdravko Milijaševič, Alojz Modic, Rudi Pevc, Jože Tomažin.
Inštruktorji učencev
Vinko Vinkovič, Maribor; Ivan Mesarič, NG Maribor.
Madaljevaini tečaj za varilce
Ramiz Delič, NG Maribor, Šerif Curkič, NG Maribor.
Tečaj za obločno varjenje
Branko Djakonečevič in Osterman Jakob.
Izpit iz praktičnega dela za kovinsko stroko za VK in KV delavce so opravili:
Franc Kukovič, Anton Skanteij, Mijo Vurušič, Stefan Balgač. Anton Balon, Karel Boršič, Stane Bratušek, Franc Gregorka, Jože Karun, Ivan Kočevar. Štefan Kopjar, Ciril Krajnik, Anton Kunej, Vinko Marn, Anton Nartnik, Franc Šinkar, Florjan Zadravec, Janez Bele, Miha Fortuna, Milan Lojevec, Janez Snedec, Alojz Luzar. Julij Martinis, Vili Celec, Milan Novinc, Milan Trunkelj, Niko Grofelnik, Andrej Oblak, Ivan Žabjek, Stane Štrukelj, Franc Plevnik vsi iz KO Ljubljana.
Tečajniki za VK skupinovodje
♦
♦
♦
$
♦
❖
♦
♦
♦
Informacija o g asbeni mladini
Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravi,jalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moial-no in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo.
Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in P°' dobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble P°' leg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru V lem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožn.janu in v inozemskih glasbenih kampih.
Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko delavnost, v katere okvir sodi časopis GI.ASBENA MLADINA, ki >zha ja že šesto leto in si je v tem času pridobi! krog bralcev, ki t-f sega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto. poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti elas • be pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjali’1 in poustvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene rv.ibtikaehe ,e^ v obliki poročil, kritik in razmišliani skuša mladim b>nlrem P0^ magati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnem odnosu do glasbe.
Lani dosegli lep dohodek
Strojno prometni obrat je lani dosegel 207,6 milijonov din celotnega dohodka. Fakturirane realizacije je bilo 206 milijonov din, v letu 1974 pa 185 milijonov din.
Za leto 1975 so planirali 185 milijonov realizacije, vendar so zaradi velikih gradenj dosegli resnično zavidljiv rezultat poslovanja. Nekatera dela na gradbiščih so imeli plačano tudi po kubičnih metrih materiala (Sr. Drava II, Šoštanj, Krško), kar je zopet prineslo dodatne dinarje.
Zaradi mile zime je bila angažiranost mehanizacije skozi celo leto zelo močna. Kot smo že prej omenili, je Gradis prevzel večje gradnje, kar prinese tudi daljši čas dela na enem mestu. Ob takih pogojih pa imajo tudi veliko nadurnega dela, ki se mu pridružuje tudi problem kadra. Kvalificiranih ljudi za strojniške poklice ni in če jih hočejo imeti, jih morajo sami šolati. Tudi na upravi jim primanjkuje tehničnih strokovnjakov, ki jih zaradi hude prostorske stiske ne morejo zaposliti. Za izgradnjo nove upravne stavbe se že dogovarjajo, vendar bodo potem na njen račun prikrajšani za del deponijskega prostora. Predstavnikom občine Ljubljana Moste-Po-Ije so problem deponijskega prostora že nakazali in upajo, da bodo njihove prošnje »uslišane« ter bodo tako dobili še dodaten prostor za deponijo strojev. Mehanizacija v Gradisu se je v zadnjih letih zelo obnovila in narasla, prostor zanjo pa je ostal v istem obsegu. Vse te naloge v zvezi z življenjskim prostorom so postavili tudi v svoj srednjeročni plan.
Za leto 1976 so planirali 280 milijonov din. Z ozirom na nove aprilske predpise je poslovanje precej težko, odliv sredstev je velik. Nabavo imajo ustavljeno, dokler se njihov kapital v interni banki ne povzpne do pozitivne stopnje. Pri naročilih so izredno pazljivi in naročajo samo tisto, kar potrebujejo TOZD, to pa je samo mehanizacija.
Po zaključnem računu so zadovoljili vse potrebe po sredstvih za združevanje v Gradisu za razširjeno reprodukcijo in za Cementarno Anhovo. Določen znesek so namenili tudi za obratna sredstva. Tako bodo lahko obnovili del mehanizacije, saj so lahko le z modernimi stroji konkurenčni glede rokov in kvalitete gradnje.
Tudi za standard zaposlenih bo treba bolj poskrbeti. Izračunali so, da bi potrebovali več kot eno staro milijardo din, če bi hoteli rešiti stanovanjske probleme delavcev. Taka visoka sredstva pa prav gotovo nimajo nikjer, zato bodo tudi v SPO še naprej morali to problematiko reševati z manjšimi sredstvi in potrpežljivostjo svojih delavcev.
Pri zahtevnih gradbenih deiih je pomembna dobra mehanizacija
Misli In izreki
Politični seminar v Dolenjskih toplicah
Zbrali smo se v prelepem kraju Dolenjske, iz vseh koncev Slovenije in različnih OZD, vendar se po 6-tedenskem skupnem delu v tečaju Pa tudi v prostem času poznamo, kot da že leta živimo skupaj in se hič manj kot Topličani počutimo domačini.
Tako kot vsi ostali sem se tudi jaz težko prilagodil preobsežnemu urniku, saj imamo predavanja dopoldne in popoldne. Seveda se zavedamo, da smo prišli sem zato, da čimveč odnesemo s tega političnega tečaja, ki nam bo veliko olajšal družbeno-po-litično delo v OZD. Tukaj bomo izvedeli o osnovah marksistične ekonomije, o delavskem gibanju, sociologiji, gospodarjenju v OZD in o
ekonomskem sistemu SFRJ, seveda tudi o samoupravljanju itd. S predavanji smo zadovoljni, saj so zelo zanimiva, priznati pa moram, da so tudi težka. Treba se je veliko učiti, gradivo se iz dneva v dan kopiči, časa pa je vedno manj.
Med tečajem smo si ogledali tudi samostan Pleterje, Kostanjevico, obiskali pa smo tudi delovni organizaciji IMV in Krko. Tam smo spoznali procese dela in se pogovorili tudi s predstavniki družbeno političnih organizacij.
Pred nami je še tritedensko delo, ki bo za nas najtežje, saj bomo v tem času morali opraviti tudi zaključna testiranja.
Vladimir Tomašek
Pravica močnejšega je najmoenej ša krivica.
Imeti in ne dati je v mnogih primerih slabše kot krasti.
Za znanje je samo en dokaz: naredili
Vsem ne moremo pomagati, pravi ozkosrčnež, in ne pomaga nobenemu.
Ljudje se ne spotaknejo ob gore, temveč ob krtine.
*
Jeza zamegli razum, vendar prezrači srce.
Ženske se vedno bližajo tridesetim, a iz različnih smeri.
(Carlo Manzoni)
Cii; vsake ženske je — narediti iz moža to. kar je pred poroko govoril,
I
Bernardin v zaključni fazi
Medtem, ko je tudi na hotelu Pečina, ki bo sprejel prve goste šele prihodnjo sezono že »zrastla« smrečica, so vsi ostali objekti turističnega naselja Bernardin v zaključni fazi.
V hotelu FORT se montirajo talne obloge in oprema. V restavracijskem delu še viseči stropovi, v bazenu pa talno gretje ob bazenu. Dokončujejo se tudi kopalne kabine in savne. Tudi pri kooperantih m" nič drugače. Povsod je polno obrtnikov, ki hočejo prav gotovo prispevati svoj delež k temu, da bi bilo vse izdelano tako, kot se za takšen kompleks spodobi.
Tudi trg Bernardin se že čisti medtem ko so servisi in skladišča za pripravo hrane gotova. Tudi uprava bodočega kompleksa je že vseljena, tako da so zares podane vse možnosti za otvoritev ob roku. Verjetno bo le zunanja ureditev' še malo šepala, ki pa jo bo možno dopolniti oziroma urediti naknadno.
Prav neverjeten je vrvež na celotnem kompleksu in naši turistični delavci bodo prav gotovo veseli, če bo potem namesto delavcev prav toliko in še kaj več tudi turistov.
»iViiti „e te pripravljena za sprejem čolnov in jadrnic
In stari zvonik zdaj obkrožajo hoteli
NEZGODE NAS OPOZARJAJO
V mesecu m a r c u 1976 se je pri delu Poškodovalo 34 delavcev na poti na delo In z dela pa se je poškodoval en delavec.
Tozd ge Celje (4 poškodbe)
MARKOVIČ Branko PU tesar, pri prenosu ograjnih plošč mu je spodrsnilo po Poledenelih tleh in si je poškodoval desno nogo v gležnju.
BASTIJANIVIC Ilija gr. delavec, pri Čiščenju snega s plošče je stopil z nogo na rob prekrite odprtine med tem časom *hu je noga spodrsnila in si poškodoval nogo v gležnju.
HASANIC Husejin KV tesar, pri opaže-nju nosilca mu je padla greda na roko *n mu jo poškodovala.
MUSTAFIC Hasan KV železokrivec, na Poti na delo mu je na spolzki cesti po hribu navzdol spodrsnilo in je padel. Pri tem si je poškodoval levo roko v zapestju.
TOZD GE Jesenice (6 poškodb)
D2AFIC Bajro PU tesar, imenovani se iz kosila vračal nazaj na delovno me-sto- Ko je bil že na objektu na katerem dela je iz delovnega poda stopil na ploščo ki je 50 cm nižja. Pri sestopu, si je zvil desno nogo v gležnju.
SUBASlC Omer KV tesar, imenovani je Prelagal kratke odrske cevi iz plošče na Ca 2 m višji delovni oder. Zaradi malomarnega zlaganja mu je ena cev zdrsnila odra in mu padla na stegno desne ter mu poškodovala mišico stegna TatareVIC. Aziz PU signal ist, pri °Pravljanju svojega dela je imenovani stopii na žebelj z desno nogo, kateri se mu je zabodel v stopalo.
Petrovič Radovan PI< betoner, pri Se£topu s traktorske prikolice se je ime-Povani z desno nogo oprl na stranico prince In si jo pri tem izpahnil. AMBROŽIČ Marica Vodja finančne ^Perative, na poti iz službe domov od ‘6ka s postaje Podhom v Zasip ji je pri
Prosvetnem domu spodrsnilo na poledenelih tleh pri čemer je padla in si zlomila levo roko v zapestju.
JESENŠEK Stanc KV zidar, pri zaustavljanju posode za prenos betona je udaril v betonsko železo in si pri tem poškodoval čelo.
TOZD GE Koper (2 poškodbi)
IGROC Ivan KV delavec, pri razdiranju reduktorja je bil zobčenilc masten in je imenovanemu ušel iz rok, ter mu padel na desno nogo. V tem trenutku je odskočil, da bi se izognil udarcu zobčenika vendar mu to ni uspelo.
KUDIC Mirsad NK delavec, imenovani je pomagal razopaževati, sodelavcu Gra-gič Alojzu, temeljne nosilce na obalj za generalne tovore. Pri tem je stopil na žebelj in si poškodoval levo nogo.
TOZD GE Ljubljana (4 poškodbe)
SOLKANOVIC Fcrid NK delavec, pri dviganju armaturne mreže je imel imenovani v roki konec žice, med dviganjem mu je žica skočila v ušesno votlino ter ga poškodovala.
PINO Gojko KV tesar, pri zabijanju letev v opaž — in sicer v vertikalno steno se je udaril s kladivom po prstu.
MARKOVIČ Milan PU zidar, pri čiščenju lesa (opažev) je imenovanemu padla opažna plošča na palec noge.
GROMILIC Mumin NK delavec, pri napravi odra za ometavanje je zabijal desko in se pri tem udaril s kladivom po palcu leve roke.
TOZD GE Ljubljana-okolica (2 poškodbi)
FAZLIC Adžul NK delavec, imenovani je zapeljal žerjavno vrv okoli opažnih elementov ln se pri tem poškodoval z žebljem na dlani leve roke.
SALKIČ Azem NK delavec, imenovani je nosil v posodi vroč bitumen od kotla
za kuhanje do betonskega zida (kletni del objekta). Pot je vodila delno po ravnem predelu, večji del pa po poševni rampi izkopani v teren. Padec rampe ca. 15 */e. Na poševnem delu rampe je delavec padel tako, da jo iz posode brizgnil vroč bitumen in ga opekel po podlakti desne roke.
TOZD GE Maribor (5 poškodb)
MARKOVIČ Stjepan, NI< delavec. Imenovani je z BOSCH kladivom razbijal asfalt na cesti. Nenadoma mu je kladivo spodrsnilo, padlo na nogo tako, da mu je prebilo čevelj in poškodovalo levo nogo.
HERBAJ Jože, KV tesar, Pri hoji po stopnicah navzdol je imenovanemu spodrsnilo, tako da je padel na desno koleno ter sj ga poškodoval.
JURCI C Martin, PK delavec. Pri zlaganju betonskih stebrov dim. 6 X 6 x 280 cm je imenovanemu spodrsnilo, tako da si je pri tem poškodoval mezinec na desni roki.
BOSILJ Blaž, NK delavec. Pri polaganju brežin je imenovanemu stisnila betonska plošča palec na levi roki.
VOCANEC Ivan, EHJ tesar. Pri postavljanju odra, kateri je služil tesarjem za napravo opažev, so bile cevi poledenele. Imenovani je polagal plohe za pod odra, pri tem se mu je ploh zapeljal po poledeneli cevi pri tem pa je imenovani padel z višine 1,20 m na hrbet in se poškodoval.
TOZD GE Ravne (— poškodb)
V	tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu.
TOZD GE Nizke gradnje (— poškodb)
V	tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreš pri delu.
TOZD GE Gradnje Ptuj (2 poškodbi)
KOS Stjepan, PU zidar. Pri polaganju betonskih cevi v jašek, je imenovanemu
spodrsnilo zaradi česar je z desno roko udaril po cevi in si poškodoval palec.
KELENC Janez, PI< tesar. V gradbeni jami ga je pri opaženju udaril moral po palcu leve roke in mu ga poškodoval.
TOZD KO Ljubljana (3 poškodbe)
JANŠA Vinko, VK ključavničar. Pri polaganju elementov na deponijo je imenovanemu en del U profila padel na levo nogo.
JURSIC Matija, KV ključavničar. Imenovani je šel po lestvi na ročico avtodvi-gala, pri tem pa je lestev spodrsnila. Pri tem je padel na tla ter si zlomil desno roko.
SNEDEC Janez, PIJ kovinostrugar. Pri prehodu preko dvorišča je imenovanemu
spodrsnilo r.a poledenelem cestišču in je padel.
TOZD KO Maribor (3 poškodbe) 2AJPERL Pavel. VK varilec. Imenovani je skupaj s sodelavcem nameščal pločevino na delovno mizo. Pri spustu pločevine ni pravočasno odmaknil roke vsled česar mu je pločevina močno poškodovala prst leve roke	,
STRAŠEK Mihael. PK delavec. Imenovani je prenašal iz avtomobila v delavnico osovine Pri tem se je spotaknil in padel z osjo težko ca. 20 kg tako, da si je pri tem poškodoval dva prsta leve roke.
VRBNJAK Vladimir, strojni ključavničar, Pri prenosu kovinske lopute težke ca. 5 kg z mize za ravnanje na delovno mizo se je imenovani spotaknil ob lesen predpražnik kateri je nameščen ob delovni mizi v delavnici, pri tem je padel in si poškodoval nos.
TOZD LIO Škofja Loka (1 poškodba) CERIC Izet, delavec na žagi. Pri ravnanju paketov, kateri se zlagajo v določene zložaje namenjene za odpremo je gledala žica iz snopa, katero ni videl tako
da je udaril z nogo po zložaju pri tem pa se mu je žica zapičila v nogo.
TOZD OGP Ljubljana (4 poškodbe) VIDOVIČ Boro, PK železokri vec. Pri odpiranju garderobne omare si je imenovani porezal prst in sicer sredinec desne roke na ostrem robu vrat omarice.
JOVIČIČ Cvijetin, KV mizar. Imenovani je delal na krožni žagi, ko je trenutno začutil manjšo slabost, je delo prekinil in se nekoliko odpočil, tako da se je naslonil na platišče krožne žage. Ko mu je bilo bolje, je ponovno pričel z delom, pri čemer pa se je udaril ob rob platoja po desni roki.
PILJIC Branko, PK betoner. Imenovani je s skupino sodelavcev betoniral vinogradniške kole iz prednapetega betona. Ko je pripravljal armaturo je hotel potisniti kolobar patentne žice težke ca. 70 kg, katera je bila prislonjena na steber — na odbijalnj kalup, pri tem je povlekel še drugi kolobar, ki mu je padel na levo nogo in ga udaril v meča.
SKRLEC Marjan, KV mizar. Pri izhodu iz stanovanja je imenovani stopil na poledeneli prostor pred hišo, tu mu je spodrsnilo tako, da je padel, ter si pri tem poškodoval prstanec na desni roki.
TOZD SPO Ljubljana (1 poškodba) 2AUCER Jože, voznik tovornih vozil. Pri spuščanju dvigalke s katero je bil dvignjen kamion, je dvigalka na levo spodletela tako, da se je prednji del vozila naslonil na koleno imenovanega in ga poškodoval.
TOZD Zelezokrivnica (l poškodba)
SPAHIC Abdulah, pomočnik pri rezalnem stroju. Pri rezanju betonskega železa 0 10 mm na rezalnem stroju mu je špina betonskega železa odletela v oko.
Bojan Bambič
XXII. letne športne igre Gradisa
Po štirih panogah v vodstvu skupne službe
Škofjeloški strelci pobrali vsa prva mesta S V šahu tudi tokrat Ljubljana pred Ravnami © Kegljači KO iz Ljubljane podrli največ kegljev
V nadaljevanju letošnjih tekmovanj v okviru XXII. letnih športnih iger Gradisa so se najprej pomerili strelci v Škofji Loki. Verjetno ni odločalo toliko domače strelišče kot mirne roke škofjeloških strelcev in strelk, ki so v obeh konkurencah osvojili prvo mesto. Tudi med posamezniki sta oba naslova ostala doma, saj sta bila tako Slavko kot tudi Slavka. Stanonik v odlični formi in nista dopustila presenečenj. Da bi bil uspeh Skofjeločanov še popolnejši tudi drugi niso veliko zaostajali, saj je bil Ignac Kokelj 3., Roman Fojkar 5., Stancar Jure pa 7.
Končni vrstni red ekip pa je bil naslednji:
Moški ekipno:
Krogov		Točk
1. TOZD LIO Škofja Loka	794	13
2. TOZD KO Maribor	790	12
3. TOZD GE Maribor	699	11
4. TOZD SPO Ljubljana 694		10
5. Skupne službe	675	9
6 TOZD GE Celje	646	8
7. TOZD GE Ljubljana	630	7
8. TOZD GE Nizke gradnje	621	6
9. TOZD KO Ljubljana	617	5
10. TOZD Zelezokrivnica Lj.	609	4
11. TOZD GE Lj. okolica	605	3
12. TOZD GE Jesenice	555	2
13. TOZD Projektivni biro Maribor	534	1
Zenske ekipno: Krogov		Točk
1. TOZD LIO Škofja Loka	442	8
2 TOZD GE Ljubljana	380	7
3 TOZD Proj. biro Maribor	324	6
4. TOZD GE Maribor	323	5
5. TOZD Proj. biro Ljubljana	321	4
6. TOZD KO Maribor	313	3
7. Skupne službe	290	2
8. TOZD GE Nizke gradnje	215	1
Med šahisti na samem vrhu ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je tudi letos ekipa GE Liubljana
brez izgubljene partije in le dvema remijema dokazala, da ima v Gradisu za hitropotezno tekmovanje še vedno najboljšo ekipo. Uspešen prodor so napravili šahisti TOZD Ljubljana okolica in z odličnim tretjim mestom opozorili nase, za svojo ekipo pa zbrali kar 10 točk. Po tem, ko so se končale vse partije in dvoboji pa je bil vrstni red ekip naslednji:
	Osvo-	Točke
	jenih	za
	točk	jjqzi
1. GE Ljubljana	34 5	12
2. GE Ravne	28	11
3. GE Ljubljana okolica 28		10
4- GE Maribor	27,5	9
5. GE Nizke gradnje	26,5	8
6. GE Celje	23	7
7. GE Jesenice	22	6
8. Skupne službe	18,5	5
9. KO Liubljana	18,5	4
10.	KO Maribor 11.	Projektivni biro	16,5	3
Maribor	12	2
12. SPO Ljubljana	9	1
Na novem štiristeznem avtomatskem kegljišču v novi poslovni zgradbi pa so se pomirili kegljači. V malo drugačnem sistemu kot običajno, saj je reorganizacija športnih iger gradbincev vplivala tudi na izvedbo naših tekmovanj. Zato smo izbrali borbene tekme, le število tekmovalcev je ostalo isto kot pri prejšnjem načinu tekmovanja.. Rezultati so pokazali. da so bile nekatere ekipe precej izenačene, nri drugih na je bila velika kvalitetna razlika, ki se je v končni fazi odražala tudi na rezultatu. Ponovno pa lahko ugotavljamo, da Je kegljanje vse boli priljubljen šnorf. nredvsem za rekreacijo, sni zalo ni čudno, da prav v tej disciplini nastopa vedno največ ekip. Letos so se razvrstile takole:
Moški ekipno:
	Podr- tih keg-	Točk
1. KO Ljubljana	ljev 922	15
2. GE Jesenice	897	14
3. SPO Ljubljana	893	13
4. KO Maribor	884	12
5. GE Maribor	849	11
6. GE Ljubljana	824	10
7. OGP Ljubljana	818	9
8. GE Ravne	804	8
9. Skupne službe	785	7
10. Zelezokrivnica	777	6
11. LIO Škofja Loka	754	5
12. GE Celje	741	4
13. GE Ljubljana okolica	719	3
14. GE Nizke gradnje	704	2
15. Biro za projektiranje		
Lj.	510	1
Zenske ekipno:		
1. Skupne službe	535	4
2. GE Jesenice	436	3
3. Biro za projektiranje		
Lj.	380	2
4. Biro za projektiranje		
Maribor	341	1
Končanih je tako že več kot polo-		
vica tekmovanj. Ostanejo le še		H9S-
lednje discipline- balinanje, ki 1		bo 8.
maja v organizaciji OGP	v Ljubi ia-	
ni. odbojka 15 maja na	.Tesenioob,	
mah nogomet konec maja v Celju.		
Boi za nrvo mesto bo	tako	kot
vsa leto odločen šele po	zadnji	dis-
cipi im. Trenutno pa je	vrstni	red
nasle-iniv		
	Točk	
1. Skunne službe		38
2. GE Maribor		37
3 GE LiubUana		36
4. KO Maribor		34
5. KO IJubljana		90
6 GE N;zke gradnik		27
7. T.TO Škofi a Loka		26
8. GE Jesenice		25
9. SPO Liubljana		24
10. GE Celje		22
11. GE Ravne		21
12. Biro za projektiranje		
Maribor		20
13. Zelezokrivnica Ljubljana		19
14. GE Ljubljana okolica		16
15. Biro za projektiranje		
Ljubljana		13
16. OGP Ljubljana		9
Glede na to. da imamo tudi TOZD v Kopru in Ptuju mpamo, da se bosta tudi ti dve ekipi pojavili vsaj na enem tekmovanju, ki so še preg-videne. tako da bi aktivna rekreacija zajela kar najširši krog naših delavcev po vseh naših TOZD.
mk
Nove hale so poznane že po vsej Sloveniji
Naš obrat grauueiiih polizdelkov iz Ljubljane je zadnja leta precej zaslovel s svojimi VELO halami. Kljub veliki proizvodnji elementov za te objekte pa še vedno proizvajajo tiste produkte, ki so jih izdelovali že pred osvojitvijo novega sistema gradnje hal.
Ko smo jih povprašali, kaj jim je prineslo leto 1975, so priznali, da jim je šlo dobro. Realizacijo so povečali z ozirom na leto 1974 za približno 75 °lo. Letos pa bo slabše, saj je na tržišču precejšnja negotovost. Investitorji se ne odločajo prav radi za nove investicije. Obrat, ki pač ima serijsko izdelavo, pa je hitreje pod udarcem vsakršnih sprememb, saj nima dolgoročnih del, kot so na primer velika gradbišča. Tako so hitro tudi občutili stabilizacijske ukrepe in nove predpise Pred letošnjim aprilom so ravno zasledili velik zastoj v serijski proizvodnji. Po novih do-
ločilih pa se glede kupcev odločajo tako, da tistim, ki so zainteresirani
tudi za v bodoče, nudijo ugodnejše pogoie nočevanja
Za letos pravilo, da prekoračitev plana, ki so si ga zastavili, ne pride v nošte-v. zelo zadovolini bodo. bodo dosegli lansko realizarim. Stabilizacijski ukrepi hod o tudi obstajali dlie časa Na dvie cen proizvodov ne more’e računati saJ njihova branža — izdelovanje polizdelkov ne sme dvigovati cene Ce bo večja konjunktura, bodo morali vreči iz proizvodnje tudi kakšen proizvod. Zaradi takih razmer tudi ne bodo mogli prispevati k podnnri kakšnih večMh načrtov v okviru Gradisa.
Oh vsem tem bodo skušali iskati rezerve na vsakem koraku, iskali bodo boljšo organizacijo in ugodno delitev dela. Pri tem bo najbrž treba tudi hnlie razdeliti dolžnosti in naloge med skupnimi službami in TOZD.
Da bi bili v korak s časom, skušajo trg čimbolj preučiti, vendar se tako kot povsod drugod tudi pri njih čuti pomanjkanje kadrov. 2e prej smo omenili gradnjo hal po VELO sistemu. Lani so jih postavili za 45 000 m2 površine. Ce bodo dosegli letos tudi tako visoko številko, si bodo to šteli v velik uspeh.
N. M.
Skladišče kalijeve soli bo imelo 2000 q/m» površine
Tudi projektlva uspešna
Gradis je najbrž ena od najbolje organiziranih delovnih organizacij, saj združuje ne samo gradbene enote, ampak tudi potrebne obrate in končno tudi lastna projektira nekaj pomeni. Obiskali smo enega od naših dveh projektivnih birojev in tako smo zabeležili naslednjo izjavo Ljubljančanov o njihovem delu, uspešnosti in pro-
blemih
»Lansko leto je bilo za nas dokaj uspešno, vendar žai ne toliko v finančnem pogledu. Skladi so od tistih planiranih močno padli, tako da nam je ostala le slaba tretjina ustvarjenih sredstev, namenjenih poslovnemu skladu in skladu skupne porabe. Ko smo že pri »slabši« strani, naj omenimo še ostale slabosti. Pri nas se opaža precej neenakomerno razporejeno delo, lahko bi rekli, da smo vezani na kampanjsko delo. Projekte naročajo ari nas že takrat, ko so sredstva za objekt že zagotovljena, takrat bi pravzaprav že radi gradili. Tako je čas za projektiranje zelo zmanjšan. Tako kampanjsko delo povzroča veliko zahtevo po nadurnem delu, včasih pa precejšnja zatišja v tekočem delu. Pogrešamo načrtno delo, načrtovanje investicij, v katerem bi imel projekt svoj čas in svojo težo.
Leto 1976 je precej bolj problematično kot dosedanja leta. Investicijska gradnja se zmanjšuje: stanovanjska gradnja, ki je pod družbeno skrbjo, doživlja spremembe v načinih pristopa h gradnji preko stanovanjskih interesnih skupnosti in ne več stanovanjske gradnje za trg. V preteklosti smo se precej usmerjali v specializacijo projektiranja industrijskih objektov na eni strani in v sistemsko gradnjo Gradisa, kar bo povzročalo občutne posledice.
Vsekakor moramo v okviru Gradisa spremeniti miselnost, da sta projekt in izvedba objekta dve različni fazi. Nujno je potrebno pojmovati projek. in njegovo realizacijo kot enotno povezan proces, zato je potrebno posvetiti projektiranju pozornost po predhodnem temeljitem planiranju časa in sredstev, tako da bo realizacija projekta čimbolj ekonomična in kar najbolj ustrezna.
Biro se skuša uveljaviti pri večjih industrijskih kompleksih, kjer se gradi večje število zahtevnejših industrijskih objektov, poskušamo pa tudi na večjih stanovanjskih soseskah, ki so grajene na tehnoloških izhodiščih naših TOZD
Glede standarda naših zaposlenih lahko rečemo, da imamo precej specifične razmere. Nimamo namreč problema prehrane, nastanitve naših ljudi, veliko pa nam primanjkuje sredstev za stanovanjske kredite. Stanovanj za naše zaposlene ne kupujemo, pač pa bi radi pomagali s kreditiranjem. Ker smo računali z večjimi skladi, potrebno pa je bilo zagotoviti večja obratna sredstva, smo s tem sredstva za nakup stanovanj osiromašili izpod normale. Glede na to, da imamo močan priliv mlajših kadrov, ki stanovanjsko vprašanje še nimajo rešeno, je ta problem dosti pereč.«
Odkar so se preselili v novo poslopje, se med delavci centrale zeio uveljavlja komolčarstvo kot novi način odpiranja vrat (zaradi sla':'"'«1 elektrike)