Iz Slomškove šolske risanke
v.
Pridiga pri svetem Osvaldu.
Are pred cerkev, pred domačo, k pridigi ne bom vas tx)dU, t&tn cerkvenik kot igračo naš sestanek bi razpodil. Soeti Osvald, sam na samem, vabi: jaz vas k sebi vzamem.
V  sveii hram? Ne, v hram ne smemo s pridigo nedozorelo!
Angel oarih našo onemo kaznooal bi kot presmelo.
V  soeti hram? Ney Bog obnarit Tja pred hram na kamen stari!
In po dva, po tri, po štirji s pasnikov so se zelenih zbirali pred hram pasiirji.
V  irumah žiuo razkropljenih mirno se je pasla čreda, očasih tudi ne, seueda.
Čujte, bratci! Kaj sem slišal? Sebi bom in oam približal: Ljubi Bog ga bo povisal, kdor pred njim se bo ponižal. Hudi strmci, hudi padci! Mi ponižni bomo mladci.
Čujte drugo! Nisem skusil in verujem in vam rečem: kdor za druge meč bo brusil, sam končan bo s tistim meeem. Kot golobje, dragi bratci, mi bodimo krotki mladci!
Jezni sede naj na kamen. Dalje drugič. Danes: Amen!