List 103.
Besedica o izrejevanji nizkih sadnih dreves
ali pritlikovcov.
Izrejajo*se nizke drevesa (Zwergbaum) ali posamne ali pa po brajdah, to je, s pnslonki in der-žaji, iz ravno tistih sadežev, z ravno tisto opravo cepljenja, le z drugačnim obrezovanjem. Priredijo se v ta namen iz semena divjaki ivancev (Johannisapfel) za dobre jabelka, za hruške pa kutine ali divje čubice, za breskve, marelice, slive, za češnje pa mandeljnovi sadeži večidel.
Nar bolje je koščice  ali peške  le kmali tam posejati, kjer se'bo pitano  (žlahno) nizko ah brajdasto drevje na izrejene sadeže cepilo in kjer bo rastio, to je, ob kraji lešic na vertu,   pri  zidu in po   brajdah, zato, ker se v ta namen že   dve leti stari sadeži  cepijo.   Odrastke iz  cepljenih  mladic ali  popov   moraš kmali od mladega le zmiraj kratke deržati in tako ob-rezavati, da drevesica podobo dobe, kakoršne zelis ali z okroglo ali voglato oberšo ali pa z vejami pri zidu in po brajdah narazen razpetimi in privezanimi.   Potem kadar imajo že  čez  kake  tri leta  svojo  podobo, jih obrezuj tako,   da ti sad rode,   to je, moraš žaro dne mladice (Fruchttriebe) kar nar bolj mogoče prihraniti; te so  kratke, debele, dobro rejene, z debelim popjem, iz kterega cvet pride in sad. Razločijo se od listnih in lesnih odrastk ov (Blattertrieben) v tem, da so le-ti veliki in močni brez debelega popja, al   z očesi   prevideni  in   namenjeni,   oberšo   (Krone) delati.   Hobotki   (Wasserreiser)   pa,   zlotni  odrastki so po starih vejah ali po deblu pod oberšo brez vsega popja; vse le-te zmiraj obrezuj.   Obrezanje se opravi pozimi   od   kimovca  (septembra)   do  konca  svečana. Kar je pa nepotrebnih izrastkov,  in kar podobo drevesica kazi,   postavimo,   če  iz brajde  kaka  veja na pot ven raste, jo tudi poleti odreži.
Koristno je imeti tako nizko drevje po vertih, kjer se skuha (zelenjad) sadi, na voglih lešic (Rabate), po mejpotkih(mejprostorih, Zwischenrasen) na letvah privezano, ali pa ob zidovih proti soncu ober-njenih. Lepo je viditi tako majhno drevjiče polno cvetja in sadja, ki nič s senco ne zadeva. Vsako sadje se da tako ravnati; posebno pa breskve in marelice nar bolje ob zidovji po brajdah rode.
Pri ti priliki naj povem še nekaj od drevnega mazila.
Vse vse, kar se na drevesih obreze, obseka ali odpili, mora biti z mazilom nalaš za to pripravljenim zamazano; rotinje pa ali odrezki (Wunden) se morajo pred vsi gladko in lepo ravno obrezati. Drevnega mazila je več, in lahko se naredi doma, namreč:
i. Smola, če jo stopiš in izčistiš, ti bo služila za majhne obrezke zamazati na mehkih mladicah, na čepih združenih §11 odrejenih, pri vpopkanji; dobro bo, če enmalo terpetina vmes stopiš.
2. Vosek. Stopi por librice (funta) presnega rumenega voska, četertico ali firnik smole, in četertico gostega terpetina. Dobro je to mazilo tudi za mehke veje, za čepe in mladi les.
3. Kvac (Raumkitt) za zamazati odpiljene veje ali debla. Vzemi polovico kravjeka še gorkega, polovico čiste krepke ilovice, dve pesti kravjih dlak, pol librice gostega terpetina, pol librice apna od starega zidovja ali sipače, pol librice pepela in pol librice vara ali drobnega peska, in nekaj volovske kervi; zmešaj vse le-to, dobro pomesi in imel boš dobro mazilo za drevje. — Kvac druge sorte pa se naredi takole: Vzemi verč (bokal) gorkega kravjeka, pol verča sipače (Mauerschutt) od starega zidovja, pol verča pepela, in pol fraklica vara; vse popred drobno presejano pomesi s kravjekom, da se testo naredi. To mazilo se natanko na rotinje (Wunden) le za dve britvi na debelo pomaže, in posuje potem s pepelom ali z varom, da se osuši. Utegneš ga shraniti v kakem loncu scaline poverh nalite, drugač se posuši in spridi. Če ni drugače, je tudi samo ilo zmla-jeno, s kravjekom in živinsko dlako premeseno dobro.
                                    J.C.