UPRAVA .VEČERNIK.A" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI
— ■............ BODO	OBJAVLJENI	NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V
VEČERNIKU- SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE.  ------------------------  —	•	•	’	SPISE	OBJAVLJAMO SAMO EN-
.VEČERNIK-. KI BODO OBJAVLJENI LJUBLIANSKEM .VEČERNIKU* SPREJ OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE
KRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	‘LJUBLJANA, 18. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 13
Podrobnosti potopitve nemške križarke
Poveljnik in višji oficirji potopljene križarke so po drugih vesteh živi
MONTEVIDEO, 18. dcc. AA. Havas.
V trenutku, ko je »Admiral Graf von Spee« dvignil sidro, ni nihče vedel, kam se bo obrnil, čeprav so računali, da bo odplul v argentinsko vojno pristanišče Puerto Belogrado, kjer bi skušal dobiti potrebni material za popravilo ladje, da bi se nato lahko spopadla z angleškimi bojnimi ladjami. V primeru, da Argentinci ne bi1 dovolili popravila, so smatrali za najverjetneje, da bo poveljnik nemške oklopnice ukazal ladjo potopiti.
V pristanišču se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je opazovala, kaj se godi na nemški ladji. Ladijska posadka je odzdravljala pozdravom svojih soro-jakov, ki so bili med gledalci. Kmalu je »Admiral Graf v. Spee« dvignil sidro in odplul proti vhodu v prekop. Ko je priplul do svetilnika, ki označuje vhod v pristanišče Montevideo, je zmanjšal hitrost. Dve urugvajski zasebni letali sta neprestano krožili nad ladjo in opazovali njeno kretanje. Točno ob 18,15 je nemška oklopnica zapustila pristanišče
in je plula do 5 milj oddaljenosti od obale, kjer se je zasidrala. Poveljnik ladje je zapovedal večini posadke, naj se vkrca v rešilne čolne. Na ladji je ostal samo štab in nekaj mornarjev, ki so se priglasili prostovoljno, da bodo na nji do potopitve. Ko so se rešilni čolni dovolj oddaljili, ise je zaslišala močna eksplozija. Ura je bila tedaj točno 20,20. Ladja se je začela nagibati na levo stran in počasi potapljati. Malo pozneje so sledile nadaljnje eksplozije, na kar se je jekleni kolos naglo potopil. Ob 20,40 je molel iznad površine le še oklopni stolp, povsod okrog pa se je razlilo morje petroleja, po katerem se je širil ogenj. Kmalu je tudi stolp zginil pod površino. Dan se je nagibal, v mraku pa so bile videti silhuete številnih ladij, pošastno razsvetljenih od sija gorečega petroleja. Tisoči so opazovali vse faze drame s komaj 10 km oddaljene obale blizu svetilnika Panela. Na kraj nesreče so plule številne ladje, vlačilci, urugvajske in argentinske vojne ladje
in rešilni čolni, ki pa so morali ostati v oprezni razdalji, ker je nudilo mesto, kjer sc je nemška ladja potopila, sliko ogromne plamenice, ki je od nje puhtela neznosna vročina. V daljavi je bilo opaziti silhuete zavezniških vojnih ladij, ki so prav tako poslale svoje rešilne čolne, da bi sodelovali pri reševanju. Kapetan bojnega broda, grof Langsdorf, poveljnik križarke, je poslednji zapustil ladjo, ki so jo ves čas obletavala angleška vojna letala. — Kmalu so prispele v pristanišče Montevideo ladje, ki so vzele na krov nemško posadko. Prva je prispela argentinska križarka »Liber-tad«, za njo pa argentinski vlačilci, ki so prevzeli večino posadke. Poveljnik »Admiral Graf v. Spee« je bil na argentinski križarki, z njim pa tudi ves oficirski zbor. Pred odhodom iz montevid-skega pristanišča je prosil argentinsko vlado za pomoč in dovoljenje, da se lahko vkrca na argentinsko vojno ladjo, ki ga bo izkrcala v Buenos Airesu. Posadko so začeli izkrcavati, pri čemer ji
je prebivalstvo poklanjalo razna darila. Kmalu so bili vsi preživeli člani posadke na kopnem. Medtem je zgorel tudi ves petrolej, kjer ise je nemška ladja potopila. Zavezniške vojne ladje so dvignile sidra in odplule proti odprtemu morju.
MONTEVIDEO, 18. dec. AA. Reuter. Argentinska križarka »Libertad« je izkrcala poveljnika »Admirala Graf von Spee«, grofa Langsdorfa in ves oficirski štab na argentinske vlačilce. Večina posadke je na ladji »Takoma«. Izkrcani bodo v argentinskem glavnem mestu Buenos Aires.
PROTEST NEMŠKEGA POSLANIKA
MONTEVIDEO, 18. dec. Havas. Nemški poslanik v Montevideo je izročil urugvajskemu ministru zunanjih zadev protestno noto zaradi kršenja mednarodnega prava v primeru nemške bojne ladje.
Nemško uradno poročilo
BERLIN, 18. dec. DNB. Službeno je bilo objavljeno po radiu: Ker je urugvajska vlada odklonila prošnjo nemškega poslanika, da bi ostal »Admiral Graf von Spee« toliko časa v Montevideu, dokler ne bo popolnoma popravljen, je dal vodja Hitler ladijskemu poveljniku ukaz, da ladjo potopi. To se je zgodilo izven urugvajskih teritorialnih voda. Izgube posadke znašajo 36 mrtvih, 6 težko in 53 lahko ranjenih. Ladjo »Admiral Graf von Spee« je angleška mornarica zasledovala že nad dva me-scca in je bila poslednji čas na njeni
sledi skoraj cela flotila, sestavljena tudi iz ladij domovinske flote.
HOLANDSKI LISTI O KONCU NEMŠKE KRIŽARKE
AMSTERDAM, 18. dec. DMB. Herojski konec križarke »Admiral Graf von Spee« je napravil v Holandiji najgloblji vtis. Holandski listi poudarjajo v svojih poročilih, da se je komandant križarke odločil za njeno uničenje, ker niso dovolile urugvajske oblasti dovolj časa za popravila.
Konec prve periode pomorske vojne
PARIZ, 18. dec. Havas. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da pomeni uničenje nem. križarke »Admiral Graf von Spee« in navzočnost bojne ladje »Deutsch-land« v nemških vodah konec prve periode pohorske vojne. Skoraj tri mesece so bili nemški vojni brodovi velika nevarnost za svetovno trgovino, zlasti pa za trgovino Amerike z zavezniškimi državami. V svetovni vojni je nemška križarka »Emden«, ki je križarila v vodah skrajnega vzhoda in Indijskega oceana, od 2. avg. 1914. do 9. sept. 1915. potopila 15 trgovskih ladij z 72.718 to-
nami. Križarka »Admiral Graf von Spee« pa je potopila samo 12 ladij s 15.000 tonami. Po vesteh, ki so sedaj prišle v Pariz in London, je videti, da ni več drugih nemških ladij v vodah Južne Amerike.
POTOP NEMŠKE PODMORNICE
LONDON, 18. dec. Reuter. Admira liteta sporoča, da je britanska podmornica »Uršula« na izlivu reke Labe danes zjutraj potopila neko nemško podmornico razreda »Koln«.
Sovjetske čete niso prekoračile norveške meje
OSLO, 8. dec. AA. DNB: Norveški generalni štab, ki je v stalni zvezi z obmejnimi stražami na norveško - finski meji, poroča: V nasprotju s poročili, ki
so se razširila v tujem časopisju, sovjetska vojska ni nikjer prekoračila norveške meje.
ZaoMfuha fin&lciQ šiudeniov
ESTA, 18. dec. Havas. List »Nemze-ter« objavlja pismo finskega študentovskega udruženja, ki ga je poslalo madžarski študentski zvezi. Zahvaljujoč se za izražene simpatije in manifestacije,
tinski študentje zatrjujejo, da ne bo noben Finec, pa naj bo to žena ali starček, hotel živeti pod ruskim režimom. Finci bodo ali zmagali, ali pa umrli.
Pilotske šole v Kanadi
OTAVA, 18. dec. Havas. Kanadski ministrski predsednik Makenzie King je v svojem govoru po radiu izjavil, da bo postala Kanada glavni center za izvež-banje pilotov, zlasti mitraljezcev in iz-
vidnikov. Do sedaj je že nad dvajset takih avijatiških šol, kmalu jih bo pa čez šestdeset. Tako se bo število aviati-čarjev za bojna polja v Evropi neprestano poveča valo.
Angleški vojaki na francoski fronti dobivajo dopuste
LONDON, 18. dec. AA. Reuter: Včeraj zjutraj je Chamberlain odpotoval s posestva, kjer je bil glavni stan poveljnikov angleških čet v Franciji. To je tretji dan, odkar se Chamberlain mudi na bojišču na Francoskem. V trenutku, ko se je Chamberlain pojavil pri vratih, je bilo dano znamenje za pripravljenost. Ta pripravljenost je trajala kratek čas, kajti sovražnik se ni pojavil. Na tem delu bojišča je zavladal hud mraz in
včeraj zjutraj je začelo tudi snežiti. Prva skupina angleških vojakov, ki se mu-dc na francoskem bojišču, je odšla včeraj na 10-dnevni dopust, da bi božične praznike prebila na svojih domovih.
FRANCOSKO VOJNO POROČILO
PARIZ, 18. dec. Havas. Vrhovno poveljstvo sporoča: Noč je potekla mirno. Od časa do časa topovsko streljanje.
NEMŠKI PARNIK »ERLANGEN« REŠEN
BERLIN, 18. dec. AA. DNB. Parnik nemškega Lloyda »Erlangen«, ki je plul po južnoameriških vodah, so opazile angleške vojne ladje in ga preganjale nad mesec dni, a sc mu je zdaj posrečilo pobegniti v pristanišče neke nevtralne južnoameriške države.
NEMCI O IZGUBAH ZAVEZNIŠKEGA BRODOVJA
BERLIN, 18. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojne mornarice javlja, da so zavezniki doslej izgubili 75.000 ton vojnih ladij, do 14. decembra pa je bilo potopljenega trgovskega brodovja za najmanj 1,040.000 ton.
Vesti iz Beograda
BEOGRAD, 18. dec. AA. Predsed-ništvo državnega odbora za propagando domačih pogonskih goriv je obiskalo ministra za gozdove in rude dr. Džaferja Kulenoviča in inšpektorja za narodno obrambo. Poročalo je o svojem delu in o pripravah za izdelavo domačih pogonskih goriv.
Danes dopoldne je bila pod predsedstvom finančnega ministra dr. Šuteja konferenca načelnikov finančnih oddelkov banskih uprav s strokovnim osebjem ministrstva. Razpravljali so o proračunih banskih uprav za proračunsko leto 1940./41. Finančni minister je sporočil smernice za bodoče delo glede finansiranja banovin, nakar so posamezni načelniki opozorili g. ministra na nekatere težkoče, ki jih imajo sedaj banske uprave in ki jih je treba odstraniti.
Splošni pregled dravske banovine
Zadnji uradni pregled uradov in krajev v Sloveniji je izdala še Avstrija leta 1918., potem pa ni bilo doslej nobenega takega pregleda. Pomanjkanje take koristne knjige je zdaj odpravil »Splošni pregled dravske banovine«, ki ga je sestavil državni statistični urad v Zagrebu, izdala pa banska uprava v Ljubljani. 260 strani obstoječa knjiga ima v sploš-
nem delu statistični pregled o površini banovine, okrajev in občin ter po zadnjem ljudskem štetju povzete podatke o prebivalstvu. Pregled upravne razdelitve vsebuje popis banske uprave z njenimi oddelki, ter popise okrajnih načelstev in drugih državnih uradov in ustanov in seznam vseh občin in drugih samouprav. V tem delu so pregledne razpredelnice o pripadnosti okrajev in občin k vojnim okrožjem, sodnim okrajem, davčnim upravam, oddelkom finančne kontrole itd. Takih pregledov doslej pri nas še nismo imeli.
V	posebnem delu knjige imamo pregled vseh krajev v banovini, razdeljen po občinah in katastrskih občinah. Naveden imamo vsak kraj s podatki o številu prebivalstva z navedbo šole, župnije, pošte ter železniške postaje, Knjiga, ki se dobi vezana za 120, broširana pa za 110 din pri ekonomatu banske uprave v Ljubljani, bo vsem dobrodošel priročnik.
KOLESARSKE DIRKE ZA SVETOVNO PRVENSTVO
BRUSELJ, 18. dec. AA. Havas: Na sinočnji seji mednarodne kolesarske zveze je bil sprejet sklep, da bodo 1940. leta kolesarske dirke za svetovno prvenstvo. Udeleženci tekem bodo tekmovali za veliko nagrado mednarodne kolesarske zveze. Te dirke bo organizirala Italija in bodo meseca septembra prihodnje leto.
Stran 2.
»V e č e r n i k'
V	L j u b I j a n i, 18. decembra 1939.
Proslava 20 letnice slovenske univerze
Proslave dvajsetletnice univerze kralja Aleksandra I. so &e včeraj udeležili kot zastopnik Nj. Vel. kralja komandant dravske divizije, general Stefanovič, predsednika vlade je zastopal ban dr. Natlačen, finančni minister dr. 5u-tej, ki je zastopal podpredsednika vlade dr. Mačka, minister dr. Krek, ki je zastopal tudi prosvetnega ministra Maksimoviča, prometni minister ing. Besliič, novi častni doktor ljubljanske univerze dr. Korošec, oba slovenska škofa, člani konzularnega zbora, predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Nahtigal, zastopnik beograjske univerze prof. dr. Ibrovac, za zagrebško univerzo njen rektor dr. Zivkovilč, predstavniki raznih znanstvenih organizacij in ustanov, mnogi vseučiliški profesorji ter odposlanci akademskih društev.
Odlikovanje univerze in profesorjev
Po otvoritvi svečane seje v zbornični dvorani se je rektor dr. Slavič poklonil Nj. Vel. kralju, počastil spomin bla-gopokojnega Aleksandra I. Zedinitelja ter prebral vdanostno brzojavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. S hvaležnostjo se je spominjal tudi bivšega predsednika vlade Ljube Davidoviča, ki ima velike zasluge za ustanovitev univerze. Tudi njemu je bila poslana zahvalna brzojavka: Ob jubileju so bila podeljena naslednja odlikovanja: univerzi red sv. Save I. stopnje, rektorju prof. dr. Matiju Slaviču in prodekanu tehnične fakultete prof. dr. Andreju Gosarju red Jugoslovanske krone II. stopnje, prorektorju prof. dr. Radu Ku-šeju red sv. Save II. stopnje, prof. dr. Jovanu Hadžiju, prof. dr. Josipu Jurkoviču, prof. dr. Evgenu Kanskemu, dekanu tehnične fakultete inž. Alojziju Hrovatu, dekanu teološke fakultete prof. dr. Janezu Fabijanu in prodekanu filozofske fakultete prof. dr. Francctu Kidriču red jugoslovanske krone III. stopnje; prodekanu pravne fakultete prof. dr. Viktorju Korošcu, prodekanu medicinske fakultete prof. dr. Janezu Plečniku in prodekanu teološke fakultete prof. dr. Andreju Snoju pa red sv. Save II. stopnje. Rektor se je v imenu odlikovancev v kratkih besedah zahvalil za počastitev. Akademski pevski zbor pa jc pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta zapel državno himno.
Slovesno promocijo dr. Antona Ko-rošča za častnega doktorja prava je izvršil prorektor prof. dr. Kušej. Dr. Korošec se je za počastitev zahvalil ter zagotavljal univerzi svojo naklonjenost. Po promociji je Akademski pevski zbor zapel »Zdravico«.
Na slavnostnem zborovanju v dvorani kina Uniona, ki ga je vodil rektor dr. Slavič, so govorili ban dr. Natlačen, ministri dr. Šutej, ing. Beslič in dr. Krek, rektor zagrebške univerze, zastopnik beograjske univerze, predsednik Akademije prof. dr. Nahtigal, dr. Korošec, župan dr. Adlešič ter prof. dr. Polec, ki je opisal borbe za ustanovitev slovenskega vseučilišča.
Vseučilišče — steber kulture in individualnosti naroda
Rektor dr. Slavič je svoj govor zaključil takole:
Rasli so naši provizorični instituti, se množile njih zbirke in polnile seminarske knjižnice. Pri vedno premalih državnih dotacijah so profesorji skrbeli z osebnimi zvezami, da so dobivali knjige, publikacije, zbirke in privatne podpore za svoje institute. Niso se strašili niti fizičnega dela, da so organizirali svoje zavode, ki so pri vsej svoji skromnosti občudovanja vredni, ker so sc v tako kratkem času in v tako neugodnih razmerah mogli povzpeti do take višine. Profesorji so v teh dvajsetih letih izvršili tudi veliko znanstveno delo z izdajo znanstvenih knjig, učbenikov, publikacij v domačih in tujih revijah. Naše fakultete so dobile ugled tudi na tujih univerzah.
Akademska mladina, ki je izšla z naše univerze, se sme s častjo pokazati tudi
na tujih univerzah in dela čast svojim profesorjem ter svoji znanstveni ambiciji. Univerza je tudi vzgojila celo vrsto mladih znanstvenikov, ki se z uspehom uveljavljajo v našem znanstvenem svetu.
Zato končuje univerza svojo dvajsetletnico kljub vsem težavam s pozitivnim rezultatom in zre z zaupanjem in pogumom v tretje desetletje. Naša jugoslovanska država je lahko zadovoljna z našo univerzo. Slovenski narod pa, ki se zaveda, kolikega pomena je za narodno kulturno življenje domača univerza, je lahko ponosen na svojo ljubljenko, univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Finančni minister dr. Jura j Š ui t e' j je v svojem govoru naglasil:
V	imenu vseh hrvatskih ministrov in podpredsednika vlade ter voditelja hr-vatskega naroda dr. Vladka Mačka mi je čast pozdraviti g. rektorja, gg. ministre, cerkvene kneze in vso gospodo. Mi, ki smo študirali na domačih univerzah, vemo', kaj pomeni najvišji znan-
stveni zavod za razvoj narodne kulture. Zato prav dobro razumem g. rektoT-ja, ki je v svojem govoru izrazil željo, da bi tudi univerza v Ljubljani dobila vse, kar ji jc potrebno za neovirano in plodno delovanje. Hrvatski narod ne bo nikdar stal na poti temu, da slovenski narod popolnoma izgradi svojo univerzo. Slovensko vseučilišče naj bo steber vseh naporov in prizadevanj, ki naj ohranijo slovensko narodno individualnost.
Dokaz trdne, žive vezi: med vseučiliščem in narodom so brzojavke in pisma, s katerimi so občine čestitale univerzi k jubileju. Ze v soboto je poslalo čestitke nad 200 županov. Naše občine vidijo v izpopolnitvi slovenske univerze zahtevo po ustavno, priznani enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov ter prosijo merodajne oblasti za ustvaritev vseh pogojev, da postane univerza v Ljubljani popolna.
niki vseh obrambnih odborov, je lahko ugotovila, da je zaščitno moštvo primerno opremljeno in pripravljeno'.
Po končanem pregledu je bila za Bežigradom praktična vaja. Gasilci in tehnično osebje so morali po načrtu »raz-pliniti« Kobaridsko ulico in pogasiti ogenj na neki hiši, ki so jo zažgale za-žigalne bombe. Povelje je bilo izvršeno točno in v najkrajšem času pod vodstvom poveljnika poklicnih gasilcev, g. Furlana-.
Navodila za zatemnitev
Po nižje navadenih navodilih se je ravnati v času trajanja teme od trenutka, ko se da znak, da se bližajo sovražna letala, pa do preteka ene ure tega trenutka. Zaključek zatemnitve se ne objavi z znaki.
Za časa zatemnitve naj poteka življenje v splošnem normalno. Električni tok in plin ne smeta biti prekinjena. V ostalem je postopati po naslednjih navodilih:
1. Vsa poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zato je treba v vseh privatnih stanovanjih, javnih lokalih, podjetjih, tovarnah, državnih in samoupravnih uradih itd. pripraviti in na primeren način izvesti prekrivanje oken, steklenih vrat in vrhnih svetlin s sredstvi, ki ne prepuščajo nikake svetlobe iz notranjosti poslopja (goste zavese, odeje, temni ovojni papir itd.). Pri direktnih vhodih z ulic v razsvetljene lokale je namestiti dvojne zavese.
2. Zatemnitev je treba izvršiti brez izjeme tako na cestni, kakor tudi na dvoriščni strani hiš.
3. Ustanove, ki rabijo stalno razsvetljavo v zunanjih odprtih prostorih (tvornice, bolnice, jetnišnice) naj svoje stalno goreče luči zastro s primernimi zasloni in predvsem s sivomodrim celofanom ali istobarvnim specialnim papirjem. Ta svetloba pa ne sme biti vidna iz daljave nad 500 m, ne sme izstopati direktno in ne tvoriti izrazitih odsevov.
4. Vsa ostala zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih), reklamna razsvetljava ter razsvetljava napisov in izložb, kakor tudi cestna razsvetljava se ukine. Zato pa je na najvažnejših prometnih križiščih namestiti posebno zasenčene svetilke, katerih svetilna telesa morajo ustrezati toč. 3.
5. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. V nujnih primerih je dopustna le uporaba sivomodro zastrtih svetilk.
6. Za označbo cestnih popravil se imajo uporabiti le rdeče svetilke, ki so tako zastrte, da je rdeča luč vidna le iz ene horizontalne smeri.
7. Za običajno nočno razsvetljavo poslovnih prostorov bank, zlatarskih trgovin in Sličnih lokalov je uporabiti le sivomodro zastrte luči.
8. Vozila morajo biti opremljena s podobnimi sredstvi zatemnitve kakor poslopja in morajo voziti z zmanjšano hitrostjo.
Hišni lastniki oziroma oskrbniki, dalje starešine oblastev so dolžni določiti osebo, katera bo v dotičnem poslopju skrbela za to, da bodo vsa navodila izvajana v celoti tako pri dnevni kakor tudi pri nočni vaji. — Vsaka kršitev navedenih odredb se bo kaznovala z globo od 10 do 500 din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni.
1. f Ivan Kalinšek. Sinoči je umrl v Aleševčevi ulici št. 34 upokojeni korektor Narodne tiskarne, g. Ivan Kalinšek, star 65 let. Pokojni je bil tudi član Ju-goslovcnskega novinarskega udruženja. Pogreb bo v torek ob 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti.
1. Nova mestna kolonija za Bežigradom. Lepa nova stanovanjska kolonija ljubljanske občine za Bežigradom jc izročena svojemu namenu. Nova stanovanjska kolonija je pomembna socialna pridobitev zaradi svojih cenenih higienskih stanovanj in zavetišča za mladino. Mestna občina ima sicer že nad sto stanovanjskih hiš, v katerih stanuje okrog 870 družin, ki štejejo skupaj nad 4000 članov, a velika večina teh stanovanj zaradi visoke najemnine ni bila dostopna revnejšim slojem. Lepo število zdravih stanovanj z nizko najemnino daje sedaj nova stanovanjska kolonija.
1. Razstava državnega zavoda za ženski obrt. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt slavi dvajsetletnico svo-JeSa obstoja in koristnega delovanja. Včeraj dopoldne je bila v proslavo tega jubileja odprta v prostorih zavoda na Novem trgu lepa in zanimiva razstava ženskih del. Ze prvi dan je imela razstava, ki ostane odprta do božiča, lepo število obiskovalcev. Pod odličnim vodstvom ravnatelja g. Račiča si je pridobil zavod velike zasluge za napredek ženskega domačega obrta in daleč po svetu je razširil sloves nrišega ženskega ročnega dela in narodne ornamentike. Obisk razstave toplo priporočamo.
1. Najdba tatinskega plena. Neka gospa se je sprehajala s svojim psom po Gosposvetski cesti. Približno 40 m pred prelazom proti Puharjevi ulici je pes zginil v grmovje ob železnici in začel brskati po listju. Psa nikakor ni bilo mogoče priklicati, zato je gospa stopila v grmovje. Pes jc kopal in kopal, dokler se ni prikazala pločevinasta posoda z napisom »Industrija maslinovog ulja, Re-viera, bralca A. Vučkovič, Kotor Boka«. Dogodek je prijavila policiji, ki je ugotovila, da je v posodi 20 litrov olja. Policija je uvedla preiskavo, ni pa mogla dognati, kdo je olje zakopal. Bržkone izvira od kake tatvine. Posoda z oljem jc shranjena na policijski upravi.
1. Nezgoda. Delavca Karla Horvata je včeraj podrl avtobus tržiškega podjetja Goričan. Ponesrečenca so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
1. O zlati nedelji se ljubljanski trgovci ne morejo baš pohvaliti. Vsi zatrjujejo, da je bila Miklavževa nedelja dosti ugodnejša. Do-bro so poslovale nekatere manufakturne trgovine, konfekcije in trgovine s perilom Slabo vreme je med glavnimi vzroki pičlega prometa, ki je zaostajal za lansko zlato nedeljo za 50 odstotkov.
1. Nagrade hišnim poslom — vlagateljem.
Hranilnica dravske banovine bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200, 100 in 50 din za hišne posle, ki imajo v tej hranilnici vsaj že pol leta svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli naj so do 19. t. ni. zglasijo pri blagajni hranilnice, Knafljeva ulica št. 9 med poslovnimi urami od 8. do 12. Pokažejo naj svoje hranilne in poselske knjižice. Žrebanje bo v sredo, 20. t. m., popoldne.
1. Pododbor združenja rezervnih oficirjev bo imel 19. t. m. ob 20. v prostorih Združenja inženjerjev in arhitektov v poslopju Zvezde, v drugem nadstropju, predavanje g. Stanka Dimnika o nujnosti obrambne pripravljenosti zaledja. Vstop imajo člani z legitimacijami.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20.: Ponedeljek, 18. dec.: »Antigona«. Red B. Torek, 19. dec.: Zaprto. Sreda, 20. dec.: »George Dandin«. Red Sreda. Četrtek, 21. dec.: Tri komedije. Red Četrtek.
OPERA. Začetek ob 20.: Ponedeljek, 18. dec.: Zaprto. Torek, 19. dec.: Zaprto. Sreda, 20. dec.: »Figarova svatba«. Red A.
BIOSKOPI
Kino Matica: »Citadela«.
Kino Sloga: »Beg na Jadran«.
Kino Union: Skrivnost gospe Beate.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo danes lekarne: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selcnburgova ulica 7.
Zemunska vremenska napoved za 19. dec-Pretežno oblačno. Sem pa tam malo snega in dež. Na zahodu se bo začelo vedriti.
Vaje ekip proti zračnemu napadu
Zaščitno moštvo je dobro opremljeno in izvežbano
Včeraj popoldne je bila v Ljubljani prva interna vaja ekip za zaščito mesta pred zračnimi napadi. Vaja jc dobro uspela, čeprav so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa niso bistvenega značaja in bodo pri prvi prihodnji vaji prav gotovo odstranjene. Odbor za zaščito mesta je svojo nalogo izvršil zadovoljivo in točno po načrtu. Posebna komisija, ki so jo sestavljale vojaške in civilne osebnosti, med njimi (topniški brigadni general Janeš, župan dr. Adlešič, zastopnik uprave policije in načel-
Obramba pred letalskimi napadi
Uprava policije je izdala naslednjo važno naredbo:
Med 18. in 22. t. m. bo v Ljubljani po odredbi banske uprave po ena dnevna in I nočna vaja v obrambi pred letalskimi napadi.
I. Pretečo nevarnost bodo naznanili: a) triminutno prekinjeno zvonjenje ccrkvenih zvonov, po načinu »plat zvona«, b) tri minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren s prekinitvami (okrog 6—10 minut), c) več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov, d) določeni optični znaki (belo-rde-ča zastava predeljena po diagonali).
Prenehanje nevarnosti bodo označili naslednji znaki: a) tri minute trajajoče neprekinjeno pritrkovanje zvonov in b) tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren.
Navodila za dnevno vajo.
1. Osebe, ki se ob času objave znaka nevarnosti nahajajo na ulicah, poljih in na drugih odprtih prostorih, morajo te kraje takoj zapustiti in se podati v bližnje hiše, veže, javne lokale, pod oboke, drevesa itd., da bodo nevidne in zakrite opazovanju iz letal.
Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler je še prostora v njih. V poštev pride rov na Trgu kralja Petra in pa zavetišče v kleteh Kresije. Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka postavi radi vzdrževanja reda in obveščenja prišedših oseb potrebno stražo pri teh zakloniščih.
2. Osebe, ki se ob času objave nevarnosti nahajajo v cerkvah, javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih, morajo ostati tam. Tudi osebe, ki so v gledališčih, kinomatografih, kavarnah, gostilnah in sličnih lokalih, ostanejo v teh prostorih tako dolgo, da je objavljen znak prenehanja nevarnosti.
3. Okna in vrata vseh poslopij se morajo takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti. Stati ob oknih in gledati ven je prepovedano.
4. Vsako postajanje po ulicah in odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah se morejo nahajati ali gibati le naslednje osebe:
a) lastniki stojnic in odprtih prodajalnic na trgih in
b) potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki in zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči.
5. Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgovini, morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti.
6. Vozila, ki se ob času objave nevarnosti nahajajo na ulicah, je takoj odvesti v stranske, manj prometne ulice ter jih tam razvrstiti ob desni strani.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANC6 ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku, — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon St. 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409,