NASLOV—ADDRESS: Glatilo K. S. K. Jed** bf 17 Mi Clair AMW Cleveland, 3, Ohio
Hftiliné all
ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE ! BONDE
Kranjsko - SlovcMkft Katoliška Jedno^
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
SODELUJTE V SEDANJI
ZLA TOJ U BILE J NI KAMPANJI!
GB>ai<S>	ogp»
OF lHfc GRAND CARNIOMAWs SLOVENIAN CAlH«
Kranjsko - SlovcMkft Katoliška Jedno^
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
SODELUJTE V SEDANJI
ZLA TOJ U BILE J NI KAMPANJI!
••	«	i*tm. iiu M r*m «MIW m u»^ UM. ornem	»t	tMi. mt ♦
au u — ¿für.
CLEVELAND 05. APRILA (APRIL), 1944
VOLUME XXX — LETO XXX
1894
JOHN GERM, glavni predsednik:
OB 50-LETNICI K. S. K. JEDNOTE
Petdeset let je zelo častna doba v človeškem življenju, posebno ako je dotičnik aktiven v svoji praksi. Še bolj častna doda 50 let pa je življenje, oziroma doba obstanka institucije, take kot je KSKJ, ki je zadnjo, oziroma na Cvetno nedeljo, 2. aprila letos dosegla čast 50-let-nega poslovanja ali zlati jubilej bratskega delovanja za svoj slovensko-hrvatski katoliški narod v Ameriki.
Na Cvetno nedeljo je poteklo 50 let, odkar se je zbrala mala, toda zavedna skupina slovenskih rodoljubov, takratnih zastopnikov že ustanovljenih samostojnih društev, iz nekaterih naselbin Illinoisa in Minnesote, pismeno so bile pa zastopane še druge naselbine kot Pueblo, Colo.; Clinton Iowa; Butte, Mont.; Forest * City, Glenshaw in Renovo, Pa.; Cleveland, O., in Frontenac, Kans. Ti zastopniki so se na poziv Father Šu-staršiča, ustanovitelja in prvega župnika slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., zbrali k posvetovanju ter so po dvodnevnem zborovanju združili te posamezne slovenske organizi-ne skupine ali društva v skupno organizacijo, ki so ji ob ustanovitvi dali ime KRANJ-SKO-SLOVENSKA KATOLIKA JEDNOTA al, okrajšano KSKJ.
Izmed prisotnih zastopnikov so si izvolili prvi odbor, začrtali nekoliko smernic in KSKJ
je bila prvo novorojeno slovensko ameriško narodno dete. Storjen je bil velik zgodovinski korak Slovencev v novi ameriški domovini. Tedanji urednik in lastnik prvega slovenskega lista v Ameriki, sedaj že pokojni častiti gospod misijonar Msgr. Joseph Buh in pa tedanji slovenski bogoslovec in še sedaj živeči častiti sobrat dekan Matija Šavs, sta v listu "Amerikanski Slovenec" pisala spodbudi j ive članke, da naj se Slovenci po raznih naselbinah Amerike organizirajo v podporna društva in naj ista prikiopi-jo k ravnokar novoustanovljeni slovenski Jednoti. Njuni spodbudi j ivi članki so 'obrodili dober sad; rojaki so pričeli ustanavljati društva, katera so pridruževali k novo ustanovljeni t KSKJ, vsled česar je' sfcfva po in vidno rastla.
Prišlo pa je usodepolno kon-venčno leto četrte konvencije, vršeče se v Pueblo, Colo., leta 1898. Ne bom sedaj opisoval dotične zgodovine. (Pride pa na svitlo ali na vrsto, ko pride čas zato). Rečem le toliko, da zaključki tiste konvencije so bili zelo, zelo škodljivi za Jed-noto, kajti nezadovoljnost po konvenciji med nekaterimi bivšimi delegati, glavnimi odborniki in članstvom je bila taka, da je kmalu po konvenciji nekaj društev v Minnesoti odstopilo od Jednote. Sklicali so posebno
«Dalje ua 2. «rani»
Prvi oklic - "Z združenimi močmi"
Da je bila v Ameriki ustanovljena prva slovenska podporna organizacija ,naša K. S. K. Jed-nota, gre pri tem glavna zasluga in priznanje blagopokojne-mu župniku cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., Father Frančišku Šusteršiču, ker je baš on prvi sprožil to idejo.
Rev. Šusteršič je dospel v Jo-liet, 111., dne 20. aprila, 1891. Kot vnet delavec v vinogradu Gospodovem je poleg oskrbovanja svoje domače fare tudi opravljal misijonska dela po raznih tedanjih slovenskih naselbinah v dTžavi Illinois, Iowa in celo Pennsylvania. Pri teh prilikah je našim priseljencem priporočal, da naj ustanavljajo svoja podporna društva.
Kakor znano, je bilo leta 1892 že 17 takih samostojnih društev širom držav. Nekatera izmed teh so se priklopila k Češki Jednoti, druga so pa poslovala samostojno.
Ker je začel leta 1892 izhajati prvi slovenski tednik v naši novi domovini, starosta vseh drugih slovenskih listov, "Arne-rikanski Slovenec," je Rev. Šu-steršič v št. 43, dne 14. oktobra, 1892, torej že pred 51 leti, na
prvi strani omenjenega lista priobčil prvi javen oklic ali apel za ustanovitev lastne slovenske podporne organizacije ali Jednote.
Da naši rojaki niso mogli vpoštevati ali uresničiti ideje (Dalje na 2 strani)
MSGR. JOSIP F. BUH častni član in soustanovnik K. S. K. Jednote, rojen 17. marca, 1833; umrl 2. februarja, 1922.
POKOJNEMU REV. F. S. ŠUSTERŠIČU V SPOMIN
GLAVNI USTANOVNI K KSKJ Rojen 22. januarja, 1864, umrl 24. marca, 1911.
Med onimi, katere Večni za Svoj vinograd je izbral so mnogi delali vsi srečni — Med temi tudi Ti si stal.
V vinogradu Gospoda — trte bi nove okopaval rad, zato si delal že načrte pred davnim , ko si bil še mlad.
Srce Te vleklo je v tujino,, čez morje širno, v novi svet, da tukaj bi oral ledino, med ljudstvom svojim bil bi spet.
Kako z veliko, srčno vnemo besedo božjo si učil, to mnogi pomnimo, še vemo, da vnet si ves apostol bil.
Srce za nas je Tvoje bilo, za nas si delal in trpel, dokler vso* moč, telesno silo izčrpal nisi — oslabel.
Med Tvojimi spomini, deli, zaklad zapustil si nam drag, *	katerega smo vsi veseli,
saj nosi nam stoteren sad.
Zaklad ta je — Jednota naša, katero si ustanovil Ti; kot taka prva se ponaša, najdalje ona že živi.
Ponosno res bi še Ti z nami se jubileja veselil; prerano pa počivaš v jami, ker v večnost si se preselil.
Zato pa v duhu vsi hitimo, čez morje, v domovino tja; na grob mu lučic več priigimo, in vzdihnimo vsi iz si ca :
"Naj lahka bode Ti gomila, Ti večne luči sveti žar! Jednota naša pozabila, ustanovnika nt bo nikdar!"
IVAN ZUPAN.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik:
50 LEI BRATOUUBNEGA DELA K. S. K. J.
Ko pišem te vrstice, imam v mislih one pionirje slovenskega naroda, ki so pred 50 leti pisali, priporočali in delali za ustanovitev slovenske Jednote v Ameriki.
V mislih imam tudi one zavedne sinove našega naroda, ki so se 1. in 2. aprila, 1894 sešli v Jolietu, 111., in ki so ustanovili prvo slovensko bratsko podporno organizacijo v Združenih državah ameriških—Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto.
Iz onega malega, šibkega drevesca, ki so ga pred 50 leti na društvenem polju naši pionirji zasadili, je izrastlo močno korenito, drevo, katerega košate veje se danes razprostirajo širom naše velike Amerike.
Iz one male slovenske jedno-tice, ki je bila 2. aprila. 1894
lika, močna in finančno zdrava JEDNOTA!
Predstavljam si, kako bi bili ti pionirji naši veseli, če bi še bili med nami in gledali sad od njih započetega dela.
Izmed vseh začetnikov K. S. K. Jednote je še samo eden pri življenju, vsi drugi so se od nas poslovili in odšli v večnost. Edini še živeči začetnik naše Jednote, ki se z nami vred veseli in raduje njenega zlatega jubileja, je prečastiti in nad vse spoštovani župnik v Shakopee, Minn., Very Rev. Matija Šavs, član društva sv. Cirila in Me-teda, št. 4, Soudan, Minn.
Rev. Father Šavs je tudi eden izmed onih, ki je pred 50 leti
klical in priporočal ustanovitev slovenske Jednote. V velevaž-nem oklicu "Svoji k svojim!", ki je bil priobče,n v št. 37 "Amerikanskega Slovenca" z dne 1. septembra, 1893, je rekel : "Kje je slovenska Jednota? Slovenska društva, pozor! Amerikanski Slovenci se moramo vendar enkrat združiti. Ze-dinimo se v slovensko Jednoto!"
Tako je pisal tedanji bogoslovec semenišča v St. Paul, Minn., sedanji župnik in dekan Rev. Father Šavs. Vem, da se Father Šavs veseli lepega Jed-notinega napredka, mi člani in članice KSKJ smo mu pa hvaležni za vse, kar je storil za našo lepo napredujočo organizacijo.
Ostalih začetnikov in sotrud-nikov K. S. K. Jednote, kot na
\ A II I Ml gfcl|. ■ »
mnrtersica, ki
je bil izmed vseh naj prvi, ker je sprožil idejo o ustanovitvi naše Jednote v svojem oklicu "Z združenimi močmi!" v št. 43 "Amerikanskega Slovenca" že 13. oktobra, 1892, potem Msgr. Joseph F. Buh, Anton Nema-nich, Peter Rogina, John Me-tež, Štefan Stanfel, Jožef Pani-an, Jožef Stukel, Mihael Ward-jan, Math Brunski, Štefan Pašič, John Oberstar, Ivan Pa-kiž in Peter Miketič, ni več med živimi.
Teh prvih začetnikov in ustanoviteljev naše Jednote ni več med nami. Ostalo pa je med nami njih delo—organizacija, za katero so ti naši predniki in (Dalje na 2 strani)
Drugi oklic - "Svoji k svojim!"
tedanjega bogoslovca mo vendar jedenkrat združiti.
Zedinimo se v Slovensko Jedno-
Oklic
Matije Šavsa v "Amerikanskem Slovencu," št. 37, dne 1. septembra, 1893 se je glasil sledeče:
SVOJI K SVOJIM!
"Kje je slovenska Jednota? Slovenska d r u š t v a : Pozor ! Ametikanski Slovenec se mora-
VERY REV. MATIJA ŠAVS sedanji dekan v Shakopee, Minn., soustanovnik KSKJ.
to!
"Kako smo pač mrzli in počasni ! Slovenci v Ameriki imamo svoja podporna društva v Minnesoti, Michiganu, Illinois, Ohio, Pennsylvania, Kansasu, Coloradi in Montani. In kaj nam to pomaga? Posameznim nekoliko;—-vsem skupaj pa nič. Vsako društvo se ustanovi zase, za-se živi, životari, hira, se cepi, suši in morda celo posuši. Koj pri ustanovi jen ju je vobče po 40 ali pa še več društveni-kov, ki v resnici vsi gore za hitro procvitahje in razširjanje društva. Le škoda, da se prva gorečnost tako hitro skadi. Nekateri spremeni zavoljo dela mesto ali deželo, se oddalji društvenemu sedežu in se slednjič loči od njega.
"Ako jih več tako naredi, tedaj je društvo kmalu oslabljeno. Našim društvom manjka skupnega slovenskega smotra ali cilja. Drugi narodi v Združenih državah so že davno spoznali, da si bodo v tej, tako veli-
(Dalje na 2 strani)
i £
I
t
JOSIP STUKEL» ■ Dnri Jednotln glavni predsednik rojen 17. maja ▼ Petrovi vasi. Dolenjsko ». januarja. Itt7 v La Salle, 111.
ob 50-letnici kskj.
(Nadaljevanje s prve strani) zborovanje, pri katerem so si ustanovili novo Jednoto, kateri so dali ime JSKJ, s sedežem v Ely, Minn.
Ta usodni korak je skoro uničil KSKJ, kajti več kot polovi-sa tedanjega članstva je odstopilo od nje ter se priklopilo k novi Jednoti. Rana, ki ji je bila zadana leta 1898 na konvenciji v Pueblo, Colo., je bila skeleča in se ni zacelila dolga naslednja leta.
Rana se je sicer počasi začela celiti, kajti na razvalinah od-stoplih društev so se pričela ustanavljati nova društva; Jed-nota je pričela počasi zopet gibati in rasti, žalibog pa, da je ta razkol imel tudi zle posledice in je zanetil med članstvom strankarstvo, ki se je kaj rado prinašalo na konvencije in tako še poživljalo in rodilo novo na-sprotstvo. Med tem so se pa ustanovijale še druge slovenske kakor tudi hrvatske Jedno-te in Zveze. Skratka: nastala je velika kompeticija in zgodovina nam kaže, da so bili tiste čase
MICHAEL VVARDJAN prvi Jednotln glavni tajnik, rojen leta 1101 v Beli Krajini, umri 2. decembra. 1938 v JoUetu. ni.
osebni prepiri, nasprotovanja, nesoglasje, tudi taka, kot se od časa do časa od gotovih strani predbaciva sedanjemu glavnemu odboru, da preveč drži s SANSom itd. Zato bodimo uverjeni, da s predbacivanjem ne delamo sami sebi in ne Jednoti nobene koristi. Zato pa prosim, bodimo složni vsaj sedaj, ko naš narod tako krvavo potrebuje sloge. Bodimo složni in obenem pa del ujmo in storimo vse za naraščaj in razširjenje K. S. K. Jednote vsaj sedaj ob njeni 50 letnici.
Veliko bi se še lahko napisalo o zgodovini K. S. K. J., toda to naj danes od moje strani zadostuje. Obljubljam pa, da bo prišlo na svitlo o pravem času, to bo takrat, ko bomo praznovali 50-letnico njene ustanovitve koncem meseca julija t. 1. v mestu Jolietu, v rojstnem kraju naše prve slovenske ameriške podporne matice.
- Za sedaj pa bi bilo prav za letošnjo Veliko noč, ko poteče 50 let od dneva ustanovitve K. S. K. Jednote, da se naša krajevna društva korporativno udeleže vsako v svoji fari, sv. maše. ter tudi skupno pristopi
pri drugih Jednotah in Zvezah veliko bolj delavni kakor pa *o;JO fe mizj Gospodovi ter prej-
Ivi 1 i	neai Ta/l n/tfi Pvovoffa	»	v _ • ?» i._____jl__
bili pri naši Jednoti. Pravega članskega napredka pri naši Jednoti ni bilo vseskozi do ustanovitve mladinskega oddelka leta 1916.
Zlati čas velikega naseljevanja našega naroda iz stare domovine v letih 1900 do 1914 se pri naši Jednoti ni porabil za agitacijo. V notranjosti organizacije so se tiste čase vršili hudi strankarski boji; razžaljeni e osebne časti med glavnimi in društvenimi odborniki ter posameznimi člani, in razne malenkosti so igrale veliko vlogo, da ni Jednota napredovala tiste čase tako, kakor bi v resnici morala. Res, žalostna je ta naša zgodovina iz tistih časov, toda je resnična! Zlatega časa slovenskega naseljevanja v novo ameriško domovino in to povečini za stalno v letih 1900 do 1914, ko je prišlo v to deže-
mejo sv. obhajilo ter na ta na čin tudi opravijo svojo versko velikonočno dolžnost, ki je predpisana vsakemu zavednemu katoličanu, da jo izvrši. Obenem pa tudi naredimo trdno obljubo, da bomo storili vse, kar bo v naših močeh za pridobitev čim več novih članov tekom zlatojubilejne kampanja, da bomo, ako Bog da, dosegli tekom te kampanje za-željeno število 40 tisoč članstva.
Naj bodo te moje skromne vrstice posvečene spominu vsem pijonirjem K. S. K. Jednote, katere točasno že krije črna zemlja, vsem onim še živečim, kateri so največ storili za obstoj in razširjenje K. S. K. J., vsem našim članom in članicam v vojaški službi, ki se točasno borijo na bojnih poljanah širokega sveta, poseb-
ŠTEPAN Stamiel prvi Jednotln glavni blagajnik rojen 4. januarja. I860 v Beli grajlni. umrl 90. marca. 1940 v Jolietu. m.
lo morebiti do 150,000 slovens- ( no pa vsem onim, ki so že dokih mož, žena, fantov in deklet, j prinesli največjo žrtev, da so
se ni porabilo od strani naše Jednote za agitacijo, kajti rekord naše Jednote kaže, da je štela začetkom leta 1914 borih 12,199 članov in članic, namesto da bi jih štela lahko s pravo
darovali svoje mlado življenje na oltar domovine za obstoj naše svobode!
John Germ,
glavni predsednik.
-o-
agitacijo najmanj 50,000, kajti PRVI OKLIC—"9 ZDRUŽENI-
v tistem času so po naših slovenskih in hrvatskih naselbinah
mi moč mir
(Nadaljevanje s prve strani)
se ustanavljala in rastla pod-[Father Šusteršiča še v jeseni
porna društva kot gobe po dežju. Namesto da bi se ista pridružila k prvi slovenski podporni Jednoti, se tega ni vpošte-j
leta 1892, je bil vzrok ta, ker tedaj so bili tudi v deželi zelo slabi časi vsled nezaposlenosti. Dotični oklic Father Šuster-
valo, pridruževala so se pač k šiča se je glasil slecbeče
drugim Jednotam in Zvezam, ki so rastle, med tem ko je naša Jednota počasi životarila. Stari slovenski pregovor pravi: da po toči zvoniti je prepozno; tudi-jaz tako čutim sedaj, ko pišem ta članek, kajti napake, ki so se dogajale tiste čase, se sedjg ne more popraviti. Služijo pa nam lahko v bodrilo, da se zavedamo, da» sloga jači, nesloga tlači.
Napake, napravljene v preteklosti, nam naj bodo za zgled, da se zavedamo, kaj pomeni sloga in skupno delovanje, da
"z združenimi moč Mir ar-----„i.-----•frsatVi društvo
pozor!
"V družbi je moč—to ve da-nes vsakdo. Zato se zlaati na svobodnih ameriških tleh vse zbira v društva. Katoličani— hvala Bogu! — ne zaostajamo. Eden najmočnejših življev, ki pospešujejo pri nas katoliško življenje, so ravno katoliška društva, osnovana na strogo verski podlagi. A tudi posamezna društva se družijo med seboj v celoto, v jednoto, in to dela vez krepko in močno. To
vidimo delajo Angleži in Irci, Nemci in Poljaki, Cehi in Slovaki Kaj pa mi Slovenci?
"Res, da imamo sedaj kakih 10 slovenskih društev v Združenih državah, a tO je za naš narod vse premalo. Najmanj še enkrat toliko bi se jih dalo ustanoviti. Društva so nam ameriškim Slovencem posebno potrebna in to iz verskega, narodnega in socialnega ozira.
"1. Kdor pristopi h kateremkoli katoliškem društvu, se zaveda, da bo živel po naukih naše sv. vere, da bo vestno izpolnjeval svoje katoliške dolžnosti, hodil k službi božji, prejemal sv. zakramente, katoliško vzgajal svoje otroke itd. Marsikdo bi tega ne bil storil, izgubil bi se bil med drugoverskimi narodi, odpadel bi bil od vere, da ga ni rešilo katoliško društvo.
"Taka društva so posebno potrebna v krajih, kjer nimajo Slovenci svojega duhovnika. Ovce so brez pastirja. Nikdar ne čujejo v njim razumljivem jeziku božje besede, živijo in umro brez svetih zakramentov. Ta ali oni si morda želi, da bi jih tu in tam obiskal kak slovenski misijonar, toda sam ne ve, kako bi to zaiel in uravnal, dva, trije fudi ne^air-lco-bi se zedinili 20, 30, ko bi imeli svoje društvo in se lepo pomenili med seboj, bi dosegli, česar posamezen ne more.
"Tako biva v Pennsylvaniji že blizu 2,000 Slovencev, ki še nikoli niso imeli slovenskega misij ona. Pač se je oglasil nekdo v 'Amerikanskem Slovencu,' in prosil, da bi kak slovenski misijonar prišel tje; tudi name so se nekateri osebno obr-! nili, naj pridem; a ko sem jim ! odpisal, da sem takoj pripravljen priti, le povedo naj mi, kam, kje bi bil najpripravnejši kraj, da bi se jih moglo kolikor mogoče mnogo udeležiti, so utihnili in ničesar ne odgovorili. Ravno tako se je zgodilo nekemu drugemu slovenskemu misijonarju. Ko bi imeli kako društvo, bi bilo vse drugače.
"2. Tudi v narodnem oziru so društva velikega pomena. Kadar se snidejo, spoznajo, da so si res bratje, da so sinovi ene matere, da so Slovenci, in se enkrat milejši se jim dozdeva potem mili materin jezik. Koliko bolj ga čuvajo in čislajo poteni!
"Pri društvu se opozarjajo sami med seboj ali če imajo vodnika-duhovnika, jim priporoča ta dobre slovenske knjige, časnike itd. Ko bi se Slovenci pridno družili v društva, o koliko manj bi se jih odkupilo materi Sloveniji!
"3. Društvena organizacija pa vpliva blagodejno na socialno gibanje Slovencev. Mnogi naših ljudi pridejo le-sem nevedni, kakor novorojeno dete. Zato jih zaničuje vzbujeni Amerikanec. Kako naj se na-vzame potrebne olike, zlasti on-4i, kjer nimajo svojega duhovnika?
"Edinole pri domačem ognjišču, pri slovenskem društvp je to mogoče. Modrejši in izkušene jši pouče prijateljsko nevednega 'zelenca' v najpotrebnejših rečeh; kjer pa imajo svojega dušnega pastirja, jih bo ta
1.	Daru*
cago, Ill.i__
ski.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111., delegat Josip Stukel.;
3.	Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111., delegat Štefan Stan-
fel.
4.	Društvo svi Cirila in Metoda, Tower, Minn., delegat Štefan Pašič. ?M
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111., delegat John Oberstar.
6.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Ely, Minn,, delegat Ivan Pakiž.
7.	Društvo sv, Cirila in Metoda, Joliet, 111.,[delegat Rev, Frank S. Šusteršič.
8.	Društvo sv. Ivana Krsti-telja, JoHet, lil, delegat Peter Mikatič.
Iz zapisnika tega ustanovnega zborovanja je razvidno, da so bila poleg teh osmih društev z delegati tedaj v Jednoto sprejeta tudi sledeča društva: sv. Roka v Clinton, Iowa; društvo sv. Jožefa v Forest City, Pa.; društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.; društvo sv. Janeza Krst-nika v Butte, City Mont.; društvo sv. Jožefa, Gleenshaw, Pa.; društvo sv. Jurija, Renovo, Pa.; Slovensko Marijino društvo v Clevelandu, Ohio (kasneje društvo sv. Vida); Avstrijsko podporno društvo v Frontenac, Kans.; društvo Vitezi sv. Flori j ana, South Chicago, 111.
Posmrtnina za člane je bila določena $500, za soproge članov pa $150. Za vsakega umrlega člana je moral vsak član plačati' $1 tako tudi sorazmerno za članice.
- Prihodnja konvencija se ima vršiti 4. julija, 1895 na Tower, Minn. Prvo zborovanje v Jo-lfcfcu, III., je voäil Rev. Frank S. Šusteršič, zapisnikar je bil pa Josip Stukel; istega zborovanja se je udeležil tudi kot poročevalec "Amerikanskega Slovenca'" Rev. Francis Buh.
Prvi glavni odbor KSKJ
Predsednik Josip Stukel, podpredsednik Štefan Pašič, tajnik Mihael Wardjan, pomožni tajnik Iv^n Pakiž, blagajnik Štefan Stanfel, duhovni vodja Rev. F. S. Šusteršič, nadzorniki: Math Brunski, John Oberstar in Peter Mikatič. Kako je Jednota napredovala
Tukaj navajamo malo podatkov, kako je naša Jednota v članstvu in financi od svojega začetka do danes v desetletjih napredovala:
JOHN OERM. sedanji Jednotln glavni predsednik
Leto 1894 1904 1914 1924 1934
Članstvo 333 6,253 12,199 23,339 34,762
Premoženje $ 00,000 $ 18,117 $ 312,030 $ 1,301,607 $ 3,417,641
Koncem februarja, 1944:
39,141 $ 5,500,000 Skupna podpora izplačana v teh letih znaša $9,080,352.
Solventnost Jednote znaša 128.43%.
opozarjal na dolžnosti, kaj jim je storiti, da si pridobe državljansko pravico itd. Le tako si bo Slovenec pridobil spoštovanje ameriških sodržavljanov."
-o-
50 LET BRATOLJUBNEGA DELA fNvt*!i»v*ni» s 1 «trani> pionirji delali in veliko žrtvovali. Zato je prav, da se članstvo K. S. K. Jednote ob praznovanju njenega zlatega jubileja z vdanosino hvaležnostjo spominja teh zaslužnih mož, ustanoviteljev Jednote.
Bratje in sestre! Posnemaj-mo zgled začetnikov in ustanoviteljev naše Jednote! Iz nič so ^ačeli, toda imeli so korajžo in korajža nekaj velja.
Ako hočemo biti v resnici
pravi nasledniki naših prednikov, če hočemo biti res pravi in zvesti Člani in članice K. S. K. Jednote, pokažimo to z dejanji, agitirajjno za Jednoto in pridno pridobivaj mo nove člane in članice. Samo, če bomo za Jednoto delavni, če bomo pomnožili njeno članstvo, bomo lahko rekli, da smo res pravi nasledniki začetnikov in ustanoviteljev K. S. K. Jednote.
Ob praznovanju zlatega jubileja pošiljam preeastitemu gospodu dekanu Rev. Father Šav-su naj iskrene j še čestitke in pozdrave. Naj ga Bog ohrani pri zdravju in veselju še mnogo, mnogo let!
Slava in blag spomin vsem, ki so odšli v večnost!
Glavnim in društvenim uradnikom, kakor tudi vsakemu po-sameznimu članu in članici kli-nici kličem: Bratje in sestre! Na delo za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto!
Z jubilejnim pozdravom, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 1. aprila, 1944. -o-
DRUGI OKLIC—"SVOJI K SVOJIM"
'»•«'•ni»«"'» « l «r«nti
ki novi domovini le na ta način zamogli pridobiti ugled in veljavo, ako se pokažejo kot narod združeni v medsebojni zvezi, v skupni Jednoti. L "Ne bom govoril o Francozih, katerih zveza se širi od hladne Kanade pa do vedno zelene in cvetoče Floride; tudi ne o Nemcih, ki imajo vzgledno urejene narodne zveze; ne omenjam Ircev, niti Švedov, niti Fincev, niti Lahov, ki se ponašajo s svojimi narodnimi Jednotami.
"Izmed severoevropskih Slovanov imajo pred vsemi dobro urejeno narodno organizacijo vrli in probujeni Čehi. Za njimi pride slovaška 'Jednota' z blizu 60 društvi, in Poljska, Rusi in Rusini imajo Zveze..
"Preidern k Jugoslovanom, ki so brez vsake skupne zveze. Kaj je temu vzrok- Za vse Jugoslovane bi bil glavni vzrok, ker še niso naseljeni v zadostnem številu, in drugi vzrok, ker nimajo ali niso imeli svojega časnika. Lansko leto se je sicer porodila 'Hrvatska Zora,' ki je kmalu dobila zavidnega tekmeca v 'Chicago;' poginila sta oba. Vsaj o nobenem nam ni znano, da bi še izhajal. Slovenci smo dobili svoj časnik malo manj, ko pred dvemi leti in vsak se sam lahko prepriča, da 'Ameri-kanski Slovenec' ne hira, marveč da prav čvrsto napreduje.
"Ravno ta list je prinesel o svojem času krepak članek, ki vse Slovence poživlja, da se združijo v narodno Jednoto. Kakih sedem društev se je kmalu oglasilo, da so voljna pristopiti k Zvezi, potem je pa vsa stvar zaspala, in mislili smo, da hoče v miru počivati. Zaradi občne zbeganosti in zmešnjave se tudi nam ni zdel ugoden čas za nadaljno navduševanje, ker bi bile ostale besede brez vsakega blagodejnega vpliva. Sedaj se razmere boljšajo, vsaj v obče, in zopet je čas, da opomnimo slovenska društva, naj bi se združila v 'Slovensko Jednoto.' Prav vzradostilo nas je zavoljo tega pismo 'Podpornega društva sv. Jožefa' v Pueblo,
JOSIP ZALAR. aedanji Jednotln glavni tajnik, vrli ta urad le 98. leto.
Colo., ki med drugim pravi:
44 'Naše društvo se je na zadnji seji pogovarjalo, kako lepo, koristno in častno bi bilo za Slovence, ko bi se vendar le za-mogli združiti v Jednoti!" Brat bi podpiral brata, SJove-nec bi se v 'Jednoti' spoznal s Slovencem. Naši stroški bi bili manjši, dohodki večji, podpore bolnikom in sorodnikom umrlih udov bi se namnožile. Toliko slišimo o zedinjenju pri Nemcih in Cehih! O nas Slovencih pa nihče ne ve kaj povedati! Ako so združeni Nemci in Cehi, zakaj bi ne bili tudi Slovenci? Da, zakaj bi se ne združili tudi Slovenci? Ali moramo biti povsod zadnji? Dovolj nas je v Ameriki, dovolj društev že imamo, da bi se lahko združili v prav močnQ in krepko 'Slovensko Jednoto;' imamo tudi svoj časnik, po katerem se zamoremo v domači besedi pogovarjati z vsemi Slovenci po Združenih državah, j '"Kaj nam še manjka? Do-| 6re in trdne volje in pa čuta za .zjedinjeno Slovenstvo v Ameri-I ki. Na noge, slovenska društva ! Drugi se ne bodo brigali za bratske podpore od drugod, [ako se bomo sami zanemarjali. 'Slovenska Jednota' nam bodi naše edino pa mogočno vseslovensko podporno društvo.'
"Vsakdo po Združenih državah naj se vzbuja in se zaveda svoje narodaosti! Poglejte pro-bujene Čehe, ponosne Slovake, ponosne Poljake itd., pri njih je vse živahno, vsi se ponašajo s svojim narodom. Uvrstimo se med nje tudi Slovenci s 'Slovensko Jednoto' in jih prepričaj mo, da se i mi zavedamo svoje narodnosti. Z vseslovensko zvezo bomo koristili neposredno čvrstemu, poštenemu in I marljivemu slovenskemu delav-| cu in njegovi družini, in se bo-I mo obenem pokazali pred ame-rikanskim svetom kot narod, ki je sicer raztresen po vseh kotih slavne in preobširne ljudovlade in vendar združen v 'Slovenski Jednoti.'
"Dajmo, delujmo zanjo! Pri trudapolnem početku nas vse ¡krepi, navdušuje in oživlja plemenita in blažilna zavest, da se trudimo za svoje brate. Z ustanovitvijo 'Slovenske Jednote' pokažimo narodom po Ameriki, da smo zmožni in voljni biti ž njimi jednaki v novodobnem napredku in omiki. Na delo tedaj ! Slovenska društva naj stvar premotrivajo in naj se pri svojih sejah natančno pogovore, ter svoje misli objavijo v 'Amerikanskem Slovencu.'
"Razumnejši Slovenci naj pa pomen 'Slovenske Jednote' pojasnijo svojim rojakom in naj jih spodbujajo, dobro vedoč, da: 'Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je
storiti dolžan'!"
*
HlVI ODMEV NA ŠAVSOV OKLIC
"Amerikanski Slovenec," št. 39, 15 septembra, 1893:
"La Salle, 111.—Rojaki! Naš vrli časopis 'Amerikanski Slovenec' prinesel je v predzadnji številki (37) krasen članek pod naslovom 'Svoji k svojim!' — 'Kje je slovenska Jednota?'
matt p. slana.
sedanji Jednotln glavni blagajnik.
Omenjeni spis, oziroma poziv, da se vendar enkrat združimo, je nam društvenikom Slovenskega katoliškega podpornega društva v La Salle, 111., posebno dobro došel. Ravno smo imeli pri mesečni seji živahen razgovor, kako bi dobilo mlado naše, komaj štiri mesece obstoječe društvo, trdnejšo podlago. Nekateri so stavili predlog, naj bi pristopili k 'Češki Jednoti,' drugi so zopet ugovarjali, češ, 'Pustimo vso stvar!' 'A tako ni prav,' se oglasi zopet drugi in prične glasno brati članek 'Svoji k svojim!'	•
"Prebravši to, sklene društvo še nekoliko počakati, da se ustanovi 'Slovenska Jednota.' V slučaju, da bi je še letos ne bilo v javnosti—seveda potem si moramo iskati zavetja drugje. Nečastno za nas bi ravno ne bilo, ako bi se pridružili češkim bratom, a vendar bi se rajši držali gesla:'Svoji k svojim.' Zatorej cenjeni predstojniki društev! Ne odlašajte tega pre-koristnega početja, temveč takoj pri prvi seji imejte na dnevnem redu: Zedinimo J se v Slovensko Jednoto! Poro-j čajte, kakor mi, 'Amerikanskem j Slovencu' svoje misli in obenem . tudi sklepe, katere bo gotovo ' rad objavil, da se vendar enkrat spoznamo—da ne l*omo več tako mrzli, zaspani in počasni! Živela 'Slovenska Jednota !'
*John Oberstar, predsednik;; "Math Kump, podpredsednik. 'John Meglen, Jan P er ko, Michael Terselich, Jan Culjan,
odborniki društva Svete Družine, La Salle, 111."
*
"A. S." PRIPOROČA JOLIET — ZA KONVENČNO MESTO _
"Amerikanski , Slovenec," št. 47, 1893:
"Slovenci! Čas je zlat. Delujmo na vso moč, da se kmalu snidejo odposlanci društev v posvetovanje zavoljo ustanovitve 'Jednote!' Sedaj pa pride na vrsto vprašanje: Kje naj se snidemo? Mi ne silimo čisto nič društva, kam naj pošljejo svoje odposlance—k a k o r vsak drug rojak, pa smemo tudi reči svoje—zato vam priporočamo najpripravnejši kraj za zborovanje mesto Joliet, 111., v državi Illinois. Ta kraj se nam zdi najpripravnejši iz dveh vzrokov: Prvič ondi je Četvero slovenskih društev skupaj, kar ni nikjer drugje, pa tudi društvo sv. Martina je prav blizu. Drugič, mesto Joliet je nekako središče nam. Mi bi bili za Pittsburgh, Pa., pa nimamo tako tehtnih vzrokov, kakor za Joliet, 111. Če se vam, cenjena društva, naš nasvet ne zdi na pravem mestu, kar ne upamo— tedaj nam hitro sporočite kak boljši kraj. Objavili ga bomo z veseljem v našem listu; seveda če imamo mi na svoji strani več društev za Joliet, 111., kakor za kak drugi kraj, onda se bo vršil zbor odposlancev vseh društev na vsak način v Jolietu.
"To je v resnici najboljši kraj, kar jih sploh najti moremo. Vsako društvo naj ima svojo besedo, ne pa pustiti, da bi bilo zadnje s svojimi mislimi; pošlje naj nam, k-ikor hitro (Nadaljevanje na 3. strani)

VeBka m v Jeruzalemu [™h	®
fi T i ; ! i î î UP' ? i î I^P81" nÄrodi *> zastopani :
<Af-
niBnri iti rn
iJs.^Snje''j iiveiffl 'iftnc'-
mestu, čisti gorski zrak je	Am!T^ Sva"'
J ^ bodni Francozi, Belgijci, nor-;
veški in holandski mornarji,
Čehi in Slovaki itd« itd. Ne
manjkajo niti Italijani ih niti
Nemci, ki so jim širokogrudne
^ "m

se
i » s
svoji svežoeti-m vonju tako podoben rahiirfi sapicam tam na Pokljuki.
Ko se Jeruzalem koplje v zlatih sončnih žarkih in se blešče ponosne stavbe, vse izklesane iz palestinskega kamna v najrazličnejših barvah, od
barve puščavskega peska P* Imolitev zahvale in priporočila, vse do rahlih modrikastih od-r 1 -	*
tenkov svinčenega bleska, člp-veka navdaja neko svojevrstno svetotajstvo. Nikjer na vsem svetu mogoče ni pogleda, ki bi človeka tako pomiril in tako prestavil v pozabljenje, ki je v teh časih tako blagodejno, kakor to pričarajo pogledi iz balkona našega konzulata, obrnjeni tja po malih gričkih, posejanih s čistimi arhi-tetonsko dovršenimi stavbami in dalje tja čez Mrtvo morje v grebene Transjordanije. Ta zmes barve, svežosti in svetlobe pa je letos še prav posebno očarljiva.. Puščavske golote so kar nekam izginile. Vse valovi v razkošnem zelenju. Bolj praznična bi Velika noč, kakršna je letos, sploh biti ne mogla. '
angleške oblasti omogočile, da nekaj njihoviji tovarišev zapusti ograjena ujetniška taborišča in opravi na svetem grobu
Množice me vlečejo po "via Dolorosa;' pa-sUdi kjer je ho-* dil Zveličar s težkim križem.; Ozke in ^nesnažne so ulice, polne temnih obokov, po tleh iz-glajene stopnice. Čisti jeruzalemski zrak se je tu pošteno izpridil. Le počasi si utiram pot v prostorni preddvor k baziliki Božjega groba. S pro-tekcijo pravoslavnega duhovnika vstopim. Vojaki, med njimi mnogo častnikov in tudi po kak generalski čin; prihajajo in odhajajo. Poklekuje-jo in poljubljajo tla. V vseh jezikih se mešajo molitve, govorice in tudi smeh. Stopim pred rdečkasti kamen. Deset rvečnikov obseva kamen s skrivnostno svetlobo. Na tem mestu so Zveličarja mazilili.
! Kar same po sebi prihajajo mi-Stopim na cesto, tudi ta je sli najgodnejše Ailadosti, ko danes v prazničnem razpolo-1 smo otroci prebirali zgodbe sv. ženju. Množice vojakov in ro- i pisma. V vrtu na Oljski gori marjev se zlivajo iz stranskih je pričelo trpljenje in na vrtu ulic. Vse se vali v določeno je življenje tudi končalo. Ali smer. Množica me kar sama tu sedaj vrta ni, ni cipres, ni potegne s seboj, čim bolj se cvetja.
bližam cilju tem bolj se gosti- Stopim v okroglo mogočno jo vrste romarjev, ki so se stavbo. Letos je vsa obdana vkljub vojni zgnetli tu iz Sred- in povezana z železnimi nosil-njega in Bližjega vzhoda. Uni- ci. Bazilika je že močno raz-forme vseh zavezniških vojsk rahljena. Krpajo jo na vse in vseh vrst orožja valovijo mogoče načine, kajti človeška med fesi in turbani. Prav po- nesloga je na tem svetem me-sebno vidni so Poljaki. Tudi stu prišla do popolnega izia-napisi "Jugoslavija" na rame- za. Izpod mogočne kupole pa-
_ cla medla svetloba na malo ru-
: sko kapelico. Lična in pri-"JpLlET—KONVENC NO kupna je. Na vsaki strani vho-MESTO	da se dvigajo kvišku po trije
<N*daiiev*njt « i	mogočni svetilniki. Goli mar-
je imelo sejo, poročilo kakih . mor me	r od stran. y aR_
mish dn je Danes imamo čast geljsk. ^^ ^ ^
javiti ostalim društvom kakih
vhod se privlečem do svetega
misli je društvo sv Cirila in ^ Ne8trpnih romarjev Je Metoda v Tower, Minn. Pn-Ipreveč> da w ge zadržal dalje
hodnji teden se nadejamo poročila iz Ely, Minn, in še pa drugih krajev. Društvo sv. Cirila in Metoda v Tower, Minn., je imelo v nedeljo, 12 t. m. redno mesečno sejo. Poleg drugih razpravljanj je bila tudi kot prva točka na dnevnem redu
kot nekaj sekund.
Po strmih stopnjicah stopam na goro Kalvarijo. Danes seveda to ni gora, saj je vse pod enim poslopjem. Nekdaj je to bilo drugače. V polmraku kleče romarji zgneteni drug ob drugem. Čuje se samo tiho
'Jednota.' Tajnik Makso Buh | pr^epetavanje. Celo solze in priporoča društvenikom, da bi rahle vzdfhljaje vidim in sli_
pristopili k Jednoti, toda le s, šim Na najrazličnejše nači-tem pogojem, da bo Jednota de- j ne najrazličnejši narodi molijo lovala samo za smrtne slučaje. svojega Boga. gtopim k raz-
Razložil je, da le na ta način bo zidana na trdno skalo—in zato nam bodo hvaležni še pozni rodovi!
"Tajnik pravi, da drugega ne potrebujemo, nečemo in ne pričakujemo od Jednote, kakor da nas zavaruje pred smrtjo. Ostalo je že itak pri vsakem društvu urejeno. Društveniki so s tem čisto zadovoljni; končno opomnijo blagajnik g. Si-mončič, predsednik, g. Pašič, podpredsednik g. Nemanič in g. Tancig, načelnik gospodarskega odbora, da so s tajniko-vimi besedami v popolnem soglasju ter se naj sklep omenjene seje z dne 12. t. m. v zadevi 'Jednote' objavi v 'Amerikan-skem Slovencu.' Tajnik g. M. Buh obljubi iito storiti takoj v 48. številki.
"Uredništvo tega lista prosi vsa društva, ki so tudi teh ali drugih misli, naj nam to nemudoma s p o r o č e, da tako ustrežemo onim društvom, katera težko čakajo naše lastne Jednote, da se ne potuj či j o k tujim Jednotam.
"Poročajte nam tudi, ako ste zadovoljni z mestom Jolietom, da bi ondi zborovali. Ako se nam posreči to, . tadaj bomo kmalu mogli tudi nasvetovati dan, kdaj bi se sešli. V to po-mozi Bog in sreča junaška!
"Srčen pozdrav vsem zboro-valcem!"
košnemu oltarju. Grški menih je tu, kakor vedno. Tri sveče kupim: eno za osvobojenje domovine Jugoslavije, drugo za boljšo in srečnejšo bodočnost Slovencev, tretjo za moje drage tam v nesrečni domovini, za njihovo zdravje.
Tudi tu ni časa muditi se predolgo. Tisoči in tisoči potrpežljivo čakajo na dvorišču pred baziliko, drugi v svetem hramu samem, tretji ob božjem grobu, vsi pa z željo, da prižgejo svečko na dvanajsti postaji Odrešenikovega trpljenja.
Zopet stojim ob cesti mogočne stavbe IMSE, nasproti King David hotela. Sonce pada tja proti Sredozemskemu morju. V popolni sinjini se blešče kupole cerkva tja proti Oljski gori in še dalje tja proti Tanturu. Pred dvema letoma nas je usoda zagnala sem na Srednji vzhod. Tretja Velika noč je to, prav za prav veliki teden naše domovine. Zadnji sončni žarki blešče iz goreče rdeče sončne krogle, ki pada pod vse-mirje. In četrta Velika noč, ali jo bomo praznovali srečni, zadovoljni v domovini? Na deset in deset tisoče molitvic je vrelo na svetem grobu za mir in osvobojenje. ] Te molitvice niso bile zaman, vrele so iz srca. Bog jih bo usliial . . .
—"Bazovica."
&	r
% Velikonočno *)ojrčilo ^
% glasnega odbora |
05
4s 1 4
m 9
1
IMENU vseh glavnih odbmikov in odbornic naše Jednote, tako tudi v svojem imenu voščim tem potom vsem odborom naših krajevnih društev in vsemu. Jednotinemu članstvu prav iskrene in blagoslovljene velikonočne praznike. Dal Bog, da bi jih vsi v zdravju obhajali; dal pa tudi ljubi Bog, da bi sedanja vojna kmalu ponehala s popolno zmago Amerike in njenih zaveznikov. Zaeno naj veljajo naši velikonočni pozdravi tudi vsem vašim sobrotom in sestram v ameriški armadi širom dežele in onstran morja.
Dragi mi pobrat je tn sestre! Ne pozabite, da je sedaj v teki/. Zltttojubilejna kampanja naše K.S.K Jednote. V porabite torej te praznike da bi med svojimi znanci ter prijatelji pridobili kaj nvega članstva naši dragi podporni materi — Jednoti za pirhe in zlatojubUejni dar. Skušajte da bomo letos dosegli 40,000 skupnega članstva, kar je moja iskrena želja. -
»tt-i.
S sobratskim pozdravom }
JOHN GERM, gl. predsednik KSKJ.
Pueblo, Colo., 8. aprila, 19U.
Cerkev božjega groba j dru*e*a treba ko odkopati ka-
* ° °	menje in sipine, pa sta pnšla
Na severozapadni strani Je-'na dan Golgota in sveti grob v
ruzalema, tik za obzidjem, sej vgej prvotnosti. Pri 0dkopa-
je dvigal štiri do pet metrov j vanju je našel y gramozni ja-
visok gol, skalnat grič. Od
mesta sem ni bil strm, njegov vrh je bil podoben lobanji, zato so mu pravili Golgota. Na zapad je skoraj navpik padal v plitvo dolinico. Onstran dolinice se je svet spet dvigal kakih pet do šest metrov. Med obema gričema je bil vrt, last bogatega j uda Jožefa iz Ari-mateje. Dal si je v skalnati vrh vsekati grobnico. Na vzhodni strani Golgote je bila gramozna jama in v njej stara, izsušena cisterna (kapni-ca). Mimo je peljala pot in skoz Sodna vrata so tod hodili meščani na svoje vrtove in v oljčne nasade.
Na tem prostoru se je vršil pretresljivi dogodek, ki njegov spomin obhajamo na veliki petek.
Razume se, da so že prvi kristjani ta kraj častili. Svetišča tam prva tri stoletja ni bilo nobenega. Da bi izbrisal spomin na sveti kraj, in onemogočil češčenje, je dal poganski cesar Hadrian dolinico in oba griča zasuti, je svet pod-zidal in je na to višino postavil tempelj Venere in Kupida.
Dosegel je seve nasprotno. Sveta skala Golgote in božjega groba je ostala nedotaknjena pod nasutim kamenjem in cesarju Konštantinu ni bilo
! mi tudi sv. križ.
Postavil je na tistem mestu mogočno svetišče, ki je pod eno streho krilo Gblgoto in grob in kraj najdenja sv. Križa. Seveda je dal v ta namen skalo Golgoto obsekati, dobila je obliko kocke, kako tri metre v dolžini in širini. Skalo, ki je bil vanjo vsekan Gospodov grob, je dal popolnoma odstraniti in prostor zravnati, ostala je le plošča, na kateri je ležalo Gospodovo telo. Nad njo je postavil mpgočno kupolo. V glavni ladji je ležal prostor najdenja sv. križa, med obema pa skala Golgote. Leta 1009 so Mohamedanci cerkev podrli. Temelji pa so ostali.
Križarji so cerkev obnovili na temeljih Konštantinove stavbe. Današnja cerkev božjega groba je z nekaterimi spremembami v bistvu taka, kakršno je postavil cesar Kon-štantin. Vhod je pa dandanes od juga, namesto od vzhoda, kakor je bil nekdaj. Desno od vrat je Kalvarija. Ko vstopiš, si na nekdanjem vrtu Jožefa iz Arimateje; Grki so tja postavili svojo "cerkev sv. cerkvi," grd nestvor, ki ubija notranjost nekdaj silno veličastne stavbe. Dobrih dvajset korakov od Golgote na levo je
ttjt * 1. - 2. i l.li.iA fcjfrl S-Vi-i«
kapela božjega groba, ploiča, na;kateri je ležalo Gospodovo telo se še vidi. Za Golgeto peljejo stiophice globoko dolf ,fv nekdanjo gramozno jamo. Tam je kapela najdenja sv. križa.	j ,
Stavba je silno stara, potrebna popravila. Pa štiri vere si delijo posest cerkve in druga drugi brani popraviti le samo eno opeko na stavbi.
Lepega dne bodo prišli Angleži, sedanji gospodarji Jeruzalema, bodo iz varnostnih ozi-rov cerkev zaprli, jo popravili — ter dejali: "Sedaj je pa naša!"
Morda se do tedaj angleška
cerkev že zedini s katoliško.
Pasijonka
(Legenda)
Bilo je na gori Golgoti, kjer so pribili rablji Gospoda in Zveličarja na križ z ostrimi žeblji in ga potem postavili pokonci, da je visel med nebom in zemljo. Njegova kri je tekla na zemljo, a zemlja ni hotela piti krvi, hotela je ostati čista; zato je vzela kri in jo izpremenila v majhno rdečo cvetko, ki jo je držala proti grešnim ljudem: bili so lo sami majhni rdeči nageljni — klinčki.
Tam ob vznožju križa pa je rasla še druga rastlinica — ovi-jalka in tej je šlo trpljenje Gospodovo tako zelo k srcu, da je napela vse moči, da bi se povspela kvišku, vsaj tako visoko, da bi dosegla njene raz-mrežene vejice Gospodove noge in bi pokrili njeni hladni listi kosti, ki jih je razjedala ranska vročica. In komaj se je je lotila ta želja, že je začu-

P. Blanko KavHč:
5 i , . OB 50 LETNICI K. S. K. JEDNOTE
• j i • i :■ 1 .; * 11 .* p" ' -
Let petdeset je v večnosti utonilo, f odkar je v Illinoisu zvezda prisijala, ki boljšo pol iz teme zmot
Slovencem, kot K. S. K. J. je kvišku pokazala, k napredku ,slogi, v svete Cerkve krilo. "JEDNOTA!" Združenje vseh sil slovenskih! "Za nhrod in Boga" je prva četa mala stopila v boj; in njeni znoj
ni bil brez uspeha. Kmalu vsem je pokazalo, da ne boji se niti sil peklenskih. Otirala solze sirotam je, trpinom, pomoč, tolažba v bedi bila je Slovencem. — In danes % — Dan 1 nad vse zoran ' • okrasil jo je s slave lavorjevim vencem, ; ker krepko kaže kvišku Slave sinom. Če tudi zdaj, bolj kot nekdaj, zaganjajo se silni v njo valovi in tulijo nad njo, besne vetrovi — Kot trdna skala tam ob sinjem morju ne meni se, če buta v njo vihar, ali žarko sonce sije na obzorju; tako zdaj ona brez strahu vsigdar stremi, hiti za vzvišenimi vzori, ki nam so sveti! — ki v njej kipe studenčni kot izvori. In te oteti
sedaj ponosno stopa v trdi boj. — Zato pozdravljena nam bodi "Jednota," dolgo še nam čila stoj in narod naš slovenski vodi: pred nami stoj, kot zvezda nam vsem sveta. Bog živi te še mnoga — mnoga leta! Dodatek uredništva: Gornja lepa pesem je bila objavljena leta 1924 v Spominski knjigi povodom Jednotne tridesetletnice. Isto navajamo tudi sedaj samo s popravkom letnice.
¡rešenikovem pač ne moremo NOVI GROBOVI V CLEVE-
misliti. Gospod nebes in zem-j lje se ne bo dal v kako stvar
prisiliti. ' To je bil brezdvom-no poseben namen božje previdnosti. Odrešeni k je s svojim skromnim stanovanjem in preprostim načinom življenja tila v sebi čudno moč in rasla! hotel predvsem počastiti in poje višje in se ovila okoli vsega ' tolažiti one stanove, ki imajo križa, ne da bi bili ljudje to . na svetu najtežje življenje, ki
LANDU
Anton Nosan
Za srčno hibo je umrl Anton Nosan, star 47 let, stanujoč na 6102 St. Clair Ave. Doma je bil iz vasi Gorice pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 31 leti. Bil je izučen mizar, zadnje tri mesece je pa vo-
opazili; Bog jih je bil namreč ¡si s pridnim delom svojih rok dil s svojo soprogo pekarijo v
vdaril s slepoto, kajti drugače 1 služijo vsakdanjega kruha, bi bili usmiljeno cvetlico str-1 Tako je sv. družina v Naza-gali doli. Tako je plezala cve-: retu ravno delavskim slojem tka v višavo, se je stisnila med ¡najsvetlejši, tolažbe poln trdi križevi ies, in med ranje-' zgled. Kristus, sin matere de-no telo Gospodovo, da bi ohla- lavke-predice dila mrzlične kosti, prerila se ; lavca-tesarja. je med vse žeblje na r<*ah, da | najlepši vzor družinskih kre-ohladi prste in odvzame proč posti: medsebojne ljubezni in
kolikor moči veliko grenkobe
Slednjič pa se opogumi cvet te ovijalke, da se privije celo k ustnicam žejnega Gospoda. Oh, človeška surovost jih je bila napojila s kisom in žolčem.! Naša čista cvetka položi svoj cvet na raztrgani ustni, da ugasi žejo Gospoda in kakor se je bilo zgodilo malo po-preje na potu iz Jeruzalema proti Kalvariji, da je vtisnil Gospod Veroniki v potni prt, njej v zahvalo in večen spomin svojo s trnjem venčano glavo, tako je otisnil Zveličar tudi zdaj v našo cvetko vsa znamenja svojega trpljenja.
še danes nosi ta usmiljena cvetka znamenje trpljenja svojega Gospoda. Ljudje ji pravijo pasijonka. Kadar odpre čašo pred tvojim strmečim očesom, potem opaziš majhen križec in sulico in kladivo in žeblje in trnjevo krono, kakor vidite na starih slikah časih znamenje in orodje Gospodovega trpljenja.
SVETA DRUŽINA
Sv. družina je prebivala v majhnem, neznatnem galilejskem mestecu Nazaretu. Bila ¡je to skromna delavska hišica. Preprosta soba z najpotrebnejšimi predmeti za življenje je bil zemeljski dom učlovečene-ga Boga.
Po naših človeških sodbah bi pač mislili, da bi moral Sin božji, če je hotel na ta svet priti in na njem bivati, imeti drugačne življenjske razmere. Mogočna palača v kakem tedanjem svetovnem mestu bi bila dostojen dom vsemogočnega Boga. Toda naše misli niso božje misli.
Da je bila hiša Jezusova v Nazaretu, ni bil zgolj primer, ker primerov si v življenju Od-
spoštovanja .potrpežljivosti in pokorščine ter popolne bogu-vdanosti.
TUDI OČE SPADA V DRUŽINO
SND na St. Clair Ave.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Perušek, tri sinove: A. C. Anthony, Pfc. William in Joseph, brata Jo-in rejenec de- j sepha in Johna in sestro Ange-Vse tri osebe so i lo Nosan.
Mary Zgonc
Dne 28. marca popoldne je umrla Mary Zgonc roj. Zupančič, stara 67 let. Stanovala je na 1157 E. 61. St. Soprog Anton ji je umrl pred 16 leti. Tukaj zapušča tri hčere: Christine Farkas, Mary Kotsch, Ernestine Kling, brata Johna Zupančič, sestro Cecilijo Verbič in dva vnuka.
Joseph Rayer Dne 31. marca je preminul Joseph Raver, star 38 let, stanujoč na 14823 Saranac Rd. Zadušil se je od plina, ki je uhajal iz peči. Zapušča ^čerko Joanne, mater Ano, brate: Pvt. John v Kaliforniji, Anthony, Pfc. William v Missouri, Cpl. Aibert v Indiji, Rudolph, sestro Cecelio in več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Frank Gabriel Po trimesečni bolezni je umrl
Klic: Žena spada v družino! — se mora podaljšati z do-stavkom: Tudi oče spada v družino! Oče ni le gost sredi svoje družinske skupnosti, ampak je njegova življenjska naloga še pred njegovim poklicem predvsem ta, da sodeluje pri vzgoji svojih otrok. Prav tako se delo matere ne sme izčrpati s samimi pripravami za prehrano in z drugimi potrebščinami vsakdanjega življenja. Družina je življenjsko občestvo, ki zahteva, da se vsi njeni člani v vsem izčrpajo zanjo. Vsakršno pretehtavanje pravic na svojem domu, 13520 Cross-in dolžnosti preneha v trenut-1 burn Ave f West park, Frank
ku, ko nam ni družina samo kraj skupnega nasičenja in spanja, marveč nam je kraj izvrševanja dolžnosti, kar se v isti meri tiče matere in očeta. Vsako gospodarsko udejstvo-vanje je samo sredstvo, a namen je zmeraj človek, če si hočemo zagotoviti temelje za nadaljnji obstoj svojega naroda za daljnjo bodočnost, moramo v duhu pristne družine preobraziti razmerje med delovnim svetom in svetom družine. Zatorej spada oče, čeprav izvršuje poklic izven doma, prav tako v družinsko domačnost, kakor mati. Njegovo življenje mora biti vsak dan vidno zasejano v srce družine, tako da sta oče in mati kot en sam steber, ki na njem stoji družina.
Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad J PO, slovenska sekcija/
Gabriel, star 66 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elizabeth, doma iz vasi Gornje Sel-če, fara Dobrnič, dva sinova pri vojakih, Sgt. Ludwig v Camp Crowder, Miss, in Pvt. Stanley v Islandiji, hčer Rose omož. Dacar, brata Josipa, enega vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Lukovec, fara Trebnje, kjer zapušča brata Jakoba in sestro Rose ter več sorodnikov. Tukaj je bival 43 let.
John Winter Po dolgi in mučni bolezni je dne 3. aprila umrl slovenski pionir John Winter, star 73 let. Doma je bil iz Bistre pri Borovnici, odkoder je prišel sem pred 51 leti. Najprej se je bil naselil v fari sv. Vida, pred 32 leti je prišla družina pa v New-burgh. Ranjki je bil blaga, dobra duša, tihega in mirnega značaja. Bil je član dru&tva Mir št. 10 SDZ, Dvor Baraga it. 1317 COF in Naj sv. Imena.
(Dalje na 4 strad)
r
aunm*m%QBK>.
■ pipwiwwi—■■ -
t, OHIO.
VELIKONOČNE MISLI
Prihodnjo nedeljo, 9. aprila bo po celem krščanskem svetu odmeval velikonočni klic "ALELUJA1" kot znanitelj največjega praznika katoliške Cerkve—vstajenja Gospodovega, kakor-šnega se je čulo že od prvega do sedanjega stoletja tako bo "ALELUJA" še odmevala do konca sveta —
Ta praznik nam oživlja vero, ker nam potrjuje napoved obljubo Kristusa, našega božjega Odrešenika, da bo tretji dan vstal od smrti. Ce bi ne bil naš Gospod tudi tega dovršil, bi ne bili njegovi nauki in poslanstvo tako merodajni in verjetni.
Že pred 20 stoletji je naš božji Učenik hotel med ljudstvo uvesti znani zlati rek: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Tcda žal, zapeljani svet ga ni hotel poslušati, zato ga je trlo gorje in ga tare še danes, ker je ljubezen do svojega bližnjega zamenjal s sovraštvom, kar je povzročalo neprestane boje ali vojne, saj nam zgodovina trdi in priča, da je bilo v starem, srednjem in novem veku prav malo let brez kake vojne.
Žal, da smo baš mi dočakali dobo sedanje zopetne in naj strašnejše vojne, kar jih pomni človeštvo. Das#iravno traja ista že peto leto, ni bila 30-letna vojna v srednjem veku niti senca proti sedanjemu modernemu človeškemu klanju, saj se ista vrši na kopnem, na morju, pod morjem in v zraku 1. Morda bodo grozne posledice te vojne spametovale svet, da je vojna resnici največje zlo ali pekel na zemlji—Morda se bodo ljudstva in narodi po tej vojni oklenili znanega "zlatega reka," ki je edini vir in podlaga za mir ter blagostanje človeštva, potem bo lahko vsakdo z navdušenjem in veselim srcem prepeval velikonočno ALELUJO!
-o-
K 50-letnki K. S. K. Jednote
Minulo (cvetno) nedeljo, 2. aprila je ameriška Slovenija obhajala svoj važen zgodovinski dan, 50-letnico ustanovitve prve slovenske podporne organizacije v deželi, naše K. S. K. Jednote.
Naša začetnica in mati slovenskega fraternalizma v Ameriki je začela poslovati z malim številom svojega članstva, 333; toda danes ali po preteku pol stoletja, ko so ji sledile še številne druge slovenske Jednote in Zveze, je skupno število vseh naših zavarovanih rojakov in rojakinj ter njih otrok doseglo že okrog 120,000. Povsem lahko bi trdili, da je vsak drug;i femeriški Slovenec in Slovenka član ali članica kake slovenske podporne organizacije, kar nam gotovo dela čast in ponos.
Ustanovne konvencije KSKJ, ki se je vršila v hiši Petra Jurejevčiča na 920 N. Chicago St., Joliet, 111., se je udeležilo 10 zborovalcev in sicer osem delegatov osmerih tedanjih društev (šest iz Illinoisa in dva iz Minnesote) in dva člana pripravljalnega odbora. Imena njih so bila: Rev. Frančišek S. Šusteršič, Josip Stukel, Štefan Stanfel, Ivan Pakiž, Mihael Ward j an, Math Brunski, Stefan Pašič, John Oberstar, Peter Mikatič in Josip Panian. Kot poročevalec "Amerikanskega Slovenca" se je tega važnega zborovanja udeležil tudi Monsignor Joseph F. Buh. Od zborovalcev so že vsi pomrli.
Zborovanje je vodil Rev. Šusteršič, glavni steber naše Jednote, ki je prvi sprožil idejo za njeno ustanovitev s svojim člankom v "Amerikanskem Slovencu," ki je zopet objavljen na današnji prvi in drugi strani.	#
Pri listanju gornjih imen pionirjev KSKJ pridemo do posebnega dejstva in sicer, da je bila večina istih doma iz Bele Krajine, ti so bili: Josip Stukel, prvi glavni predsednik; prvi glavni tajnik Mihael Wardjan;%prvi blagajnik Štefan Stanfel, prvi nadzornik Math Math Brunski in drugi nadzornik Peter
Mikatič.	>
• Tudi poznejši podpredsednik Josip Panian, ki se je udeležil ustanovne konvencije kot član pripravljalnega odbora, je bil Belokranjec. Vsa čast in priznanje tem vrlim sinovom iz Bele Krajine, ki so začeli prvi orati ledino na društvenem polju v Ameriki s pomočjo Ljubljančana Rev. Šusteršiča. Še danes imamo številno domačinov iz onega kraja pri naši Jednoti, na primer: v Jolietu, 111.; Calumetu, Mich.; Kansas City, Kans.; St. Louis, Mo.; Steelton, Pa., in drugod, ki sledijo lepim zgledom svojih prednikov.
Ob 50-letnici naše drage Jednote. se pa spominjajmo tudi vseh onih naših pokojnih sobratov in sester, ki že počivajo v grobu. Spominjajmo se pokojnih ustanovnikov, pokojnih glavnih uradnikov in uradnic, pokojnih društvenih uradnikov in uradnic in ostalega članstva obeh oddelkov, katerih število tvori že na tisoče. Na) počivajo v miru božjem.
Zaeno se pa tudi pri tej priliki spominjajmo vseh onih naših bratov in sester, ki se borijo v zavezniški armadi za dosego svetovnega miru in demokracije, pred vsem pa onim, ki so v ta namen že žrtvoyali svoje življenje. Večna jim slava in blag spomin.
Zaeno prosimo Vsemogočnega Boga in patrona naše Jednote sv. Jožefa, da bi našo Jednoto ohranil v svojem varstvu še v bodoče in da bi vsi oni, ki se danes veselijo njene 501etnice v enakem navdušenju obhajali tudi njen demantni jubilej. /. Z.
KUPUJ	IfE VOJNE 1	{Ol	IDE!
- » ,
" u p. n
Med številnimi deželami, katere so ai začetkom sedanje vojne podjarmile armade osišča, je bila tudi na^a iugo slavija, torej z njo vred tudi naša lepa in draga Slovenija. Kakor znano, se je dne 27. marca, 1941 Jugoslavija _ s tem, da je zavrgla po tedanjem regentu princu Pavlu podpisano pogodbo s Hitlerjem ter odstavila njega ter vso tedanjo jugoslovansko vlado in vstanovila novo. Jugoslavija je bila prva, ki se ni hotela kloniti Hitlerju ter je začela že tedaj proti njemu odporno delovati.
Deset dni zatem, na cvetno nedeljo, 6. aprila istega leta je že butnila nemška vojska pri Radgoni na Štajersko čez mejo. Jugoslovnaska* armada se je ondi sprva hrabro borila, toda vsled velike premoči sovražnika je bila poražena«. Na veliki Četrtek, 10. aprila, je bil že ves Maribor zavzet To priliko so porabili tudi Italijani, ker so s svojo vojsko pridrli čez Notranj-sko do Ljubljane in isto zavzeli. Zatem je bila vsa Slovenija okupirana, deloma po Nemcih, deloma po Italijanih.
Na cvetno nedeljo leta 1941 se je začelo za naše rojake v starem kraju trpljenje, ko so morali iti v morje bridkosti, kakor je to Rev. Kazimir Zakrajšek v svoji knjigi omenil. Namesto blagoslovljenih butar ta dan, so si morali naprtiti butare neznosnega gorja na svoje rame, katere še danes potrpežljivo in junaško prenašajo. Da, tudi zanje je bila zopetna letošnja cvetna nedelja žalostnega spomina, kakor je tudi za nas, saj se tudi naša dežela nahaja v vojni že od znanega napada na Pearl Har-bor.
Kakor čitamo v angleških listih in čujemo vsakdanja vojna
poročila tudi po radio, se položaj v Jugoslaviji vedno boljša vsled junaškega napora partizanov, ki so že baje nad tretino Jugoslavije iztrgali iz rok sovražnika. Povsem prav je, da jim v tem odporu na svoj način pomagajo tudi zavezniki in z zavezniki se bori tudi nad deset milijonov naših ameriških fantov in mož. Med temi je tudi nad 3,500 članov in članic naše Jednote.
Da bo istim mogoče doseči zmago, moramo tudi mi, doma, napeti vse sile; pridno kupovati vojne bonde, darovati za Rdeči ftriž in pridno delati na svojih mestih. Pri tem se zavedajmo važnega dejstva, da ko bodo zmagali naši zavezniki, bo s tem tudi Jugoslaviji zasijalo zaželjeno sonce svobode.
Da bo naši tužni Sloveniji po končani vojni mogoče vsaj deolma zaceliti rane vsled vojne, podpirajmo tudi našo dobrodelno narodno organizacijo JPO in na Pomožno akcijo slovenskih župnij!
VSI ZA ENO DEVO!
Ivan Bukovinski, Pittsburgh, Pa. Ponos naše dežele je armada mladih fantov in mož, kipečih življenja, poguma, z ideali prežetih; več jih je nego peska na bregu in listja po drevesih, več nego pestrega cvetja na zelenih senožetih.
In čudo vseh čudov, vsi so v ljubezni do ene devojke----
Za njo se bore, za njo so pripravljeni dati življenje; to, deset milijonov broječa je vojska zvezdne zastave, ki bo priborila zatiranim mir in odrešenje. *
•a
Ta vrla devojka pač nikdo ni drugi, nego Svoboda, ki jo zakleti sovražnik po celem je svetu uničil; pa deva, ne boj se, dokler te ljubi tako število junakov, zvorpmage in tvojega ustoličenja bo skoro zazvonil!
«9
mal**
drugih; sorodnikov to znancev, toda zdaj pa žepdčiva v ^ jaška oblast Je
njegova truplo semkkj V________
stvu* Lt. Roy Irelanda is Victoria zrakoplovišča, ?e*i»; pogreb se je vršil tO. marta ob 9. dopoldne s vojaško častjo iz cerkve sv. Martina. Pogrebne Obrede je izvršil naš iupnik Rev. John Jerše s slovesno sv. mašo zadušnico. Naše društvo se je tudi korporathrno udeležilo pogreba z zastavami; v to društvo je pokojni spšdal že od otroških let.
Pokojni zapušča očeta Ludvika Sr., ki je doma iz Keienče vasi, fara Struge, po domače Jejnačev Ludvik; mati, Helena, rojena Breznik, mu je umrla leta 198T, doma je bila is vasi Sela pri Hinjah, po domače Jurkova. Pokojnik «Spušča tudi brate: Ludvik, Joe in Hermana, vsi trije poročeni; Herman se nahaja tudi pH vojakih nekje v Texasu; dalje zapušča sedem sestra: Vida,, Beta, Rose, omožene; Helen, Pau-line, Gizela in Agnes samske in več drugih ožjih sorodnikov.
Pokojnemu Franku naj sveti večna luč in naj počiva v miru božjem! Blag mu spomin! V imenu društva izražam vsem preostalim iskreno sožalje.
Joeeph ErckuU, tajnik.
Dostavek uredništva: Gori navedeni je 26 član naše Jednote, ki je padel za domovino.
Dva nadaljna člana padla za domovino
član naše Jednote, ki je padel za domovino, v armadi jih je bilo pa da 29. marca t. 1. skupaj 3,526.
Mornar Frank Peterlin
Tajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Evelethu, Minn., nam poroča, da je njih prvi član padel za domovino in sicer brat Frank Peterlin. Njegovi starši Mr. in Mrs. Louis Peterlin sta prejela naj prvo uradno obvestilo, da se ga pogreša, mesec dni zatem pa zo-petno naznanilo, da je padel dne 4. februarja, 1944 nekje v bitki na morju, pri, mornarici je bil Motor Machinist's Mate Second Class.
Pokojnik, ki je bil rojen na Evelethu dne 9. maja, 1920, je dovršil ondotno višjo šolo, leta 1940 pa odšel prostovoljno k ameriški mornarici.
To je gotovo hud udarec za starše, posebno še ker imajo samo še enega sina, Johna, ki se nahaja tudi v armadi.
Oče'pokojnika je doma iz— Homca (Preserje), mati Marija rojena Tomaič je pa doma iz Vrha pri Višnji gori.
V imenu našega društva izrekam globoko sožalje prizadeti družini, Tebi, Frank,'naj bo pa plačilo v nebesih, ker si se žrtvoval za domovino.
John Habjan, tajnik.
Dostavek uredništva: Na podlagi našega seznama je to že 25
Lt. Frank J. Mesojedec O društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Soudan, Minn., smo nadalje prejeli sledečo žalostno naznanilo:
Dne 14. marca, 1944 je dal prvi član našega društva svoje življenje za domovino in sicer brat Frank John Mesojedec, star 23 let, ki je služil kot poročnik (Lieutenant) pri zrako-plovcih. Njegov oče Ludvig Mesojedec je dobil namreč omenjeni dan od poveljnika Aloe zrakoplovišča v Victoria, Texas vest o njegovi smrti, ko sta oni dan popoldne dva zrakoplova trčila skupaj, kar je povzročilo smrtno nesrečo.
Pokojnik je bil rojen 26. septembra, 1920 v Soudan, Minn., kjer je dovršil višjo šolo leta 1939. K vojakom je bil poklican 17. februarja, 1939; študije za pilota je dovršil 8. februarja,' 1943 in bil povišan za poročnika.
Pred mesec dni se je nahajal doma na dopustu in se zelo veselil v drulbi svojih dragih do-
Novi grobovi v Clevelandu
(Nadaljevanje s 3 strani)
Tukaj zapušča žalujoče hčere Mary, Ano, Angelo, sina Johna, vnuka Jackie in Tommy ter brata Charlesa. V Alexan-driji, Egipt, zapušča sestro Ano, v stari domovini pa dve sestri in brata.
Anton Zupančič
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Anton Zupančič, po domače Urbetov Tone, star 79 let,.. Stanoval je na 6518 Bonna Ave. Doma je bil iz Žalne, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča soprogo Rosie, hčer Vero Rig-ler, dva vnuka in dva nečaka, Lawrence Zupančič in Frank Trontel. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Carniola Tent 1288, Makabejcev.
-o-
SMRTNA KOSA
Dne 29. marca so v Gilbertu, Minn., pokopali v Minnesoti kakor svoječasno tudi v Chica-gu dobro poznano Marijo Cher-noff, vdovo, v starosti 79 let. Prebivala je na Gilbertu, Minn., zadnjih 27 let in sicer pri hčeri Mrs. Pauline Lopp. Tekom prve svetovne vojne je pa živela v Chicagu, 111. Doma je bila iz Komende, blizu Domžal. Zapušča šest hčera, imenovano Mrs. Pauline Lopp na Gilbertu, Minn., soprogo ondotnega župana, potem Mrs. Joharino Ter-lep, Buhl, Minn.; Mrs. Mathil-do Rebetz, Mrs. Antonio Er-klautz v Evelethu, Minn.; Mrs. Angeline Schwab v Chicagu, 111., ter Mrs. Mary Gregorich v Detroitu, Mich. Nadalje zapušča 22 vnukov in osem pravnu-kov. R. I. P.
-o-
VOJNI UJETNIKI LAHKO CITAJO NAS LIST
Svoječasno smo se obrnili na pristojno mesto v Washingtnu, D. C., s prošnjo, če bi bilo dovoljeno pošiljati naš list vojnim ujetnikom v razna koncentracijska taborišča širom dežele. Te dni je nam došel povo-Jjen odgovor iz urada generalnega maršala profosa.
Ako ima torej kateri izmed čitateljev Glasila kakega izmed svojcev v kakem taborišču kot vojnega ujetnika in mu želi Glasilo pošiljati, naj nam naznani njegov naslov; list mu bomo brezplačno pošiljali, Kakor smo poučehi, vojni ujetniki he smejo angleških in tudi ne nekaterih drugih listov citati.
u —1 fyijte visoki častniki mšd*arekervojske in en ksfitan policije so izgubili svoj «in—kot "kazen" za njihov deleš krivde v teroristični ksmpsnji, katero so zagnale madžarske dkupacijske čete v Jugoslaviji takoj po predaji pokrajine BaČka, podarjene svojemu madžarskemu zavezniku od Hitlerja na Dunaju. Na tisoče Jugoslovanov je bilo po-morjenih ob prihodu madžarske armade v Novi Sad in druge kraje severne Jugoslavije. . Dve leti po divjanju tega terorja je madžarsko sodišče vprizorilo v zasmeh pravici obravnave pred vojaškim sodiščem, ki je obsodilo obtožene ČSstnike na izgubo njihovega Čina—tako poroča stockholm-ski list Nya Daglight Allehan-da v članku, katerega vsebina je prišla na znanje Office of War Information.
Švedski list je podal z na slednjimi besedami svoje mnenje o tej zadevi:
"Uradni madžarski radio ni prinesel vesti o tej mili in lah kji kazni—v kolikor je nam znano—toda stvar je bila objavljena od nemških agentur in je bila tudi objavljena švedskem časopisju.
"Poleg tega pa so vse te vesti posebno značilne radi tega ker ne povedo ničesar o tem kje se zdaj nahajajo obtoženi bivši častniki. Pred šestimi tedni je javila uradna madžarska časniška agentura, z največjim ogorčenjem, da so vsi štirje pobegnili iz Madžarske da bi se rešili kazni. Dne 19 januarja je bilo j avl j eno, da je madžarska vlada zahtevala od Nemčije, da jih izroči roki madžarske pravice. Toda od takrat pa do danes nismo ničesar več slišali o ekstradiciji teh vojnih zločincev iz Bačke, in prav verjetno je videti, da so bili sojeni v odsotnosti.
"Imena degradiranih častnikov so naslednja: Feldmaršal-lieutenant v pokoju Franz Fe-ketehalmy Szeydner, Generalmajor Joseph Grassy ter polkovnik v pokoju Ladislaus Deak. Policijski kapitan, ki je tudi zapleten v to zadevo, ter je bil pred vojaškim sodiščem, se imenuje Martin Zoeldi.
"Ko so ti štirje častniki pobegnili v Nemčijo," pravi list Allehanda, "je madžarsko uradno poročilo ožigosalo njih beg kot dezertacijo. Poročilo je trdilo, da je njih dejanje 'neverjetno' in celo 'edinstveno v vojaški zgodovini Madžarske.' Takrat je bilo tudi rečeno, da so se dezerterji obsodili same sebe. Poročilo je izjavilo zato, da bodo veljali begunci za čisto navadne dezerterje, ter da jih bodo zadele 'vse posledice, prav kot druge dezerterje.' Znano je, da je kazen za de-zertiranje v vojnem času obi. čajno smrt, ne pa le izguba čina."
Allehanda pravi potem, da je bila povzročena obtožba, pred katero so omenjeni 4 madžarski častniki pobegnili, po j ako hudem pritisku javnega mnenja, madžarskega in srbskega, ki je prisililo armado, da se zgane. Omenjeni častniki so bili obtoženi predvsem udeležbe v morijah, do katerih je prišlo v jugoslovanskem mestu Novi Sad (Ujvidek) v mesecu januarju 1942. Premir Kailay sam je priznal dne 7. julija 1942 v parlamentu, da je bilo v Novem Sadu umorjenih 292 Srbov od madžarskih vojakov. Poročilo jugoslovanske vlade v izgnanstvu je imenovalo število 1,892. Kailay je dal izraza svojemu obžalovanju češ, da so bili madžarski vojaki "preveč navdušeni ter so prekoračili meje svoje dolžnosti."
"V vsej pokrajini Bačke je bilo umorjenih po priznanju premier j a Kallaya 2,550 Srbov.
Jtegtfefovanska nbežna vlada
jih našteva zdaj 16,000. Švedski žurnalist Nfls Horney je poročal v listu Stockholm Mor-gentindningen preteklega oktobra, da je preiskal obtožbe jugoslovanske vladf. Bil je to pokol j, v katerem niso prizanašali niti šenam niti otrokom. Bilo je sredi zime, in nekatere izmed žrtev so privlekli na za-mrzlo Donavo, kjer so jih pokosili s strojnicami, »n njih trupla potem pometali v luknje zvrtane v led. •
"Ko se je novica o tem pokol ju razširila v Budimpešti, je začelo javno mnenje napadati odgovornega komandanta madžarske vojske, generala Ba-jor-ja. Akoravno ga je bila vlada odlikovala, so bili prisiljeni, obsoditi ga na 2 leti ječe. Sedanji 4 so dobili lažjo kazen. "Njih kazen je izgubljeni čin," zaključuje Allehanda glasom vesti OWI.
o
Aprilova številka "Novega Sveta"
/
Te dni bo izšla aprilova ali četrta številka sedmega letnika "Novega Sevta" s sledečo vsebino:	i
J "Velikonočne misli" (uvodnik). —- "Pregled" (političnih in drugih dogodkov). — "O Francoskih kolonijah" (članek). — Marija Brenčič: "Zvonovi poj o" (pesem). Matija Novak: "Napoleon"! (življenjepis). — Gustav Strniša: "Velika noč" (pesem). — I. T.: "Veliki teden v Španiji" (članek). — M. K.: "Barča" (črtica). — J. M. Trunk: "Tihe ure—Hospod, po-miluj, pomiluj" (premišljevanja). — "Gorenjska" (članek o lepi Gorenjski in navadah Gorenjcev). — A. Therive: "Izpoved" (črtica). — "Izreki."— "Slovenski pijonir" (opisovanje slovenske naselbine v Pueblo, Colorado in tamkajšnih Slovencev). — "Dom in zdravje" (nasveti za gospodinje in zdravstvo). — "Za smeh in zabavo." — "Zakladi na dnu morja," (članek). — M. Seeman-A. Le-bar: "Dve kroni" (zanimiv roman).
» * ♦
Mesečnik "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15 dneva v mesecu. Vsaka številka prinese zbrano in poučno berilo. Stane letno samo $2.00 in se naroča pri: UPRAVA "NOVI SVET," 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois.	I £
-o-
ZAKAJ NI VOLIL ZA PRIJATELJA
Kandidat, ki je hotel postati med volivci zelo popularen, je prijazno pozdravil siromašnega možička, stisnil mu je roko in govoril z njim, kakor s svojim dobrim prijateljem. Vprašal ga je po zdravju, kako je kaj z njegovo ženo in sinovi, kako je zadovoljen s službo, itd. Pogovor med kandidatom in volivcem se je zaključil takole :
"Saj boste glasovali zame, dragi prijatelj, kajne?"
"Ne," je odgovoril volivec odločno.
"Zakaj pa ne?" se je začudil kandidat.
"Iz prijateljstva."
"Kako to mislite, iz prijateljstva?"
"Da. Poslancu, za, katerega sem pri zadnjih volitvah glasoval, sem prinesel strašno nesrečo in zdaj me prav nič ne mika pahniti v nesrečo še vas."
"Kaj se je pa zgodilo?" je vprašal kandidat.
"Nenadoma je oslepel." "Oslepel " se je še bolj začudil kandidat.
"Da, pred volitvami je bil prav tako prijazen z menoj, kakor ste vi, ko sva se pa takoj po volitvah srečala na cesti, me ni niti pogledal."
Ameriki preti nevarnost vsled vojne. Vsak državljan je dolžan, da 99 svoji zmožnosti kopi Obrambne boni* in znamke (Defense Bonds and »■■>■)»
Ustanovljen» v Joiietu, I1L, dne 2. april», 1994 _
«YrmjT r^ST1 minote'	januarja, 18*'
TpwJ^y*1 VRid)l *1'** * CHIOAOO ST.. JOLU*. OA
1fr?du:	64«; stanovanja davne«» tajnik« MU.
Od ustanovitve do 29. februarja. 1944 znate skupna Izplačana podpor» 19.080,352
Solventnost 12841% Cestni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, VL GLAVNI ODBORNIKI JOHN GKM- Kut "C" m. Pueblo, Colo. M po^wedjednik: JOHN ZORAN, 2729 W. 15th St, Chkmgo, JU. Druji podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4?15|Hatiieid tft, Pittsburgh, P». Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 198-22nd St. N. W., Bartrttton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Boot 367, Ely, Minn. Pfcta podpredsednic»: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. 8estt podpredsednik: OTOROE PAVLAKOVICH. «171 Peerl St. Denver, Ooto. Olavni tajnik: JOBIP ZALAR, 351 N. Chicago St. Joilet. HI. Fomotal tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St., Joilet, 111. OUvnl blagajnik: MATT P. SLANA, »1 N. ChiOago St.. JoUet, ni. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 419 N. Chicago St.. JoUet. 111. Vrhovni sdravnlk: DR. JOB. E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd., Chicago 8. HI.
NADZORNI OOIOR 'j Predsednik: GEORGE J. BRINGS, 612 Adams Ave.. Eveleth. Minn. Prva nadaornic»: MARY E. POLtTrtiiK, 1711 E. 90th St. Lonln. O. Drugi nadzornik: PRANK LOKAR, 1951 Hawtherne St. Ptttafcurgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PDDIRTZ. 14904 Pepper Ave., Cleveland. O. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miter Ave., Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM 917 East "C" 8t. Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Joilet HI. Prvi Odbomk: FRANK J. GOSPODARIC H, 900 Ruby St.. Joilet. IS. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 911 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLi*H G. RUDMAN, 400 Barltagton Rd., WUkinsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave.. Eveleth. Minn.
P OROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey 8t„ Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—6th St.. S W., Chlaholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St.. Pueblo, Orfo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker 8t, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSEUCH, 1847 W. Cennak Rd.. Chicago. JUL ftii porotnik: JOHN BEVEC. Alexander Ave., Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E 109th 8t., South Chicago. IB.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 9117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	<v
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, iy.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St.. Joliet HI.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote. naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet. HL; dopise, društvene vesti, rama naznanila, oglase in naročnino p» n» GLASILO K. S. K. JEDNOTE. 8117 8t Clair Av*. Cleveland 9. Ohio.__
JUBILEJNE ČESTITKE NAŠEGA GLAVNEGA TAJNIKA
Ob petdesetletnici K. S. K. Jednote pošiljamr vsemu članstvu iskrene čestitke in prisrčne jubilejne pozdrave.
JOSIP ZALAR, glavni, tajnik.
DRUŠTVENA MZMMLA
DRUŠTVO VITEZI SV. JURIJA, ŠT. 3, JOLIET, ILL.
Vsem članom našega društva naznanjam sklep zadnje seje, da se naša seja v mesecu aprilu spremeni na tretjo nedeljo, to bo 16. aprila in sicer zaradi velikonočnih praznikov; potem bodo seje zopet pa starem.
Seja se, bo vršila v novi šoli soba št. 5. Zato ste vsi člani vabljeni, ker na isti boste slišali poročilo nadzornikov za prve tri mesece.
Sobratski pozdrav,
John Musich, tajnik.
DRUŠTVO SV. LOVRENCA,
ŠT. 63, CLEVELAND, O.
Članstvu našega društva se daje s tem naznanje sklep zadnje seje sledeče:
Ker ima nase društvo svoje mesečne seje vsako drugo nede ljo v mesecu in ker bo druga nedelja v aprilu velikonočna, se je sklenilo, da bo prihodnja društvena seja na veliko soboto to je 8 .aprila ob sedmih zvečer v navadnih prostorih. Apelira se za številno udeležbo.
Blagoslovljene velikonočne praznike in bratske pozdrave!
Anton Kordan, tajnik.
DRUŠTVO SV. SRCA MARIJE, ŠT. 111, BARBERTON, O.
V naznanje članicam našega društva, da vsled praznika velikonočne nedelje, ki letos pade na drugo nedeljo v mesecu, se ta dan ne bo vršila naša mesečna seja. Datum je premeščen na prihodnji dan ali na velikonočni pondeljek 10. april« ob sedmi uri zvečer v cerkveni dvorani.	•
Vse druge mesece se vršijo seje kot navadno vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne, razen ako pride kaj posebnega vmes, da se premeni kar se bo pa že pravočasno naznanilo.
Želim blagoslovljene velikonočne praznike vsem članicam
našega društva jn Jednote. S pozdravom, Frances Smrdel, tajnica.
DRUŠTVO SV. VERONIKE, ŠT. 115, KANSAS CITY, KANSAS
Uradno se naznanja cenje-njim članicam našega društva, da bomo imele velikonočno spoved v soboto, 15. aprila popoldne in zvečer in v nedeljo zjutraj (to je na belo nedeljo) pri osmi sv. maši pa skupno sv. obhajilo. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani ob 7:30, sv. maša bo darovana za vse žive in že pokojne članice našega društva.
cAkotade polMb* i maia
* ------- m	- ■ ■■ - - ■ —
}nm iImuUii 6š ey*t po* is gvoffa dftspa. sjednici u marču vidio sam ti kveUu našeg tajnika imovinu društven u; usli-jed to#a tlaMtvu 9MB razjas-nio stanje Mogojne i dugovinu od strani Članova itd. tfema-mo u blagajni niti za jedan razporez, ako prefali, tajnik mora od člana do člana prositi da plati svoj razporez toliko vremena, da nabere za razporez, ko j eg treba slati u Joliet, 111.
Za povisiti ovaj manjak moramo nešto poraditi. U ime iste stvari neki su govorili ovo, neki ono, da j oš ne treba raditi ništa u ime blagajne dok se može platili razporez; kad se ne bade moglo dalje, onda čemo razpisati razpores po članu. Neki su govorili o globi za spro* vode kuda taj novac odlazi i novac, ko j i se ubire od članova svaki mjesee u korist društvene blagajne. Neki misli, da novac stoji uvjek na miru; svaki mjesee se isdaje van cjeli ona j doprinos, kojeg članstvo plati u korist blagajne, nekda celo i više. Prošle godine smo imali osam sprovoda; to nas košta sami vjenci ili ruže $80, dva sprovoda izvan našeg m jesta, košta nas automobil za nosioce $20; božični i uskrsni darovi cr-kvi stoje $30; i nadzornog odbora insurance. Za odbor spro-vodne globe se ubira od članova, koji nisu prisutni sprovodu. Ne zaboravite, da večinom odbor sav radi; kad se trefi pogreb, odredimo jednog člana, da popisuje prisutne, dodje k istom i kaže: "Zapiši toga člana, i on ovde." Ovaj, koji popisuje, ne pozna članova, i kad se čeku je kroz imenik, svi su bili u sprovodu. Što odbor more ubirati globu? Od istih ne može nikako. Kad se što ova-kog dogodi, onda se odbor kritizira, a kad je godišnjica, nema ih na sjednici, da bi uzeli u odbor, jer im smrti kao vragu tamljan. U nadzorni odbor je istotako: "Neka bude sav stari odbor," a posle ovaj isti odbor se napada. Več ovaj drugi mjesee da je prazno mjesto pomoč tajnika; bio je predložen i ovaj i ona j, i nitko nece da primi ovo lako delo zato, jer mora biti na sjednici možda l1/* sata. ,Ja idem na svaku sjednicu, pa me eno uvjek živa!
Ipak članstvo je zaključilo, da se dade Special rs^zporez 50 centi članu u korist društvene blagajne da se ovaj razporez mora ubrati u roku od dva mje-seca ne dalje, i da nadzorni odbor ima ovo pregledati "extra iz ovog razporeza" su uzeti van samo oni, koji služe Stricu Sa-mu (vojnici).
Daklem toliko vam do zna-
Prosirp vas sestre, pridite v velikem številu; pripnite si re-inja \ da korizmenu ispovjed iz-regalijo na prsa in pokažimo, vršite, jer to je dužnost svakog
da se ne sramujemo biti prave hčere naše matere sv. Cerkve, kakor tudi, da se ne sramujemo biti dobre članice naše katoliške organizacije. Dolžnost v?ake članice je, da se udeleži skupnega sv. obhajila, listke bom pobirala že pred sv. mašo; •pomnite, da vsaka članica mara oddati listek, zato je najbolje, da opravite svojo versko dolžnost skupno z društvom in bo najlažje za vas in za tajnico.
Cenjene sosestre! Ker je druga nedelja v aprilu velikonočna, zato sc bo vršila naša prihodnja seja drugi dan, v pondeljek, 10. aprila ob osmih zvečer. Ne pozabite torej prihodnje seje!
Blagoslovljene velikonočne praznike želim vsem članicam našega društva in sploh vsemu članstvu naše Jednote.
Sestrski pozdrav,
Josephine Zupan, tajnica.
DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 152, SOUTH CHICAGO, ILLINOIS
Bračo i sestre! Na sjednici. mjeseca febfuara članstvo je zaključilo, da se uzme iz blagajne novac za en ratni bond (War Bond) u vrijednosti od
našeg člana i članice, da ovog ne propusti i drži se pravila KSKJ.
Za Uskrsni praznik j a vam svima želim blagoslovljen Ur-krs, vami i vašim sinovima, na-šoj brači, koji se nalaze na boj-nom polju, braneči svoju domo-vinu. Neka dodjeli mili Bože, da bi se sretno i zdravi svi po-vratili svome domu—otcu, maj-ki, i donesli pobjedu svoje domovine !
Uz bratski pozdrav i do vi-djenja na sjednici!
Fabijan Markovich, predsjednik.
DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA.
Javim sledeče točke članom i članicam našeg društva:
1.—Naša skupna ispovjed 25. i 26. marča je bila ljepo pose-čena, u ljepom broju, ali još bi morala biti bolje, kada ne bi bilo ovakovi prilika kad jesu. Jedno članstvo dela svake dobe, dfugo so oni, koji su u voj ski, treče ima članova izvan mjesta i na putni listi, koji niste obavili svoju korizmenu dužnost u skupini, molim da izbavite čimprije kad vam bude vaša prilika donesla, da budem
note
Ž.^-8račo i sestre! Čuli ste Idoj «sport ha prošloj sjednici 11 marča i ste čitali u Glasilu report glavnog tajnika Josip Zalarja o naši jubilejni kampanji za novo Članstvo. Ajde na djelo frilko dok je vruče i dok se ne ohladite, jer tri mjesece bo prešlo kao tri dana. L j epa vam prilika da se vozite u Joliet, 111., badava i još k tome nagrada, a to baš nije veliko djelo, niti umjetnost, a napravite na četiri strane veliko dobro i dober glas razjaénjene, šta ovo jedno dobiti člana ili članico dobro za samoga njega, da je osiguran kod dobrega društva i Jednote i za njegove dediče. Drugo je za dobrobit Jednote i veliko glasa. Treče, dobro za važ izlet u Joliet, 111., i k tome nagrade. Cetvrto, za dobrobit našega društva, da ne bude ostala pospano. Primarno članstvo u društvo od prvog dana poroda pak do 60 let stare. Dobro nam dokli! Zavarovati se mogu od $250 pak do $5,000 ; obratite se k meni za in-formacije ili pojasnila.
Jako točna i poštena organizacija u Amerfci, KSKJ plača u kratkom roku svome članstvu potpore i posmrtnine.
Sada je nastalo vreme, da se ljudi sele, pa stoga molim, da mi svaki preda svofu novu ad-resu, da budem znao paviti društvene zakone.
Dalje javljam članom i čla-nicem našeg društva, da če se obdržavati dojduča sjednica 9. aprila u navadnim prostorija-ma, 146—44th St.
Brača i sestre! Naša sjednica bude pala na sami Uskrs, veliki blagdan, ali mi nismo mogli odkloniti pošto nemarno prazne nedjelje, niti prostora u drugoj dvorani, a drugo, sjed-nice nije, da bi ju prepustili za drugi mjesee, jer mi moramo birati asesment točno svaki mjesee, pošto su naši potroški ili izdatki ogromni svaki mjesee —hiljada dolara i časom više, magar ni blagajna prazna, ali ovaka svota dobar dio blagajne izprazne.
Daklem dojdite svi posle svo-ga Obeda, pak čemo naše točke mirno svršiti i posle imati časa Uskrs praznovati. Ali vas ima malo, koje vas veseli, neki sami, neki imate tuge i žalosti uslijed svojih dragih u armiji.
Bračo i sestre! Ima vas pri-lična grupa, koji ste zaostali uplatiti dva do tri mjesece svoje asesmente, pak vas molim, da to podmirite za april. Ne poznam da mi fali, jer ima članova puno, koji su platili za mjese, dva, tri i pol godine, i nekoji za cijelu godinu, osobito za pomladak. Ali kada mi doj-de ime člana pod ruku i oko, onda opazim, kov je ko i dje mi fali. Stoga ponovno molim, da se to ovo vreme ne dogadja.
Drugo, koji dugujete Jednoti i drugdje, plačajte dugove dok se može što novca mečete na banke a drugom ste dužni. Ono nije vaše i Bog bude dao da ne bude vaše. Sječajte se 10 točke u 10 zapovjedi božji: "Budi za-dovoljan sa onim, ta ti je Bog odsudio."
Sada vam čestitam sretan Urskrs ili uzačasje Kristovo budi vam strpljivo i veselo -i Bog vas živi mnogo godina!
Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenié, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 174, WILLARD, WIS.
Cenjenim članicam našega društva naznanjam, da bomo imele našo prihodnjo sejo en teden pozneje zato, ker dan naše seje pade na veliko nedeljo; zatorej ta dan ne bomo pobirale asesmentov, ampak en teden pozneje, dne 16. aprila.
Vzemite torej to v naznanje.
Blagoslovljene velikonočne praznike in pozdrav,
Mary Gosar, tajnica
Kupujte vufrte bonde!
SV. MARTINA, ŠT> ga je kultura. Danca namreč
178, C0ICAGO, ILL.
Cenjeno članstvo: Nai« prihodnja seja se bo vršila na ve» likonočni pondeljek, 10. «prila, na katero ste vsi prijasno vabljeni, ker bo več važnih točk na dnevnem redu. Ta seja bo prva četrtletna ali trimesečna, pa boste slišali na isti finančno poročilo, zato se te seje vsi udeležite.
Kakor vam gotovtf znano, bomo obhajali letos dne 23. aprila 20-letnico obstanka našega društva. V ta namen priredimo
isti dan veselico v Tomazinovi dvorani na 1902 W. Cermak Itd.; začetek iste bo ob štirih popoldne. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance; za-eno vljudno vabimo tudi ostala društva naše Jednote v Chica-gu in okolici, da nas obiščete ta dan; dobrodošli! Lepa hvala vam vnaprej za naklonjenost!
Našemu članstvu je znano, da nismo zadnjih sedem let priredili nobene veselice ali piknika, zato je pričakovati na tej naši veselici velike udeležbe, saj bo ista v korist nas vseh, oziroma naše društvene blagajne. Za plesaželjne bo igral znani Foys-Puclov orkester.
Torej na veselo svidenje na seji in veselici! S pozdravom,
John Ggorkos, tajnik.
Iz kmečke Danske
Kopenhagen.— Prav za prav bi moral zapisati Koebenhavn, kajti res ne vem, zakaj bi naj imenovali dansko prestolnico z nemško označbo, zlasti ker Danci se prav nič ne nagibajo k Nemcem, temveč—razen k svojim severnim sosedom seveda—v prvi vrsti k Angležem. Edino, kar sliči na severno Nemčijo, je pokrajina: valovita in pa skrbno obdelana ravnina.
Svetlobna reklama na kaki "Vestervoldgade" tu ni prav nič manj;MjW nego na Frideriko-vi cesti v Berlinu, izložbe so še elegantnejše nego "Unter den Linden," gozdovi po Danskem so prav tako skrbno gojeni kot po Nemčiji (Bog se usmili naših gozdov!), polja še intenzivneje obdelana in splošno blagostanje je večje. In vse to so dosegli Danci brez vprav milita-ristične organizacije, z demokracijo. Sicer sem videl tudi tu že nekaj spomenikov, ki predstavljajo menda kake kronane ali nekronane vojščake (v Berlinu so vsi trgi kar nastlani s spomeniki kraljev in cesarjev, i maršalov in generalov, vendar so Danci že pred leti uvideli, kako nesmiselno je oboroževanje za majhne države ter so dosegli z intenzivno ljudsko izobrazbo ter demokracijo isto, kar skuša danes dohiteti Nemčija z narodno socialistično strogostjo. Nemčija dela in gara, si pritrguje od ust in se je odrekla vsakemu svobodnemu uveljavljanju osebnosti, do-čim se veseli majhna Danska polne svobode (tudi sovjetske liste lahko kupiš tu na ulici) ter živi pri tem ceneje in sijajno. Dočim so Nemci še pred nekaj dnevi proglašali v vagonu moj običajni domači kruh za "šartelj," sem pa tu, dobil kruh, debelo namazan s surovim maslom, "da bi ga še angelčki jedli, če bi imeli že-lodčke," kakor bi dejala moja žena. Cena je za naše razmere še vedno precejšna, vendar pa za neprimerno boljšo kvaliteto izdatno nižja nego v Nemčiji.
S tremi besedami bi lahko označil Dansko, to tipično deželo malih kmetov, kakor se takoj predstavi tujcu: svoboda, kultura, blagostanje. In vse troje je v najtesnejši organski zvezi, kar je najboljši dokaz, da gre lahko prav zelo dobro tudi brez policajstva (tu nimajo redki policaji ne revolverjev, ne pendrekov in ne kakih sabelj). Toda temelj vse-
ai dvignil upravni uradnik (bodisi politični, bodisi strokovni), temveč duhovnik (Grund-twig) in učitelj, Toda — mi bo odvrnil kdo — Dancem je lahko, ker imajo v Angliji sijajen trg. Ni res! de pred dobrim pol stoletjem je bil to majhen ftarodič prav bednih kmetičkov in trg so si morali šele s silnim trudom poiskati in ga o'hranjajo s popolnoma konkurenčno kvaliteto svojih iz-bornih pridelkov, a pogoj vsega je bila in je neverjetno visoka ljudska kultura, v kateri je prav tako globoka smotrnost.
Končni cilj Nemcev in Dali-cev utegne biti nekako isti, le da se Danci pri doseganju tega cilja niso nikoli odrekli svobodi osebnosti, ki je nedvomno tudi ogromna dobrina zase in tudi pot do tega cilja je v enem pogledu ista, namreč organska vzgoja človeka kot takega.
Tudi brez "verske gonje" in svobodomiselnega "naprednja-štva" je resnična naprednost prav lepo dosegljiva, kajti nobenega dvoma ni, da je Danska ena najnaprednejših držav na svetu. Da "naprednjštva" v našem smislu tu ne poznajo in ne oklepanja cerkve v kak etatizem, kakor v Hitlerjevi Nemčiji, naj služi dejstvo, da so mi položili zvečer v hotelu na nočno omarico — Sv. pismo in molitvenik. Kaj bi dejali, če bi se dogodilo kaj takega v "pobožnjaški" Sloveniji. Da, in s takim "srednjeveškim" čtivom na hotelskih nočnih omaricah je postala Danska to, kar danes je. Toda — o strah in groza za naše naprednjašt-vo in nacionalno polinteligen-co: Ko sem prišel naslednje jutro v hotelsko restavracijo k zajtrku, mi prijazna natakarica pove, naj nekoliko počakam, kajti sedaj bo — služba božja. Pogledam na koledar, ne, niti nedelja ni, temveč ponedeljek. In res, v restavraciji je bila zbrana vsa hotelsft služinčad in vsi hotelski gostje, mladina, dame in gospodje. Zadoni harmonij in s pobožno zdranostjo so zapeli psalm, nato je bila desetminutna pridiga, govoril je civilno oblečen gospod, in končno zopet psalm. Vse je pri "službi božji" sodelovalo s precej drugačno po-božnostjo, nego jo pa vidimo v naših podeželskih cerkvah. In vendar se Danska trenutno še ni zadušila v "klerikalni temi," niti ne kaže, da bi se v bližnji bodočnosti.
Veronauk je tudi sicer poleg jezika in domače zgodovine temelj vsega danskega vzgojnega sistema. Vzgojnega, pravim, kajti kakor v Nemčiji, gre tudi tu predvsem za formiranje človeka kot takega in ne toliko za formalni pouk. In tiči tista ogromna razlika med severom in našim — diletantiz-mom.. Gundtvvig je najprej vzgojil novega danskega človeka. Opravila sta svoje najprej učitelj in duhovnik in šele na tako solidno osnovo je mogel potem trajno graditi tudi agronom, dočim pri nas še-pa ravno zato, ker ni te smotrne osnove. In ker je osnova taka, potem je tudi razumljivo, da je privatna iniciativa tako silna. Za naše razmere nekaj naravnost nepojmljivega je dejstvo, da so n. pr. vse nižje kmetijske šole brez izjeme — zasebne in da imajo tudi kot take silen uspeh, menda ni treba še izrecno poudarjati. Enako so zasebne seveda tudi vse svetovnoznane ljudske visoke šole.
Ker sem že pri tem, naj prav izrečno še podčrtam sledeče: stremljenje vsega strokovnega šolstva na Danskem gre za tem, da vzgaja kmete, ne pa bodočih orožnikov, financar-jev„ pisačev ali vsaj slug pri kakem javnem uradu, kar je pri nas žal tih ideal vsakega, ki je dovršil katerokoli stro-
kovno šolo; Zato ljudske visoke šole in kmetijske šole niti kakih izpričeval ne izdajajo. Saftio na ta način «e je dansko kmetijstvo tako silno dvignilo. Tako na Danskem kot V Nemčiji vzgajajo strokovne šole predvsem kvalificirane delavce za dotični poklic, dočim je pri nas skoraj vsak, ki je poduhal kako šolo nad ljudsko, že "prenobel" za ročno delo. V tem dejstvu sem gledal tudi vso zgrešenost naše današnje meščanske šole, a avtoritarna Nemčija in demo- . kratična Danska sta me v tem gledanju le še bolj potrdili.
Poudarim, da je standard malokmetiške Danske za naše razmere prav bajen, a cene za te kvalitete niso previsoke. Stanujem v Koebenhavnu v skromnem hotelu, človek naroči večerjo, ki ima določeno ceno (2.25K), če ti pa ne zadostuje, je pa sredi restavracijske dvorane dolga miza, obložena za nas s prav pravljičnimi mrzlimi jedili, od katerih si lahko še potem povrhu naložiš, kar in kolikor hočeš. Na Danskem je nad polovico malih kmetov (do 10 ha zemlje) in nadaljnjih 34 odstotkov srednjih kmetov (10 do 30 ha zemlje), a prav velik del kmetov ima lastne avtomobile, notranjščina njih domov se lahko kosa z domom vsakega našega srednjega uradnika in9 mnogo kmetov ima vseučiliško izobrazbo. Tudi socialni ugled kmetov je silno velik. Vodja zasebne nižje kmetijske šole v Hilleroedu je sin vseučiliškega profesorja, njegova gospa pa hčerka ministra. Da so kmečke hiše prav nastlane s knjigami in časopisi, ni treba še posebej poudarjati. Kmečki hlapec ima pa v našem denarju 1000 din mesečne plače ter seveda vso izborno oskrbo. Sicer je pa velika večina hlapcev le sinov drugih kmetov, ki gredo na večja in vzornejša posestva ne toliko služit kot učit se, da bodo vodili potem očetovo zapuščino po čim najnaprednejših načelih.—F. E.
(Slovenec leta 1937)
NOV KITAJSKI SLOVAR
Nedavno je izšel prvi zvezek doslej največjega kitajskega slovarja. Obsega 478 strani in vsebuje 11,000 različnih pomenov in pojmov besedice "yi." Ko bo slovar končan, bo imel 40 zvezkov ter 60,000 znakov za 600,000 kitajskih izrazov. Obsegal bo 34,000 strani in ga bodo sestavljali 10 let.
Pri prvem zvezku je sodelovalo 29 učenjakov eno celo leto. Vsi pripadajo slovitemu Sun-yatsenovemu institutu. Ves slovar s štirimi zvezki registra vred bo založila in tiskala največja kitajska tiskarna "Commercial Press."
Doslej so obstojali le en zvezek obsegajoči kitajski slovarji. Najnovejši je star 200 let. Priredili so ga po naročilu ce«arja Kanghsija. Pripravljalo ga je 30 ljudi skozi pet let. Ima 40,-000 besednih znakov, toda brez označbe, od kod te besede izvirajo. Kitajski jezik je zaradi poglobljenih stikov z Evropo narasel. Ker za nove pojme v kitajščini ni posebnih ifcrazov, si pomagajo z enostavnim zlaganjem že obstoječih kitajskih besed. Tako se reče po kitajsko besedi demokracija "ti-me-k-1-a-sse." Če to dobesedno prestavimo, dobimo: ravnost, napredek, načrt, zapad.
Železnico imenujejo "ognjeni voz," avto "parno vozilo." Besedica "yi" pomeni med drugim: ali, ena, nič in nekaj, vse po tem, s kakimi drugimi zlogi ali besedami je v zvezi.
V 2,500 letih se je izoblikovalo okrog 11,000 različnih zvez s to besedico. Doslej najboljši kitajski slovar je star 2,000 let in ima 10.000 besed.
Privatne, bratske in dražabne organizacije morejo premoženje «roje organizacije investirati v Obrambne bea-de in znamke (Defense Bowls and Stamps), serije F I« G.
Po svečnici je dospelo nekaj novih podčastnikov za nadziranje posameznih oddelkov. Eden med njimi je bil Žagarjev Jože. Prvi dan so ga slučajno pridelili oddelku v katerem je bil tudi sta* ri Žagar.
"Zdaj, Žagar, ne boš več tako lenuharil," se je šalil Vipavec. "Sin bo hud poveljnik."
"Narobe svet," je dognal Kra-ševec. "Stari naj delajo , mlad i ukazujejo."
Na delu je padlo se več takih. Nekatere so bile smešne, druge pikre. Žagar je delal vestno in vztrajno, morda vestne je nego navadno, da se ne bi zdelo, da izrablja slučaj, ki mu je naklonil tako dragega ih milega uka-zovalca. Jožetu je bilo hudo, da sam le postopa in mora gledati, kako se oče muči, pomagati mu pa ne more in ne sme. Morebiti so tudi v pisarni kaj doznali. Naslednji dan so Jožeta dali k drugemu oddelku. S tem so očetu in sinu odvzeli nekaj prijetnega, a tudi nekaj mučnega.
Vse proste ure sta oče in sin prebila vkup. In teh je bilo tudi nekaj.
"Kdo bi si bil mislil, da se tako kmalu snideva?" je rekel oče, ko sta nekoč sedela v solncu na belih, zloženih deblih nedaleč od kolibe. Krog njiju se je vse iskrilo v snegu. Ob daljnem robu nasekanega gozda je počivala prozorna meglica. Nebo se je kakor umito bočilo nad jaso gozdom in vrhovi. Svečana krasota jasnega zimskega dne je počivala nad pokrajino.
Oče in sin sta si pripovedovala, kar «ta bila izza ločitve sama doživela in kar sta vedela o domu in domačih.
"Ivan nič ne piše?" je vprašal Jože.
"Nič," je vzdihriil oče.
"Eno samo dopisnico sem prve dni dobil od njega, potem ničesar več."
"Jaz nikdar ničesar."
"Čuden človek" je ugibal Jože. "V bolnišnici sem naletel na ranjenca, ki je z Ivanom študiral. Nikakor ni mogel verjeti, da se je Ivan sam ponudil v vojake. 4In če se je,' — je dejal —, se je gotovo s posebnim namenom. Ivan ni bil nikoli cesarski. Morda ga že ni več na tej strani. Tudi jaz bi tako sodil, kolikor ga poznam."
"Čuden, čuden," je mrmral oče, odlomil suho leskovo šibico, štrlečo iz zasneženega grma ob deblih, in pisal z njo po nedotaknjenem snegu na spodnjem deblu. Kakor ni mogel ženi razkriti resnice o Ivanu, tako je zdaj tudi Jožetu ni smel zaupati. Njegova skrivnost ga je tiščala kakor skala.
Pogovor je krenil na druge va-ščane.
"Zaglavnikov mi je pisal," j*e pripovedoval Jože, "da so blizu naše vasi ujeli ogleduha, preoblečenega v Tinkatonko, in ga ustrelili."
"Kdaj T* se je zdrznil oče.
"Pred par tedni. Zaglavniku je to nekdo pravil."
"Kdo je bil tisti človek?"
"O tem Zaglavnik ne piše. Z 'i se, da ni bil izmed naših ljudi. O domačinih mi Zaglavnik večkrat pošilja novice, ki se mu sproti nabe ejo. Tinkatonka pa menda še živi, na oni stri ni. AL je vaščanov še kaj ostalo doma ko ste odhajali?"
Oče je nemo strmel proti gozdu. Njegovim preplašenim očem se je zdelo, da z veje najbližnje-ga hrasta binglja Ivanovo telo. Nenadoma se je vrv utrgate, Ivan je hotel bežati, a štirje vojaki so planili preden j, mu zavezali oči, namerili štiri puške vanj in sprožili.
"Ne, ne!" je kliknil Žagar, kakor bi hotel zabraniti strele.
Jože se je začuden ozrl vanj, misleč, da oče njemu odgovarja. .Ustrašil se je očetovega grozne-
ga pogleda in prebledelega lica.
"Ali vam je slabo?" je vprašal v skrbeh.
"Kaj praviš T' se je oče mirneje ozrl v sina; Obraz je izražal neznanski napor, da bi razodeval pokojnost, ki je ni bilo v njem. "Zadnje besede sem preslišal," se je opravičil.
Jože je vprašal še enkrat, ko-" ftko vaščanov je ostalo doma.
"Mislim, da so vsi odšli," je odvrnil oče. "Saj so morali. Odgnali so nas."
"Bog ve kako je zdaj v naši vasi," je ugibal Jože. "Če bi mogel tja — takoj bi šel."
"Vsi ,vsi bi se takoj vrnili, če bi mogli. Pa so nas razsejali po svetu kakor tiste, ki so Kristusa na križ pribili, in kamen na kamnu ne bo ostal od naših domov. že takrat je bilo vse bolj groblja kakor vas. Kakšno je sedaj, se niti misliti ne upam."
"Po drugih frontah ni nič boljše. Videl sem stvari, stvari —. Dolgo tako ne more iti. Tudi tega bo enkrat konec."
"Bo, bo — pa kdaj?"
Oče in sin sta obmolknila. Gledala sta jasno nebo in svetlo solnce, snežne bisere in tihi gozd. Oko je uživalo krasoto pokrajine, misel pa je obletavala pusto grobljo tam daleč, daleč, odkoder je vojna pregnala oba, očeta in sina.
Pred kolibo je zavrešeala piščalka in klicala na delo. Od povsod so vreli drvarji tja. Oče in sin sta odšla za njenim glasom.
13.
Malo je bilo v tistih gozdovih lepih, solnčnih dni. Zima je bila hujša nego navadno. Teden za tednom je sipala novega snega na četo, ki se je globlje in globlje zajedala v gozd in ga podirala. ^ Od stanja v snegu in slabe Obutve so mnogim ozebla stopala. Drugi so zboleli od naporov ali od nezadostne hrane, ki je bilo manj in manj. Rešitev iz teh ledenih okov je bila težka in nevarna. Dokler se mož ni zgrudil, ga niso oddali v bolnišnico. Pa tudi delavci sami niso silili vanjo. Vedeli so, da morajo tudi bolniki peš iz šume. Posebnih vozov ni bilo. Pot je bila dolga in naporna. Kdor je na njej omagal, so ga naložili na prvi voz lesa, ki je prišel mimo. Na koncu poti so take siromake navadno trde in mrzle vzeli z voza ter jih zagrebli v skupno gomilo za vojne ujetnike, mroče v bližnjem ujetniškem taborišču.
Takega konca so se bolj bali nego zmrzovanja in gladovanja v gozdu. Zato so le tiho kleli in trpeli.
žagarjevega Jožeta so v postu pozvali k novemu zdravniškemu pregledu. Nazaj ga ni bilo več. Namesto njega je došlo Žagarju njegovo pismo:
"Spoznali so, da sem zopet čisto dober. Zdaj me imajo pri kadru. S prvo novo četo me pošljejo naprej, najbrže na kakšno fronto. Bom že še pisal. . ."
Žagar je bil zopet sam. Tistih par tednov Jožetove družbe mu je zelo dobro delo. Bilo mu je, kakor da je polovica njegovega doma prišla za njim v gozdove, čeprav so bili pogovori med njima kratki in redki, ker služba daljš.h in pogostejših ni dopuščala, vendar je bilo Žagarju že to velika uteha, da sta oba pod isto streho jedla in spala in v istem gozdu delala. Zdaj vsega tega ni bilo več.
žena je pisala:
"Za veliko noč moraš priti. Drugače pridem jaz v gozdove. Po toliko mesecih imaš gotovo pravico da te pustijo malo k nam."
Žagar je vsak dan videl in vedel, kakšne so vojaške pravice.
"Edina vaša pravica in dolžnost je poslušnost," je nagnal poveljnik tiste tri delavce ,ki so šli v imenu vseh prosit obilnejše
predpisih tičejo večji in pravičnejši deleži.
Kljub temu se je Žagar osrčil in zaprosil dopust.
"Kam silite domov, če doma nimate?" se je čudil poveljnik in odkimaval.
"K družini bi šel."
"V barake? Tam je že beguncev preveč, ni treba še drugih. Kar tu ostanite." * A Žagar ni odnehal. Pojasnil je, da njegova družina ni v barakah, da je žena bolehna, da mora to in to družinsko zadevo urediti.
"Taki razlogi bi morali biti z listinami uradno izpričani," je ugovarjal poveljnik.
"Lahko si jih preskrbim, a bojim se, da pridejo po veliki noči do mene."
"No, pojdite, pojdite — osem dni," je nevoljno zamahnli častnik.
Pot iz gozda ni bila boljša in lepša nego v jeseni, ko ga je privedla v šumo, noge niso bile mlajše, vendar se je Žagarju zdelo, da že dolgo vrsto let ni me.
prjp nekaj Ako
vost, ki prid
zauživanja zelenja, žartfdi;tesar dobe navadno vročino v že-lodčku in čevah, da Je s težavo prehajajo, pri čfemer izgledajo zelo napihnjeni, tedaj jim za nekaj dni odtegnemo navadno hraho, ter jim posujemo samo solatno seme-in poleg košček slanine. Slastno bodo planili na slanino in kmalu se popravijo od hripavosti.
"IZNAJDITELT BOM-BARDIRANJA IZ ZRAKA
Ko je nemško vrhovno poveljstvo svoječasno poročalo, da so: nemška letala zmetala na London preko 200,000 bomb, je umrl v Londonu general, ki bo moral vzeti na svoja ramena ne ravno preveč lepo slavo, da je prišel prvi na misel bombardiranja iz zraka. Manuel Barreiro je bil vodja španske afriške armade, ki je zadušila marokansko vsta-
pro^iletalske obrambe. Dobil je parilizd in jI bil leta 1940, to je do «voje smrtij priklenjene na ter tie ifArtf tned ttra-ialskim^apadoni.1 V
—t—o-
naval za naküp ur budilk
Neka department trgovina v Chicagu j je te dni <jb javila oglas, daj ima 1,500 plastičnih ur-buiilk naprodaj. Prtd trgovino se je že zgodaj zjutraj zbralo nad 2,000 ljudi, največ žensk. Bil je tak naval na trgovino, da se je med drenjem nekaj žensk onesvestilo in morala je celo policija nastopiti.
. _ , . jo. Ta boj z Marokanci, ki se je ril tako prijetno poti, od takrat začel že pred svetovno vojno, je ne, ko se je od triletnega voja-. bn fcle leta 1S2g končan ^ne-čenja vračal v rodno vas, da se ra, Barreiro> ^krat poročnik, je IX) r oči.	prišel na misel, bombardirati
elika noč je bila lepa, a tudi Marokance iz izvidniškega leta-bolestna. Od osmih prostih dni , ki ga je imel na razpolago za
mu je dva vzela pot k družini m opazovanje sovražnikovega giba-dva je moral računati za vrni- nja Pri Monte Conico je prele. tev. Za svojce so mu ostali le stir- tel maročanske postojanke, nje-je dnevi. Najlepša zarja tistih g0v spremf evalec pa je metal na dni je bila zdrava, cvetoča vnu- nje ročne bombe Uspeh novega čica z lički kakor najžlahtnejša načina bojeVanja je bil strašen, jabolka. Kadar ni spala so se vsi Barreiro je 0 zračnem bombardi-pulili zanjo.	ranju govoril učencem vojne
(Duljt- prihodnjič.)	akademije v Madridu. Kmalu se
je 'iznajdba" španskega poročnika raznesla po svetu in vse armade so se začele mrzlično pripravljati na boj z novim bojnim sredstvom. S kakim uspehom, vemo danes. Barreiro je že 1. 1912 zbolel na ranah, ki jih je dobil od primitivne maročanske
V LOGE
v ta j posojilnici
«wmM d* $5,000.0® M Federal Savings * Loan In—m no« Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in druttrene
_ vloge. _
LIBERALNE OBRESTI St Clair Savings St Loan Co.
82» St. Clair Avenue - HEnd. «87» CLEVELAND «. OHIO
Kampanja » 4. vojno posojilo v juniju
Washington. — Kampanja za 4. vojno posojilo bo v začetku junija. Vlada bo vprašala zopet za 14 bilijonov dolarjev kot pri 3. vojnem posojilu, ki je prineslo skoro 3 bilijone več, kot je vlada vprašala.
-o-
Predlog za zvišanje plač kongresnikom Washington. — Poslanec Cel-ler, demokrat iz New Yorka, je vložil predlog, da bi se zvišala
NEKAJ ZA LJUBITELJE KANARČKOV
Da ohranimo te živalice čim dalje časa zdrave in živahne, jih moramo krmiti s sledečim: 1. cela ovsena zrna (kakor jih je vrabec) ali ovseno kašo, 2. repno seme in 3. proso in ka-narčkovo seme.
Pri tej krmi se kanarčki izvrstno počutijo. Lahko jim tudi tu in tam postrežemo s koščkom sladkorja afriraštrgane-ga prepečenca, olupi j enega jabolka, zrna raznih semen in spomladi — preko poletja damo nekaj zelenega, n. pr.: pe-resca solat, ohrovta, špinače ali kurja čevca. Škoduje jim zelena krma le tedaj, če dobijo te hrane preveč ali prepogosto, posebno moramo paziti, da ne bi trgali že popolnoma uvelih lističev, ker ti najbolj škodujejo. Raje dajajmo manj nego preveč. Posebno skrb moramo obračati, da imajo živalce vedno svežo, čisto vodo.
Ako kljub skrbni negi opazimo, da se drže žalostno, in imajo perje našopirjeno, je vzrok temu najbrž v tem, 1. da večkrat kljujejo v maščobni mehurček nad repom, kateri jim pa povzroča bolečine, keri niso v suhi kletki imeli prilike, j da bi si namazali perje, zaradi! česar je mast postala stara in žal tava; 2. ob času, ko se sku-bijo in 3. kadar so hripavi.
V prvem primeru se jim da namesto navadne krme tu in tam po 1-2 dni samo solatno seme, ki zelo pomaga. V času skubitve naj se pusti kanarček v miru sedeti, pač pa jim
Ako ie nimate
"Baragove Pratike" za leto 1944, isto lahko še dobite. Še nekaj jih je v zalogi. Pišite po njo in zraven priložite znesek 40 centov, kar stane, v znamkah ali v gotovini in pošljite na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849 W. Cermak Rd. Chicago 8, lil.
plača kongresnikom od $10,000 na $15,000 letno. ■*:/
ŽENSKA KONJENICA
Iz Moskve poročajo, da je v
konjeniški šoli v tfovosibirsku poleg drugih vojaških novincev tudi 134 deklet. Mnogo teh je že doslej prejelo razna odlikovanja. Dekleta so jako navdušene "vo-jačice" in se bodo izvežbale za ženske konjeniške čete Vorošilo. ve konjenice po raznih vaseh krog Novosibirska.
AGITIRAJTE ZA MLADI N-SKI ODDELEK 1__
~v"V.> .«!/.'.*••..♦ :*> • • • * ' * r * * * * ■ * * '
LJUBITELJEM
lepega zabavnega berila naznanjamo, da bo ▼ kratkem začel izhajati v listu
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Vi
zanimiv in vse skozi jako lep roman
"PREISKUŠENA LJUBEZEN"
Ta povest je vzeta iz življenja zadnje španske revolucije. Je napeta in obenem poučna.
Naročite si list "Amerikanski Slovenec" in uživajte ob lepem zanimivem berilu. Amerikanski Slovenec stane letno samo $4.00, za pol leta $2.00. Za Chicago in Kanado $4.50 letno in za pol leta $2.25. Naročnino pošljite na naslov;
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO 8, ILL.

^e Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vključno 250 FOTOGRAFIJ
NAPISALI NAJBOLJ Si AMERIŠKI VRTNA li SKI VE&ČAKI IN IZDAL
K. L. D. SEYMOUB, B. S. A.
Ena sena knjiga, ki rtm andi vsebine cele vr-tU vrtnarskih knjig. Ta knjiga Je bolj popolna,	~
halj aslsn+na, belj ramasljifa in bolj uporablji-va, ket katerakoli drug» vrtnarska knjiga.
čudili s» boste in veseli boste, ko boste videli, kake aatančno va« j THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pooči o vsaki asjmsnjtt podrob-1 nootl v obdelovanja vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tak« da >al izpattuao prav nič. kar je ssnimlvo in potrebno sa vrt. Kar je 'r knjigi. je bile vae skrbno prelskočeno, tako da je vse popolno, ja-Ibo, priprosta, pa aatsnčno To je nova vrtnarska priročna knjiga —j popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preiakualte jo kar najbolj aatančno sami. Prepričali m boste, da boljie vrtnar iika knjig» al kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA.	'
naroČite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
21G West 18th Street,	New York, N.Y.
Naročite si dnevnik!
Kitajska zastava na gornjem zemljevidu kaže, kje in kako so pomagale kitajske čete pod poveljstvom generala Joseph W. Stilrvella zajeti nad 2,000 Japoncev v gornji Burmi, drugi oddelek pa so bile ameriške pincerske čete sestoječe iz veteranov s Pacifika, ki so prepotovale 200 milj skozi diunglje preko gora in presenetile Japonce.
Avstralska straža je zajela mal sovraž ni top, katerega je hotela vzeti s seboj. Vse je šlo v redu, dokler niso prišli do precej dol gega in ozkega mostu. Tu pa so imeli sitnosti, kajti kolesa kar niso imela obstanka na spolskih hlodih.
V	Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za Četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
"The Spirit of a *RiJuoernxted KSKJ"
......... ** I	r—Il lip ' I II
THE BOYS IN SERVICE Counting On You!

KSKJ FIFTY YEARS IN FRATERNAL FIELD
REV. F. SUSTERSIC'S APPEAL RESULTED IN FORMING FIRST FRATERNAL, KSKJ
EDITORIAL-
That the first fraternal organization composed of members of Slovenian descent became a reality was due primarily to the efforts of the deceased Rev.1 Francis SusterSid, pastor of St. Joseph's parish, Joliet, 111.
Rev. SusterSid came to Joliet April 20, 1891. As a worker in the vineyard of our Lord in his parish he also ministered in Slovenian communities in the states of Illinois, Iowa and Pennsylvania. At every opportunity he recommended the organization of fraternal societies.
In the year 1892 there were 17 societies, one of which was
PROGRESS OF KSKJ
From the standpoint of finance and membership the KSKJ has progressed as is evidenced by the following figures—
Year Memb.	Assets
1894 333 $ 00,000 1904 6,253	18,117
1914 12,199 312,030 1924 23,339 1,301,607 1934 34,762 3,417,641 As of Feb. 1944, the KSKJ had a membership of 39,141 and assets in the amount of $5,500,000.
Paid benefits to date: $9,-
080,352. —*-
Solvency: 128.43%.
affiliated with a Bohemian organization, the rest functioned independently. In the same year, the first Slovenian publication in America, The Ameri-ski Slovenec, was published.
In the Oct. .14 issue this publication ran a page one article under the pen of the Rev. Su-stersic, an appeal that the Slo-
venian people organize societies and fraternal organizations.
The following is a condensed tsanslation of Rev. Suster-jsiè's appeal:
In union there is strength— a fact known to all. That is why groups in this land of free are organizing into societies. Catholics — thank the Lord — are not lethargic in this respect. One of the most important factors in our Catholic life are the Catholic organizations founded strictly on principles of faith. Individual societies are banding into parent organizations, all of which makes for strength, a procedure that is followed by the English, Irish, Germans, Poles, Czechs and Slovaks. But, what about the Slovenians?
It is true that there are at present about ten Slovenian societies in the United States, but that is not a sufficient number. There is a possibility of organizing at least another ten groups. Societies are urgently needed by our Slovenian Americans to bolster our religious, national, and social life.
One who joins a Catholic society recognizes his obligation to live according to the precepts of our faith, to fulfill his Catholic duties, attend Mass regularly, receive the sacraments, see that his children are reared as good Catholics, etc. Many a person would not have done the latter obligations and would have
On April 2, last Sunday, the KSKJ had completed SO years of service in the fraternal
field.
Inspired by men of vision over a half century ago and made a reality hy a handful of men and a few societies, the organization founded on Catholic ideals and fraternal principles has developed into one of the leading organizations of its kind.
Through the years of its existence the KSKJ has weathered many storm« oI tribulation. The organization was always responsive to changes when such changes were conducive to progress and approved by t'he majority in the true American system of democracy—always, however, mindful of the principles upon which the Union was founded.
It is fitting at this time to remember the organizers and all who were responsible for the organization of our grand Union. It is proper to remember the long list of officials, supreme and subsidiary, and also individual members who never had official titles, all working earnestly throughout the years, each contributing his share and resulting in the KSKJ of today.
We pause to give tribute to our 3,526 men and women in the service of our country, for in their sacrifice and duty to the cause of America, they are also fighting for the preservation of the KSKJ.
The progress of the Union may be at-
tributed to the Excellent leadership it has had throughout the years. Such leadership will always be available to the Union, provided we have the membership. We cannot base our progress on finances and membership alone. The organization will progress in proportion to the realization t'hat members have of the Union's ideals. Without a doubt the principles are assured longevity, for the KSKJ was the first of its kind among the people of Slovenian descent, and the ideajs were so worthy that they were emulated and resulted in the organization of other fraternal unions.
v Let us not forget, at ttois half-century mark of the Union, that the KSKJ is not so many dollars, not so many members, but that it is a principle in the hearts of men. As members of the KSKJ we can show our tribute by assuming our responsibilities and by informing non-members so that they, too, will be imbued by the fraternal spirit.
In the past 50 years many members have gone into eternity, many material benefits have been realized by survivors, new buildings 'have been erected, but regardless of the visible changes there remains t'he principle of fraternalism upon which the Union was founded. The organziation is bound to live i^ members will retain the spirit in their hearts and implant it in the hearts of their fellow-men.
JOUR PRfPS FOR 17th ANNUAL
; 70 QUINTS TO ENTER
SIX ZUPAN BROTHERS IN ARMED FORCES
Joliet, III.—Joliet is working and getting prepared for the coming Seventeenth Midwest KSKJ Bowling Tournament, which will be held at the Rivals Club Bowling Alleys on Friday, Saturday and Sunday, April 28, 29 and 30.
The local Bowling Tournament Committee has been organized and working quietly j for the past month to lay the, ground-work for the most successful tournament that may be held under the present wartime conditions and difficulties.
The Committee is as follow3: Chairmen, Rev. M. J. Butala and Matt Slana, Secretary, Frank Ramuta, and Treasurer, Mrs. Jean Tezak. The General Committee is composed of five members selected by each of
the local KSKJ lodges.
As usual, the main dance will be held on Saturday everting at the Rivals Hall, which adjoins the bowling alleys, and Gene V i c t o r's . well-known dance band has been booked for the occasion.
Frank Kosmach, genial secretary of the Midwest Bowling Association, figures that approximately seventy (70) teams will enter this year.
All Joliet KSKJ Bowlers and Bowlerettes who wish to be score markers during the tourney should sign up with either of the following: John Bluth, John Mutz, or Frank Ramuta.
More news and details will appear in later issues.
JO-LEE-ETT
HIGH GAMES FEATURE AS JOUET LADIES BOWLING LEAGUE NEARS WINDUP
been assimilated in nationality groups of other faiths had it not been for Catholic societies. Such organizations are urg-
|	<rv»r>tiniMKf rm D»»' »'
* * . Kb Sa Kj Ji
Members Serving Our Country
-o-
WHITE FRONTS TAKE THREE TO CLINCH FIRST IN JOLIET MEN'S PIN CIRCUIT
Joliet, 111. — The White Front Liquors by winning three gafnes from the Eagle Store team finally clinched first place in the league's standings. Although no 600 series were rolled by the individual bowlers, good team scores prevailed with the White Front liquors shooting a 2730 series. Father Butala and Doc Zalar drew cheers from the crowd by picking up difficult splits.
Peerless Prints 839 863 845 Slovenic Coal. 902 777 806
The Peerless Printers kept on the winning track by taking two games from the Sloye-nic Coals, who as usual picked up their weekly rationed "one-good-game" of 902: Frank Ra-muta's 578, Marty Slack's 552 and Larry Zema's 540 series helped the Peerless cause as John Churnovic's 554 and (Belie ve-It-Or-Not) Tony Golo-bitsh's 541 series were high for the Slovenics. Tezak Florists 743 962 833 Avsec Printers 841 885 885 The Tezak Florists first place hopes were dimmed by their losing two games to the Avsec Printers. Willard Ku-har's 571 and Rudy Pruss' 569 series were high for the Av-secs while Gene Tezak's 572 and Rudy Ramuta's 536 series were tops for the Tezaks.
1st Sergt. Lawrence A. Zupan Pvt. Henry L. Zupan	Second Lieut. John C. Zupan
White Fronts 891 893 946 The Eagle 801 850 905
The Eagle Store team lost three games to the hot first place White Front Liquors. Lou Fabian's 587, Ed Stark's 575 and John Bluth's 553 series topped the White Front scores while Charley Gregory's 570, Andy Kludovii's 570 and Tony Buchar's 562 series were tops for the Eagle team.
Alley Pick-Ups . . .
Three cheers for the champions, the White Front Liquors . . really earned t'heir honors ... No 600 series this week ... so here goes the weekly 200 honor roll Tony Buchar 243, Gene Tezak 232, Andy Kludovic 232, Lou Fabian 225, Bernie Kambic 214, Rudy Pruss 213, Charley Gregory 209, Rudy Ramuta 204, Willard Kuhar 201, and "Gol-die" Golobitsh 201 .. . per-| sistency is a great virtue and is almost always rewarded ... for instance . . . look at Gol-die . . . he sure worked a long time for that 200 game . . but he finally got it . . . you should have seen that "Gold Dust Smile" when he chalked up his 201 game . . . Gene Tezak better practice on the head pin . . . the miss of it-is inevitably costly ... especial ly with all the "wolves" be-
Pvt. Vincent A. Zupan
Editor's Note Th efollow-ing story written by Jack La Vriha, feature writer for the Cleveland Plain Dealar, appeared in the Cleveland publication April 3» La Vriha is of Slovenian parentage and resides in Lorain, Ohio.
Five of the Zupan brothers are members of St. Vitus, No. 25.
•
When Cyril F. ^upan, 18, was inducted into the army at Fort Benjamin Harrison, Ind., he became the sixth son of Ivan Zupan, 439 E. 120th St., editor of the Slovenian weekly newspaper Glasilo K. S. K. Jednote, to doi) a U. S. Army uniform.
Pvt. Zupan, a graduate of Collinwood High School, was taking a premedical course at
Pvt. Cyril F. Zupan
Western Reserve University when he received his call for service.
Four of the Zupan brothers are serving overseas. They are Second Lieut. John C., 28, in Italy; Pvt. Henry L., 32, and Master Sergt: Paul S., 23, both in England, and Pvt. Vincent A., 34, in the Mediterranean area.
First Sergt. Lawrence A., 25., who has been studying at Lehigh University t'he last six months, expects to be sent overseas soon.
In Four Countries
Lieut. Zupan, who was a furniture salesman with Sears, Roebuck and Co., prior to entering the army in February, 1942, has served in Tunisia, Algiers, England and Sicily. He was graduated from Collinwood High School and at-
Master Sergt. Paul S. Zupan
tended Kent State University.
Pvt. Henry, a former employee of the Western Electric Co., entered the army in March
1941,	and 'has been with the engineer corps in England since last October. He was graduated from Collinwood High School and attended Case School of Applied Science.
Sergt. Paul, who has been in England since last November, entered the army in June
1942,	while employed as an 'accountant at the Marquette
Metal Products Co. He was graduated» from Collinwood High School and attended the local Fenn College.
With Infantry Unit pvt. Vincent, who is married and 'has one child, was inducted into the army last August and is with an infantry (Oopttmiect on Paae S)
Joliet, 111. — An array of game plus a 171 and 147 for a high games and series seemed series of 519. Helen's stiff to float over the local KSKJ neck brought her good luck. Ladies Bowling League in last The league-leading Aliens week's session. Six 200's or better games and six 500 or better series were hit during the course of the evening. Doris Fabian marked up the hig'n game of the night with a 224 and Ann Pa^esh scored high 3eries of 572.
The Schustcr plumbers took three games by forfeit from the Joliet Office Supply team, due to the fact that only one bowler, Doris Fabian, from t'he Office Supplies showed up to bowl Doris made a good showing by scoring games of 161, 164, and 2.24 for a total series of 549. For the Schusters, Mary Salesnik took high honors by tallying a series of 488. Mary Kren was consistent in her markings and scored a 447 series. Another 400 series for the Plumbers was hit by Betty Martincich with a 442.
The Avsec Printers put plenty of pressure on t'heir bowling xlast week to trounce the Tezak Florists three games. Ann Papesh and Barb Buchar shared in high honors for the Printers by scoring better than Orange Crush added three 500 series. . Ann was really in more games to their wins by the groove and chalked up taking three games from the games of 191, 171, 210 for a Gorsich Markets. Marge Do-total series of 572. A 514 se- linshek was top bowler for the ries was hit by Barb Buchar Aliens with a series of 463. Is-wit'h games of 159, 188 and abelle Gregoric'h didn't do ho 167. After being in the slumps bad, either. She was close be-practically all season Helen hind Marge with a 456 series. Keith got back in stride again Mayme Umek decided to take by marking up a nice 201	(rnnMn,^ on raa-
EASTER
By H. Lewis Meyer
AWAKE . . . awake ...» Behold the golden sun! Arise . . . arise . . .! A new day is begun!
LET fearful hearts their doubtings hide;
Let hope go forth with joyous stride: For Love that died to live is near
To walk with them that seek Him here!
Let everything on earth that lives
High anthems raise to Him who gives Light and dark, Life after Deathj Ho, every one that draweth breath
Awake and greet this day! Arise . . .
and praise . . .
and prayl ^ ^J
/
(HI STEVE LOOP
Chicago, 111.-—Two quints ( made clean sweeps in the h.ephen's bowling circuit last v eek. The Darovic Lawyers ..«it back the Park View Laundry, while the Tomazin Taverns tripped the Koren^han Grocers.
High men were John Sluga, 530, John Jeray, 500, Wally Smyth, 527, Vincent Novak, 510, Victor Mladic, 577, J. R. Tomazin, 555, Louis Zidarich, 521, Joe Osterman, 505. In the other tilts, all 2 to 1 wins, the Jerin Butchers edged the Ze-leznikar Fuels,. the Monarchj Beers outpointed the Fidelity I Electrics, and the Kosmach
Cpl. Josephine M. Jamnik
'such »."hot" thumb that even the plug-hole, in/hi* ball expands . . ; the red-4ot*pectal re-appeared on the alleys . . . after an absence of seven weeks . ... still bending in— a little slow . ... the Joliet lodges are. organizing quite a few teams. . . really must give credit to John Kren, John Bluth, John Churnovich, Frank • Ramuta, Gene Tezak and the ¡ladies of the Women's KS^J League for lining up so many teams , . . I hear t'hat the net proceeds of the Tournament will be donated to St. Joseph's Parish for the establishing of a Service Men's Center at the Park . . < that ig really a good cause . . . and every Joliet K. S. K. J.'er will work and help
Four women from Greater Cleveland are now on duty in Boosters won the nod over the Italy as members of the Worn- - - - ~ — — —£ Gottlieb Florists.	, en s Army Corps, performing a gta'ndi succesjj wfts
Top scorers were Frank variety of army jobs close to,	d to hearfrom one of
Bicek, 527, Urban Ströhen, 516,[the actual front. Among them-Louie Rabetz, 524, Frank Gott- is our member of St. Christine' lieb, 524, John Terselich, 520,, Society, No. 219, Euclid, Qhio, John Kochevar, 464, Fr. Ed-!Corporal Josephine M. Jamnik, ward, 473, Frank Puklavetz, Technician. 461, Victor Prah, 517, John' Corporal Jamnik is with the Prah, 496, George Husich, 529, Engineers in Italy as a steno-Louie Zefran, 529.	grapher. She is the daughter of
Contributing to the 200-buck-; Mr. and Mrs. John J*™nik, dWidual hin7icap"swe^stokes et were Vincent Novak, 202, 961 E. 222 St., Euclid Ohio. Be-|wSU fce held _ on Wednes-Peter Prah, 239, Victor Mladic, fore going overseas she was *ta-,	n ^ the Men,g and
201, Tomzin Sr., 203, Louis Zi- turned at Fort Des Moines, ¡Wom'en.g KSKJ Uague annu_ darich, 201, Louie Zulich, 203, Iowa, andFo^ Oglethorpe, GaJ, mixed doubleg handicap Frank Bicek, 207, Frank Gott- Her brother Frank T. Jamnik 'tou win be held . . . and
. that they \ get the Glasilo and read Our Page ... to see how good old "679" and other bowlers are performing in the league . . . 'it is announced that Wednesday nite, April 12th, the annual Men's bowling league in-
is also in the Army service
Her address is: Cpl. Josephine M. Jamnik, A-55399 Engin-
782,
lieb, 222, Louie Rabetz, 221.
-o-
JOUET LADIES' LEAGUE
(ConUnited from pa** "»'
it easy after her wonderful, Section, APO bowling two weeks ago. Her master New York City, N
series last week totaled a 434.}	__0_
Jo Ramuta again topped the HOW MUCH DOES IT COST Gorsich Markets with a series of 447.
The Peerless Printers went on a scoring spree and stamp- English evening, 1,000 huge ed out the Joliet Engineers bombers soar over the Chan-' two games. Vida Zalar was nel and head for Berlin
for the finale — Wednesday, April 26th (a few days before _	the Tourney) the individual
eer Service Peninsular Base handicap sweepstakes for the c/o Post-!men and women wiU be held
Y,j. . . and that program will be finis" to a successful year of
TO BOMB BERLIN?
Suppose, in the dusk of an
bowling.
KSKJ Men's Bowling eLague Standings
W. L.
Pet.
| White Fronts........52 35 .598
top bowler for the Peerless by| By the time those planes re-F1.ori!is ......4.°.
marking up two swell games turn to England, their motors'J,he g!f	At
of 206 and 218, but her low ¡will have consumed 2,400,000 Jloven,c Co*ls........40 47 460
second game of 128 held her gallons of gasoline!
series down to a 552. Jo Karl ' The cost ... of the gasoline
Avsec Printers ......49 47 .460
1 Peerless Printers . 39 48 .448
improved considerably in her ALONE . scoring and was consistent in $380,000.
will be more than
piling up a 418 series. Another 200 bowler last Thursday was Dorothy Zlogar who scored a
To pay for the gasoline used on ONE such raid, 96,000 Americans would have to in-
nice 210 in her second game, j vest at least 10 per cent of plus games of 158 and 160 for their next pay check in War a tot^l series of 528 which was Bonds!
high for the Engineers. Jule You get a big kick out of Camp gathered up three nice reading about those 1,000-games for a 450 series.	j plane raids. You know that
HIGH GAMES Helen Keith such raids, if repeated often 171, 201; Barb Buchar 188,¡enough, will soften up the Ax-167; Ann Papes'h 191, 171,'is. But. . . 210; Fran Gursh 176; Maymej What are YOU doing to help Umek 164; Isabelle Gregorich j pay the cost of those raids? 179; Marge Dolinshek 177; | (In addition to the gasoline Betty Martincich 167; Mary ¡they use, it costs Uncle Sam Salesnik 181; Doris Fabian ¡$200,000,000 to build 1,000 4-161, 164, 224; Vida Zalar 206,¡motored bombers . . . plus the 218; Dorothy Zlogar 210, 160.¡cost of training the 10,000 men
There will be no bowling April 6th, due to the fact that
it is Holy Thursday and many! business of the bowlers would like to'fantastic figures, attend church services.	American wage
w'ho make up their crews!) Modern war is expensive its cost runs into 30,000,000 earners are
The Seven Last Words
Greater love than this no man hath, that he lay down his life for his friend. (John 15-13).
1. Jesus asks forgiveness for his executioners: "Father for-
sented	AprH
a 1§Ui àt,which time the
KSKJ organized, s The charter societies were: St. Martin's, Chicago, 111., represented by Math Brunski;, St. Joseph's, Joliet, ¡01.» Jo-sip Stukel, delegate ; Holy Family Society, La Salle, 111.» John Oberstar, delegate; SS. Cyril and Methodius, Tower, Minn., Stefan PaSié, delegate ; Knights of St. George, Stefan Stanfel, delegate; SS. Cyril and Methodius, Joliet, 111., Rev.: Frank S. Su-staràiô, .delegate; St. John the Baptist, Joliet, 111., Peter Mikatié, delegate.
In addition to the above the follqwing were also admitted to the organization, although they were not represented by delegates: St. Rochus, Clinton, Iowa; St. Joseph, Forest City, Pa. ; St. Joseph, Pueblo, Colo.; St. Joseph, Glenshaw, Pa.; St. John the Baptist, Butte, Mont.; St. George, Renovo, Pa.; St. Mary's, Cleveland, O. (later St. Vitus Society) ; the Adstrian Benefit Society, Frontenac, Kans. ; ' Knights of St. Florian, So. Chicago, 111.
The mortuary benefit was set at $500.
The second convention was to be held JiHy 4, 1895, in Tower, Minn. The Rev. Frank S. âusterèié presided at the first convention. Joseph Stukel was the recording secretary. The convention was also attended by the Rev. Francis Buh, as a correspondent for the "Ame-rikanski ^lovenec."
The first Supreme Board was composed of the following: Josip Stukel, president; Stefan Paàié, vice president; Mihael Wardjan, secretary; Ivan Pakii, assistant secretary; Stefan Stanfel, treasurer; >RéV. F. S. Susteréic, spiritual director; Auditors: Math Brunski, John Oberstar and Peter Mikatié.
entiy needed' in communities where there are no Slovenian priests. The sheep are without a shepherd. They never hea* the Word of God in a language whitfi they can understand, and consequently live and die without receiving the Holy Sacraments.
Some individuals undoubtedly desire to be visited by a missionary. It is a problem to visit a few individuals, however, if groups of 20 or 30 were organized into societies, it would be possible.
In Pennsylvania there are about 2,000 Slovenians who never had the opportunity to make a mission conducted by Slovenian Fathers. Recently someone through the "Ameri-kanski Slovenec" made a plea that a Slovenian Father make a visit there. An appeal was made to me that I visit them. 1 immediately responded that they set the time and place and inform me as to the prob-
OVEkSEAS
North Chicago, 111. — Pvt. Fred Zalaznik, son of Mr. and 3frs. Joseph Zalaznik, 1204 Lincoln
TO DRAMATIZE EVENT OF HUMAN CHRIST OVERiRADIQ
st is< Garrison, N. Y.—Father Ai* serving withdrew, S. A., Director of St. the Engineer-'Christopher's Inn, at Graynoor, ing Corps. He1 announces that the most out* is 19 years old!standing event of our human' and entered Christ, will be dramatized or* the service in the Ave Maria Hour Easteij
March, 1943. He was shipped overseas last August, saw action in
_ North Africa,
and now is somewhere in Italy. He is a member of the Mother of God Parish of Waukegan and is a member of St.* Joseph's Society, No. 53, of Waukegan.
-0- •
Sunday, April 9th. The broadcast is to be heard throughout} the United States and, in thai Diocese of Cleveland will bq carried by Station WJW, Cleveland, 11:30 to 12:00 noonj WICA, Ashtabula, 12:30 to jj P* m.
From the finding of the emp* ty tomb to the appearance of
Jesus to His disciples in tha .Upper Room, where He dispelled the doubt of Thomas, there will be re-iived all the s 0 u 1-s t i r ri n g, breath-taking; events as they have been conveyed to us by the inspired
None
The Spectrum of Love
As you have seen a scientist take a beam of light and pass it through a crystal prism, as you
have seen it come out on the'writers pf the Gospels other side of the prism broken of the beauty nor force of the into its comjionent colors—red,!original narrators has been
and yelow, and violet, and,eliminated by the Franciscan able attendance, but I receiv-l orange, and all the colors of the'Friars of the Atonement who
rainbow—so St. Paul passes the j are presenting this ray of love through the mag-; religious drama, nificent prism of his inspired1 4 -0
ed no answer. Another Slovenian missionary had the same experience. If, however, individuals were organized in societies, there would nave been a response.
Societies are also important in national life. Societies are conducive to intermingling and give the individual an opportunity to meet, and thereby realize that they are brothers and sons of one mother, Slovenians, who sense the beauty and feeling of their native as to remove mountains, yet do
historic
intellect, and it comes out broken JOLIET GIRLS' SCORE up into all its elements.	! GREATLY IMPROVED
"And I point out to you a yetj	I1K_Four girls roned
more excellent way. If I should; Qff gameg with the KSRJ Girlg speak with the tongues of men j Act.vity c,ub lagt Thurgday#
and of angels ,but do not ha™|Their ^^ ^ ^ ^ charity. I have become as sound-j , im d over some of ing brass or a tinkling cymbal. | ^ ioug ^^ And if I have prophecy and( c,aire c ter was t know all mysteries and all know- ^^	wonderful
ledge, and if I have all faith so
tongue. How well they can appreciate their mother tongue and appraise it properly!
Members of a society influence each other or are influenced or encouraged by a spiritual director to read good books, newspapers and period-
games
of 154-161-170 for a total series of 485. Darlene Churnovic was
not have charity I am nothing	n
And ,f I distribute all my goods 1<W8M46 >nd » M/MrieI
Mary Buthala who had a tough time getting started this
to feed the poor, and if I deliver my body to be burned, yet do not have charity, it profits me
n°"Charity is patient, is kind; !ot of practicing lately because
season .must have been doing a
charity does not envy is not pre
last week she was pitching the
WOUNDED
Capt. John S. Lekson, 26, give them for "they" know not! servin* " a Paratrooper, was
what the^ do."
2. The penitent thief is pardoned: "Amen I say to thee this, Parents
! wounded on Feb. 23 in Italy. • His recent letters asked his Mr. and Mrs. John
day thou shalt be with me in1 Lekson. not to worry as
his
wounds were not serious. Capt. Lekson was a graduate
Paradise."
3. Jesus asks His best friend to take care of His Mother;!?/. Collinwood High School and
"When Jesus had seen His Mother and the disciples standing whom He loved. He saith to His Mother: Woman, behold thy son. After that He saith to the
Western Reserve University. He taught school at Rawlings Junior High School before enlisting in October, 1941. After receiving his training at Ft.
disciple: Behold thy Mother:| Bragg, N. C. he was sent over-And from that hour the disciple!seas in March, 1943.
Three of his brothers are in service, Shipfitter Edward, sta-
took her to his own."
4. The desolation for the dy-
-o--¡now putting an average of 10
KSKJ Ladiet Bowling League per cent of each pay check in-Standings	I to War Bonds every pay day
W. L. Pet.'. . . but still it isn't enough!
Aliens Orange ......47 22 .681} Our air raids on the Axis
Schuster Plumbers..44 25 .638 are increasing in. frequency
ing Savior. "And about the ninth ¡tioned in the Aleutians; Purs-hour Jesus cried' with a loudier Ludwick, in the Maritime voice, saying: Eli, Eli, Lamna\ service in the South Pacific sabacthani? that is My God, My ¡war zone and Aviation Student
God why Me?"
5. His sacred humanity is tortured by thirst: "Jesus know-
tentious is not puffed up, is not bali a lot smoother with games icals. If Slovenians were or-!ambitious is not self-seeking, is,of 143-114-141 which totalled a ganized into societies, there! not provoked; thinks no evil, senes of 308- Betty McCarthy would be very few individuals! does not rejoice over wickedness, was a little below par but she who would not recognize the ¡butrejoices with the truth; bears hit a nice series of 377.
with all things, believes all	0
things, endures all things. I Charity never fails, whereas
Joliet Engineers ... 39 30 .565 and intensity. When land op- inS that all things were now ac-
Avsec Printers ......36 33	.522 erations really get going, the
Joliet Off. Sup.....31 38	.449 cost will be staggering.
Gorsich Markets . 27 42	.391 More and more Americans
Peerless Markets .26 40	.394 must join the Pay-Roll Savings' end is near: "It is consumated."|
Tezak Florists ......23 43	.348 Plan . . . more than those al-! 7- The'finale of the divine
hast thou forsaken ¡Max A., at Santa Ana, Cal.
j • other brother and sisters are Fred, Miss Josephine Lekson and Mrs. Mary A. Pierce of the E. 173rd Street address, whose husband, Corp. Louis J. Pierce, is stationed at Tampa, Fla.
complisehd, that the scripture may be fulfilled, said: I thirst." 6. He tells His friends that the
A PAL
A friend in need Is a friend indeed, A pal who is really while. With never a trace Of scorn on his face When you're errant once in a while.
He is someone who, When you're sad and blue, Will give you a mental lift. He's a rare sort of bird, Oft wasung and unheard, TMe person with God's great.
U-G. R -Perry
ready in the Pay-Roll Savings tragedy: "Father into thy hands ; Plan must begin to jack up 1 commend my spirit."
their War Bond purchases ...'	-o-
must start to invest more than THE LIGHT OF ANOTHER j With its golden face uplifted worth- 10 per cent! ,	j	DAY	j Though it snows and winds are
DAFFODILS By Grace Skinner
Oh. Winter is forgotten ¡When we see the daffodil
heritage of their mother coun-
■
Societies play an important role in the social life of our people. Many of our people come to this country uninformed, as a new-born babe, and as a result are ignored by the American reared individual. What is such an uninformed individual to do, particularly if he is in a community t'hat does not have a priest?
Only in the warm friendliness of home-like atmosphere of a society, among his own, can an individual hope to become informed. Experience will teach the individual in necessities; however, where a group is guided by a spiritual director, the individual will be reminded of 'his duties, and also informed as to how to pro cure his citizen rights. Only thus will the Slovenian born receive respect from his American co-citizens
KILLED IN ACTION
Mr. and Mrs. Martin Vrcan prophecies will disappear, and were informed that their son, tongues will cease, and knowl- Pic. Nick J. Vrcan, 23, was edge will be destroyed. For we killed March 11 at Bougain-know in part and we prophesy ville while fighting with the in-
in part; bJt when that which is perfect has come, that which is imperfect will be done away with. When I was a child. I thought as a child. Now that I have become & man, I have put away the things of a child. We see now through a mirror in an obscure manner, but then face to face. Now I know in part, but then I shall know even as I have been known. So there abide faith, hope and charity, thefce three; but the greatest of these is charity."
-o-
Bay Victory Bonds and Stamps
Money talks! United States War Savings Bonds and Stamps shout "VlctOTTl-
fantry of the 37th Division.
Pfc. Vrcan had last written home pn Feb. 20. He said he was busy, but would write again. He had been in service since January, 1942, and had gone overseas in May, 1942, without having had a furlough.
A former student of East Technical High School, Pfc. Vrcan had worked for the Auer Register Co.
Survivors include his parents; his two brothers, Sgt. George J., on Guadalcanal, and Joseph, and five sisters, Dorothy, Martha, Marcy, Mrs. Rus-sel Doerr and Mrs. Joseph Zi-vic.
| Remember . . . War Bonds No matter how dark the night are the finest investment in No matter how 'hard the way, the world today. You get back We can always hope for the ' $4 for every $3 you invest. | morrow, | And ... the more War Bonds For the light of another day 1 you buy now, the quicker thej	, '
Axis will be licked . . . and No matter how deep the sor-the less the war will cost in the long run.	i
Think it over, time you're tempted to put a nickel in something you don't absolutely need — put it in War Bonds instead { i
row,
No matter how keen the pain, And every ¡We can eheriah the hope for < tomorrow, And the healing, tomorrow < will bring! -i ; ill -Ms A. Chaffey.
chill.
SIX BROTHERS SERVE
(.Continued from page 7)
unit in the Mediterranean area. He was a houseware buyer for Famous and Barr., St. Louis, a branch of the May Co., prior to entering service.
Sergt. Lawrence, who was a student at Miami University when inducted in August 1941, is a graduate of Collinwood High School.
Paul and Henry 'have met in London several times and are planning to spend their fur-
I	EASTER GREETINGS	I
9	V,
«£9	From the First and Oldest Slovenian	16
&	Flower Shop in Town	" *
I	SLAPNIK FLORIST	I
Swinging 'neath a tiny window Nodding, swaying to and fro ¡loughs together In and out a curving driveway Three other members of the Daffodils .all in a row.	jZupan family are Stanley P.,
»	j 38, an employee of the Mar-
Telling us that winter's over jquette Metal Products Co.; Symbolizing hope and cheer » ¡Ann Marie of Murray, O., a Emblem 0f continued sunshine,war plant worker, and Marian,
Daffodils and spring are here.
N ..............■
Every KSKJ lodge should ha active ili 6ne field dr the other.
a senior at Flora Stone Mather College.
The mother, Mrs. Antoinette Zupbn, died two ytearfe ago.
On Sale Easter Plants and Corsages and Flowers gj	for All Occasions	^
| LOUIS SLAPNIK, Manager |
1 6102 St Clair Ave. HEndereon 1126 k
CLEVELAND S, OHIO	.
sDfeseLsJlisebsBbsefcsDfcsDfesDfesDfesDiiS^fflSaa