GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 8. NOVEMBRA 1982 Boljši poslovni rezultati kot v polletju Že ob začetku letošnjega leta .smo govorili, da bo to težko leto, leto, v katerem bomo morali bolje delati in varčneje živeti. Zdaj ta predvidevanja preskušamo v vsakdanji praksi. Ukrepi, sprejeti v zadnjem času, so nas kar precej zaposlili, pa naj gre za spremembo delovnega časa, za omejeno porabo goriv, ali za devalvacijo in druge ukrepe zveznega izvršnega sveta, s katerimi hočemo še dodatno spodbuditi izvoz in izvoznike, in ki se bodo globalno z večjim dohodkom odrazili tudi pri naših izvoznikih. Sicer pa, kako smo poslovali v devetih mesecih leta? Za hvalo sicer ni pravi čas, pa vendarle se • Tudi v naši občini razdeljevanje bencinskih bonov za obrt in kmetijstvo še ni zaključeno. Delo naj bi predvidoma končan' sredi meseca, do takrat pa lahko tisti, ki bonov še niso dvignili, to storijo vsak delovni dan od 13. do 15. ure na komiteju za družbenoekonomski razvoj v stavbi občinske skupščine. Za neregistrirana vozila izdaja bencinske bone oddelek za notranje zadeve občinske skupščine. lahko občinsko gospodarstvo pohvali s poslovnimi rezultati, ki so boljši od republiškega povprečja. Začnimo z izvozom, ki je sicer nekoliko upadel, a naj bi se do konca leta spet povečal. Ob tem je treba dodati, da naj bi v občini s posebnim sporazumom zagotovili še dodatne spodbude izvoznikom. • Upravni organi občinske skupščine so 2. novembra že začeli delati po novem delovnem času, s katerim se tudi povečuje število ur, ko bodo delali s strankami. Razen glavne in sprejemne pisarne, prijavno odjavne in matične službe ter krajevni uradi, ki sprejemajo stranke ves delovni čas, so za stranke določene ure: v ponedeljek in petek od 8. do 12. in od 13. do IS. ure ter v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Temu je prilagojen delovni čas zaposlenih v občinski upravi, v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 15.30, v sredo pa od 7.30 do 17.30, s tem, da imajo zaposleni možnost polurnega premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa. V primerjavi z lanskim devet-mesečjem se je izvoz povečal za 23 odstotkov in je znašal 765,2 milijona din oziroma 18,3 milijone dolarjev, kar predstavlja 74,3 odstotke načrtovanega izvoza. Izvoz na konvertibilne trge je v skupnem izvozu udeležen z 83,3 ši izvoz kot .v lanskih devetih mesecih pa ima Kemijska industrija. Po podatkih (tako izvozne kot uvozne povzemamo po poročilu interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino) se je uvoz reprodukcijskega materiala in investicijske opreme v primerjavi z • V okviru široke akcije za varčno uporabo energije potekajo tudi akcije in proučevanje možnosti o premiku delovnega časa r cilju varčevanja z energijo. Zavedajoč se pomena omenjenih vprašanj je izvršni svet prevzel obvezo, da bo poskrbel za usklajenost pri razporeditvi delovnega časa s prometnimi, vzgojnovarstvenimi in drugimi dejavnostmi in s tem pripomogel k razreševanju vprašanj, kise bodo ob tem pojavljala. Izvršni svet je sprejel tudi naslednja priporočila o razporeditvi delovnega časa v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Kamnik 1. V vseh organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, strokovnih in drugih službah naj se zagotovi delovni dan v času dnevne svetlobe. 2. Vse organizacije združenega dela, skupnosti in službe, ki delajo v eni izmeni, naj premaknejo začetek dela najmanj za eno uro oziroma zagotovijo delovni k v času dnevne svetlobe. 3. V TOZD, ki delajo v dveh ah' treh izmenah naj praviloma ne premikajo začetka delovnega časa, če ta ne bo imel nobenih varčevalnih učinkov, razen v skupnih in drugih službah, za katere veljajo priporočila pod 1. in 2. točko. 4. Šole naj enotno začnejo s poukom ob 8. uri, Šolski center Rudolfa Maistra pa prilagodi začetek pouka voznemu redu vlaka. 5. Vse organizacije združenega dela, kjer delovni proces omogoča takojšen prehod na nov delovni čas, naj to store s 1/11-1982. listale organizacije združenega dela pa naj do 10/11-1982 proučijo možnosti in predlagajo ustrezne rešitve spremenjenega delovnega časa. 6. O rešitvah prehoda na spremenjen delovni čas naj vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, strokovne in druge službe takoj obvestijo izvršni svet, ki bo poskrbel, da bo usklajena in prilagojena razporeditev delovnega časa v prometnih, trgovskih, vzgojnovarstvenih in drugih organizacijah. 7. Prehod na nov delovni čas mora biti izveden najpozneje do konca meseca novembra. Manjši fizični obseg proizvodnje so imeli v Kemijski industriji, Stolu in Menini. Celotni prihodek gospodarstva se je v primerjalnem obdobju povečal za 33,2 odstotka; ker so se porabljena sredstva povečevala hitreje od celotnega prihodka (35,7 odstotno povečanje), se je dohodek povečal za 28,1 odstotek, čisti dohodek pa za 30,6 odstotke. Nekoliko so se povečale tudi izgube - 19,2 milijone din, ki so jo imeli v treh delovnih okoljih: Titan - tozd Livarna z obdelavo - 16,8 milijone din, Golfturist, tozd Gostinstvo in žičnice - 3,9 milijone din ter Živilska industrija Eta - 4,5 milijona dinarjev. Izguba v Titanovem tozdu gre predvsem na račun neplačane realizacije. V Eti imajo za rdeče številke več vzrokv: zmanjšan obseg prodaje, razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov, povečanje zalog na račun neizvršnega izvoza ter veliko povečanje indirektnih stroškov. • Še preden so se začeli resni zapleti pri oskrbi z gorivom, katerega posledica je seveda povečano število potnikov v javnih prevoznih sredstvih, je začela delati posebna komisija - sestavljajo jo predstavniki Železniškega gospodarstva, Integrala, republiškega komiteja za promet in zveze ter izvršnih svetov Kamnika in Domžal. Rezultat dela komisije je sedanji začasni kolektivni potniški promet na relaciji Kamnik-Ljubljana. Število vlakov se je tako precej povečalo, saj od 2. novembra vozijo vsako uro, v konicah pa tako, kot pred spremembo voznega reda. Upoštevana ni bila le zahteva naše občine, naj bi pomaknili odhod vlaka iz ljubi june ob 14. uri za deset ali petnajst minut (to bi bil odmik od taktnega - urnega prometa). l\a pobudo našega izvršnega sveta bo Železniško gospodarstvo skupaj z občinsko komunalno skupnostjo skušalo odpraviti tudi nevarna križišča ceste in železnice. Spremenil se je tudi vozni red avtobusov: ob konicah je sicer ostal nespremenjen (6. in 14. ura) v dopoldanskem in popoldanskem času pa se je zmanjšalo število odhodov avtobusov za šestnajst. Pripravljen pa je že predlog tako imenovanega ploskovnega prometa, s katerim naj bi omogočili povezave avtobus - železnica iz krajev* kjer železnice ni (Komenda, Mengeš, Preserje, Šmarca, Volčji potok. Radomlje), ki naj bi ga uveljavili z novim letom. S tem bi uvedli celovit, kolektivni promet, pri čemer naj bi upoštevali še nekatere sprejemljive pripombe krajanov in krajevnih skupnosti, ki jih bo sprejemal občinski komite za družbenoekonomski razvoj. Še vedno pa je odprto vprašanje prevozov na Veliko planino med smučarsko sezono, torej vprašanje, ki ga bo treba rešiti, povezano med obema prevoznikoma in potrebami. Zbori občanov Tudi o spremembah družbenega plana odstotki oziroma 6,2 odstotka manj kot lani. Med najuspešnejšimi izvozniki na konvertibilni trg so Stol (27,7 odstotka), Titan (18,9 odstotka), Tovarna usnja (16,3 odstotke), Kemijska industrija (14,4 odstotke) in Svilanit (14,1 odstotke). Med organizacijami, ki so najbolj povečale izvoz so Tekstilni inštitut, Menina, Alprem, Donit, Titan, Eta, Stol in Svilanit, manj- lanskim tričetrtletjem zmanjšal za 3,5 odstotke, s čimer je bil letni načrt uvoza izpolnjen 72 odstotno. Spodbudni so kazalci o fizičnem naraščanju proizvodnje, zlasti uspešni so bili v Tovarni usnja (17,2 odstotno povečanje napram lanskim devetim mesecem), Titan (16,1 odstotek), Rudnik kaolina in kalcita (11,8), Eta (11,3), Svilanit (11,5). Ocena gospodarskih in političnih razmer, programska seja krajevne konference SZDL in razprava o osnutku sprememb srednjeročnega plana občine so bile osrednje točke na zborih občanov, ki so bili v tem mesecu v skoraj vseh krajevnih skupnostih. Nekateri zbori so se pred nami, v dveh krajevnih skupnostih, Podgradu in Črni pa jih bodo zaradi premajhne udeležbe občanov ponovili. Trenutni gospodarski položaj kljub dokaj uspešnemu poslovanju kamniškega gospodarstva ni lahak. Ukrepi, ki sta jih sprejela ZIS in skupščina kot so vsi administrativni ukrepi odprli vrsto vprašanj, ki terjajo ustrezne rešitve. V prvi vrsti je nedvomno boljše organiziranje javnega prometa, kar je v določeni meri že urejeno. Varčevalni ukrepi z gorivom bodo terjali tudi razrešitev Protekcionizem - to ni več vprašanje Za sedanje ekonomske težave je že jasno: ne pestijo le nerazvite, marveč postajajo tudi sestavni del življenja razvitih. AH je v takšnih okoliščinah dopuščeno geslo »cilj posvečuje sredstvo« (makiavelizem), postaja vse boi j pomembno vprašanje, kipa je očitno že izgubilo svoj filozofsko-teo-retični pomen in postaja ena izmed oblik ravnanja najrazvitejših držav. Sicer pa drugače tudi ne more biti, kajti zdi se, da vsakdo rešuje svojo kožo tako, kot mu trenutno najbolj ustreza. Primerov za to je dovolj in po svoje kažejo na problem tistih skupnosti, ki medsebojnih odnosov niso povsem natančno opredelile. Protekcionistični ukrepi očitno postajajo tisto sredstvo, ki se ga lotevajo ne samo ZDA, kot najzvestejši zagovornik načel, proste trgovine, marveč tudi EGS. Deseterica se že nekaj časa ukvarja s svojim velikim »prijateljem« - Japonsko, ki zaradi fantastične ekonomske uspešnosti ruši vse administrativne in druge prepreke na tujih trgih. Položaj je več kot paradoksalen: medtem ko v najrazvitejših državah upada proizvodnja vtomobilov, hi-fi tehnike, fotoaparatov in še nekaterih drugih predmetov, Japonci iz leta v leto beležijo prav v teh državah sorazmerno visoke skoke prodaje. Vsi dosedanji pogovori med EGS in Japonsko niso dali pretirano otipljivih rezultatov, vsaj za EGS ne, in zato se ta poti-homa, a vztrajno pripravlja na »protiukrepe«. Seveda je povsem jasno, da kakšnih novih protiukrepov sploh ne more biti, pač pa se zahodnoevropske države vse bolj zatekajo k administrativni zaščiti svojega ekonomskega položaja. Stvar bi bila seveda dokaj preprosta, če bi šlo morda zgolj za trgovino, a sprejem takšnih ukrepov ima verjetno (ali zagotovo) tudi politične posledice. Da je to povem res, potrjuje že ime protekcionističnih ukrepov (temni), očitno pa v sedanjih razmerah drugače ne gre. Ob vsem tem pa je tudi razumljivo, da bodo posledice takšne mini ekonomske vojne med razvitimi državami še najbolj boleče občutili nerazviti. Njihovi dolgovi se večajo, možnosti za odplačilo pa drastično zmanjšujejo. Lahko bi rekli: tudi ekonomija- pozna zakonitosti običajnega življenja: kadar gre nekaj narobe, gre vse drugo slabo. J. KOVAČIČ določenih problemov v kmetijstvu, saj nekaterim, predvsem kmetom z večjo proizvodnjo, količine goriva ne bodo zadoščale. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje zagotavljanja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Vse te probleme bo treba kar najbolj učinkovito rešiti, ob tem pa ne smemo pozabiti, da rešitev ne smemo iskati samo od drugih, ampak da se bomo morali tudi sami v vsakem temeljnem okolju bolje organizirati, da bomo morali organizirati in razviti nekatere oblike medsebojnega sodelovanja, ki smo jih v času, ko je bilo vsega dovolj, zanemarjali, (n. pr. strojne skupnosti). Ocene dela krajevnih organizacij socialistične zveze kažejo, da je bila aktivnost krajevnih organizacij v preteklem letu usmerjena predvsem v pripravo in izvedbo skupščinskih volitev in volitev v samoupravne organe krajevnih skupnosti. Kako uspešno so to nalogo krajevne organizacije opravile, se bo pokazalo predvsem v tem, kako uspešno bodo delovale delegacije in krajevna samouprava. V nekaterih krajevnih organizacijah SZDL so zbore občanov izkoristili tudi za kadrovske spremembe in volitve n'ivih vodstev, bodisi zaradi neaktivnosti dosedanjih ali pa Zato, ker so dosedanji predsedniki prevzeli nove dolžnosti. Splošna ugotovitev je, da je bila socialistična zveza aktivna, vendar še vedno le preveč v okviru vodstev krajevnih organizacij SZDL, medtem ko delo v sekcijah, odborih, krajevnih, vaških in uličnih odborih ni zaživelo. To pa bo moralo biti ena temeljnih usmeritev dela krajevnih organizacij SZDL v naslednjem letu. Na zborih občanov je bil v razpravi tudi osnutek sprememb družbenega plana občine. Osrednja pozornost je bila namenjena predvsem skupnim nalogam, ki so bile opredeljene z dosedanjim planom in problematiki urejanja prostora. Zaostreni pogoji gospodarjenja so terjali zmanjševanje investicijske porabe, tako da se je bilo treba odpovedati nekaterim nalogam, ki so bile opredeljene v planu. Podprta je bila ugotovitev, da se ob zagotovitvi sredstev Medobčinske zdravstvene skupnosti prične s fazno izgradnjo Zdravstvenega doma. Obširnejša informacija o tem bo v naslednji številki Kamniškega občana. Opredeljen je bil tudi prednostni red naložb, v glavnem investicijskega vzdrževanja na področju šolstva in otroškega varstva. V krajevnih skupnostih Novi trg, Center in Zaprice pa so se odločili za predlog izgradnje po-vezovalno-mestne ulice, ki naj bi peljala mimo Metalke preko mostu na obvoznico s tem, da stara ETA ostane. V krajevnih skupnostih je bila velika pozornost namenjena tudi urejanju prostora, tako je bila dana pobuda, da se za obrtno in industrijsko cono nameni prostor med obvoznico in Kamniško Bistrico. V posameznih krajevnih skupnostih je bilo izraženih še več pripomb, ki jih bodo pripravljala družbenega plana po zaključku javne razprave 15. novembra obravnavali in skušali uvrstiti v predlog družbenega plana. To so bili le nekateri drobci iz posameznih zborov občanov. Zbori občanov so bili dobro pripravljeni, na vseh so sodelovali predstavniki OK SZDL, izvršnega sveta, pa tudi drugi, če je problematika to zahtevala, tako da so tisti občani, ki jih je problematika zanimala, dobili dovolj informacij in so lahko aktivno sodelovali ter dali svoje pripombe, mnenja in predloge. J. Z. Dekontaminacija vozil Konec oktobra, natančneje v soboto, 23., so marsikoga vznemirile sirene, ki so opozarjale na nevarnost. Pa ni šlo zares. Ali pač. Za pripadnike enot civilne zaščite in debto teritorialne obrambe, saj so preskušali svoje znanje in veščine v opazovanju, zaščiti, izvi- Bistrica 82 dništvu ter odstranjevanju posledic nuklearnega in kemičnega orožja. Prva tovrstna vaja, imenovana Bistrica 82, je bila torej preskus za RBK enote krajevnih skupnosti, delovnih organizacij. Pa ne le njihovega poznavanja najnevarnejšega orožja, varovanja pred njegovimi posledicami, ampak tudi organiziranosti enot od temeljnih sredin do občinskih štabov, njihove povezanosti, prenosa komand in podobno. Občinski štab prevzema poročilo Ponazorjena atomska eksplozija Teritorialrf so se vUjafiB ▼ Polemični prispevki Jasno je, da se nihče ne bo mogel greti zastonj Tako je menilo predsedstvo OK SZDL Kamnik ob obravnavanju aktualnih razmer o našem stanovanjskem gospodarstvu. Problem, ki je že nekaj časa aktualen ne samo v Kamniku, naj bi izviral iz slabo razvite stanovanjske samouprave v hišnih svetih. Ugotovitev je nedvomno sporna, pa čeprav samo za tiste, ki nas ta problem prizadeva. To so potrdili tudi zadnji zbori občanov, saj so občani dovolj argumentirano opozorili, da niso zadovoljni z gospodarjenjem SKG Kamnik. Eden izmed razprav-Ijalcev na zboru občanov na Duplici je pri izpostavljanju problema organizacije ogrevanja v stanovanjskih blokih uporabil celo izraz, da gre v tem primeru za čisto »izsiljevanje«. Nadvomno gre za problem, ki bi moral skrbeti tudi tiste občane, ki so naveličano godrnjali, ker se jim je zdel nepomemben. Ne mislim sicer razgrinjati vseh problemov, ki smo jih v zadnjih dneh priča na vseh javnih krajih, predvsem pa na zborih stanovalcev, in celo sredstva množičnega obveščanja skrbijo za predstavitev ene plati medalje. Celo Dnevnik je poročal o »radikalnem« ukrepu, ki naj bi rešil problem gospodarjenja SKG s tem, da bo enkrat mesečno objavil spisek dolžnikov v Kamniškem občanu. Osebno sem proti takšni salo-monski rešitvi - »vlačenja« občanov po časopisih,, saj smo vendar pravno urejena družba, zato rešujmp spore po zakoniti poti. (Zakon dovolj jasno opredeljuje sankcijo zoper tistega, ki ne plačuje stanarine - torej upoštevajmo zakon) Ne izrekam lažne solidarnosti s tistimi, ki se zavestno izmikajo plačevanju stanarin in ogrevanja, vendar se mi pri teh polemikah vsiljujejo naslednja vprašanja: - Kdo je dovolil zamenjavo stanovanj tistim občanom, ki do tega niso upravičeni, ali so socialno ogroženi in ne morejo ali celo niso hoteli plačevati manjših stanovanj? Nedvomno je takih primerov zamenjav stanovanj v Kamniku več. - Ali sem dolžan plačevati SKG storitve, kr jih sploh nisem deležen (centralno ogrevanje)? - Ali sem res vsako plačano položnico dolžan nositi na SKG zaradi njihove malomarnosti pri tekočem vodenju evidenc o plačilu - torej sem svoje poštenje dolžan dokazovati na SKG? - Zakaj sem dolžan izpolnjevati pogoje iz pogodbe o ogrevanju, čeprav jih SKG. ne izpolnjuje? (Baje zaradi slabih črpalk, slabe izolacije in drugih napak izvajalca SKG v nekaterih stanovanjih v 4. in 5. nadstropju stan. blokov ne morejo ogrevati le-teh do 18 stopinj, tako sem v celo najhujšem mrazu lahko deležen le do 16 stopinj - torej sem dolžan plačevati neko povprečje) - kje je pravna zavest? - Ali se SKG ne čuti dolžno, da me o spremembah višine zneska obvesti, tudi o vzrokih za spremembe, vzrokih najemanja kreditov — kdo ima pravico razpolagati z mojim osebnim dohodkom? - Zakaj je v nekaterih soseskah, potrebno toliko kotlovnic in kdo ter kako je opravljal tehnični prevzem stanovanjskih blokov? - Zakaj se problematika centralnega ogrevanja obravnava šele v septembru, in to po hitrem postopku ter praktično brez mož- nosti alternative? - Kdo mi lahko,zagotovi, da ne boni tudi letos, kot že več zim, zmrzoval v stanovanju kljub temu, da storitve plačujem celo za naprej, odplačujem kredit, za katerega me nihče ni vprašal..., itd. ' Predlog bi bil članek, če bi hotel nanizati vse probleme, s katerimi se srečujemo stanovalci, zato se bom omejil še na nekatere splošne ugotovitve. V celoti se zavedam težkega položaja, s katerim se srečuje naše gospodarstvo, kot tudi dejstva, da tudi v energetiki ni prostora za improviziranje, kar prejkoslej ugotoviš enkrat pozimi, ko bi se rad pogrel, in tudi ne pričakujem od SKG nemogočega. Upravičeno pa se sprašujem, od kod SKG takšna morala. Bralce Kamniškega občana po vsej verjetnosti zanimajo tudi razlogi za ukrep družbenega varstva - ugotovitve SDK in organov odkrivanja in ne samo to, ali je sosed v seznamu dolžnikov. Trdno sem prepričan, da se vsaj tretjina teh dolžnikov ne izmika plačevanju, ampak na tak - sicer nezakonit način izraža svojo nemoč, podrejeno vlogo in protest nad mačehovskim gospodarjenjem. Torej je vzrokov za neplačevanje več, zlasti pa tiči v visečih in nerealiziranih obljubah O pomoči pri hišni samoupravi, pravnih osebah, ki so snmo fiktivne in zagotovitvi pravnega varstva posameznikom. Nesporno je , da vpitje, prikrivanje lastnih napak, enostransko obtoževanje hišnih svetov za krivdo, splošna frazeologija in nerealizirane obljube še nikoli niso bila vodilo k samoupravljanju, ustvarjalnosti in resnejšemu delu. V. P., Duplica Spodbudimo delovanje potrošniških svetov Organiziranje in delovanje potrošnikov je sestavni del samoupravnega organiziranja našega družbenega življenja. Proizvodnja v socialistični družbi ni moti-, viraria z dobičkom, temveč je namenjena zadovoljevanju proizvajalnih in življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov. Zato potrošniki ne morejo biti zgolj pasivni porabniki predmetov in storitev, ampak morajo preko svoje samoupravne organiziranosti aktivno in organizirano vplivati na proizvodnjo in blagovni promet ter tako varovati svoje interese glede izbire, kakovosti ter cen blaga in storitev. Žal pa v naši občini potrošniki še niso ustrezno organizirani, pa tudi potrošniški sveti niso zaživeli, je bilo ugotovljeno na posvetu s predsedniki potrošniških svetov iz krajevnih skupnosti. Posveta so se udeležili tudi predstavniki RK SZDL, ki so predsednike seznanili s pomenom, vlogo in nalogami potrošnikih svetov, obenem pa smo se dogovorili za nekatere-konkretne naloge. V prvi vrsti je treba pot-grošnike trdneje samoupravno organizirati, zato bomo oblikovali občinsko konferenco potrošnikov. Vrsta naših zakonskih aktov opredeljuje pravice in dolžnosti organiziranih potrošnikov, a jih potrošniki premalo poznajo, zato bo potrebno usposabljanje in seznanjanje, kar bo ena prvih nalog konference potrošnikov in potrošniških svetov. Usposobljeni in pripravljeni bodo potrošniki na podlagi samoupravnega 'spo- razumevanja in dogovarjanja z organizacijami, ki opravljajo preskrbo in storitve, kot tudi z nadzornimi organi, lahko v večji meri vplivali na kakovost in ceno blaga in storitev. Urejali smo smučarsko progo Tudi naš razred je sodeloval na delovni akciji na Veliki planini. Naša naloga je bila očistiti progo. Ko smo se zbrali na Šimnovcu, je tovariš poslal fante naprej do naselja koč, dekleta pa smo ostala na Šimnovcu. Dobile smo lopate, grablje, krampe in se odpravile na teren. Nekaj dela so opravili že naši predhodniki, zato smo pričele z delom nekje na sredini proge. Treba je bilo odstraniti odvečno kamenje, kar pa sploh ni bilo lahko. Pošteno smo popri-jele za delo in do kosila izpolnile normo. Fantje so imeli težje delo, saj so odstranjevali vejevje in so bili blatni in umazani od smole. Po kosilu smo nadaljevali z delom. Bojana Cevec, Helena Za-kolšek, novinarski krožek OŠ Frana Albrehta, Kamnik Novo branje v kamniški knjižnici Dolar J.: Spomin človeštva - Cankarjeva^založba, 1982 Vidav L; Banachove elgebre - Društvo matematikov, 1982 Vidav I.: Uvod v teorijo C - algebre - Društvo matematikov, 1982 Torkar E.: Jezdeci in sanjač - Držav, založ. Slovenije, 1982 Heurgon J.: Življenje in navade Etruščanov - Državna založba Slovenije, 1982 Slanovec T.: Sirarstvo - Kmečki.glas, 1982 Babic B.: Primorska ni klonila - Lipa, Koper, 1982 Roth J.: Radetzkvjeva koračnica - Mladinska knjiga, 1982 Stopar L: Grad Pišece - Obzorja Mrb.,'1982 Stopar L; Svibno - Obzorja Mrb., 1982 Stvron S.: Sophiejina odločitev - Obzorja, Maribor, 1981 Večja prodornost in racionalnost pri gradbenikih Člani občinske konference ZKS Kamnik so se tokrat skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK s področja gradbeništva in stanovanjske , ter komunalne gradnje spoprijeli s problemi, ki v določeni meri preprečujejo, da bi organizacije združenega dela s področja gradbeništva v širšem smislu postale učinkovitejše ter uspešnejše pri uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije na tem področju, še posebej pa pri stanovanjski gradnji. Delovna skupina, ki so jo pri oceni stanja ter pri izdelavi predlogov za boljšo organiziranost gradbenikov vodile usmeritve lanskoletne problemske konference Zveze komunistov Slovenije, je v svoji uvodni besedi na konferenci med drugim izpostavila razdrobljenost kamniškega gradbeništva, celoten kompleks od pridobivanja in oddajanja stavbnih zemljišč preko tesnejšega poslovnega sodelovanja in skupnega nastopanja posameznih OZD na domačem in tujem trgu, slednja zahteva je seveda povezana s kvalitetnejšim vključevanjem kamniških kapacitet s področja gradbeništva v širšem smislu v vdčje poslovne sisteme in preko njih na delo v, tujini, zlasti Zarja, Alprem, do kakovostnejšega dela skupnosti stanovalcev in hišnih svetov, skratka na področju hišne samouprave. Občinska konferenca je osvojila ugotovitve delovne skupine ter izhajajoč iz. njih ter iz razprave, opredelila konkretne akcijske zaključke. Veljavno urbanistično dokumentacijo in prostorski plan je treba ustrezno dograditi, tako da bodo kot zazidalne površine opredeljena predvsem nekvalitetna zemljišča, ki s kmetijskega vidika niso tako zanimiva, kakršnih je v kamniški občini še sorazmerno precej. Nesprejemljivo je, da se stavbna zemljišča, ki se sicer pridobivajo po veljavni ceni, kasneje oddajajo na licitacijah po načelu »kdo da več«, saj se na ta način neopravičeno pridobivajo velika sredstva, poleg tega pa so avtomatično izločeni občani, ki so v slabšem ekonomskem položaju. Bolj prav bi bilo, če bi bila izdelana merila in pogoji, na osnovi katerih bi lahko opredelili prioritetno listo vseh zainteresiranih ter na tej osnovi dokončno oddali oziroma prodali stavbno zemljišče. Še naprej je treba razvijati sodelovanje in povezovanje kamniške in domžalske občine na področju komunalne dejavnosti,,*) Poplačana vztrajnost Ni dolgo tega, ko se je Utok boril za obstoj; v prvi vrsti delavci, ki so zmogli moči in so polni elana za boljši jutri vztrajali do konca. Ni bilo lahko, zato so sedaj lahko ponosni na dosežene rezultate in razvoj delovne organizacije. Minila so leta anonimnosti Utokove usnjene konfekcije in dopolnilnega programa. Kljub znanim težavam in problemom v gospodarstvu Utok uspešno dela; še več, usnjena konfekcija gradi in si utira pot na domačem in tujem trgu. Lahko bi dejal, da postaja Utok doma pojem kvalitete; to potrjujejo rezultati dela in priznanja, ki jih je dobila delovna organizacija na sejmih usnja in usnjene konfekcije. Utok je prejel vrsto nagrad za kvaliteto, izvirnost in kreacijo; največje priznanje v Skopju »BILJAHO«; prvo nagrado na sejmu mode v Sarajevu; »ZLATNI OGRTAČ« na Zagrebškem sejmu in največje priznanje za usnjeno konfekcijo »ZLATO KOŠUTO« * na Beograjskem sejmu mode. Vsa priznanja so odraz uspešnega dela in afirmacije celotnega kolektiva. Krivično bi bilo, da bi pozabili na novo formirani TOZD Maloprodaje, ki se uspešno razvija v samostojno maloprodajno mrežo. Prodajalni v Kamniku se je v pičlih treh letih pridružilo novih deset butičnih prodajaln, zlato ne bodite presenečeni, če se boste srečali z U tokom v Celju, Mariboru, Titovem Velenju, Kopru, Ljubljani, Bledu, Dubrovniku, Sarajevu, Zenici in pred kratkim odprto prodajalno v Novem Sadu. Ž. M. čemer morajo še posebej razmisliti v Komunalnem podjetju, saj nam tesnejše poslovno sodelovanje zagotavlja racionalnejšo izrabo delovnih sredstev in s tem nižje cene. V kamniški občini sta dva projektivna biroja, v SKG in v Graditelju, zajiatera je nujno, da se tesneje povežeta in s tem dosežeta optimalno izkoriščenost projektantskih kapacitet in seveda tudi realnejše možnosti za prodor na tuje trge. Obstaja še cela vrsta, lahko bi rekli relativno drobnih možnosti za višjo stopnjo racionalizacije gradnje v občini Kamnik. Med njimi naj omenimo samo možnosti organiziranja skupne gramoznice, separacijc, betonarne, boljšo povezavo gradbene operative in inštalaterskih dejavnosti, ki trenutno ne presega ravni komercialnih pogodb, in še druge skupne usmeritve, ki lahko pripeljejo do višje kvalitete v kamniškem gradbeništvu. Občinska konferenca je preverila tudi uresničevanje zaključkov, ki jih je sprejela na prejšnji, osmi seji, v zvezi s konkretizacijo sklepov 3. seje CK ZKJ in 3. seje CK ZKS. Brez dvoma lahko ugotovimo, da se je precej spremenil način razmišljanja, ko se razpravlja o reševanju problemov v ustreznih sredinah. Predvsem gre za spodbudnejšo orientacijo razprav, ki so bolj usmerjene na interne probleme, torej na tiste, ki jm je mogoče razreševati z lastnimi močmi, z odgovornejšim in vestnejšim delom, z boljšo lastno organiziranostjo in tako dalje. Še naprej bo treba krep'ti kvalitete, kot so osebni zgled, odkritost, tovarištvo in druge, ki pa se ponekod le stežka prebijajo v vsakdanji način dela in obnašanja. Za nekatere sredine se postavlja tudi vprašanje, zakaj se ne uspejo ustrezno organizirati in izpeljati aktivnosti, ki so za nijih življenjsko pomembne. Ali gre za politično nepismenost, saj ponekod ne znajo izluščiti svojih konkretnih nalog, ali gre za goli oportu-nizem, ko ponekod še čakajo, da se razmere spremenijo njim v prid, namesto da bi se uspešneje orientirali znotraj opredeljenega ekonomskega okvira, je bilo vprašanje, ki so ga zastavili nekateri razpravljale!. Najbrž bo treba še veliko naporov predvsem v smeri spreminjanja mentalitete posameznikov, ki še niso dojeli, da je vsebina stabilizacijskih prizadevanj naša življenjska perspektiva, ne pa le kratkoročna usmeritev. MM OD VSEPOVSOD • Bo bencina in nafte res dovolj? ZAGREB - Zagrebška INA, ki oskrbuje domači trg z 64 odstotki nafte, je samo v oktobru predelala okoli 360 tisoč ton nafte. Kot so povedali na tiskovni konferenci predstavniki INA, je ta delovna organizacija kljub vsem zapletom vendarle pokrila najnujnejše potrebe domačega trga. Menijo, da se bodo razmere v prihodnjih tednih nekoliko izboljšale, tako da bo bencina vsaj za bone dovolj. Poudarjajo pa, da bo treba vso rapoložljivo nafto pravičneje razdeliti med vse porabnike, kajti sedanji začasni ukrepi še niso mogli upoštevati vseh specifičnih pogojev posameznih porabnikov goriv. • Ker ni deviz, ni strokovne literature LIUBIJANA - Zaradi zaostrenih ekonomskih razmer, predvsem zaradi pomanjkanja deviz, se je stanje na področju uvoza strokovne in znanstvene literature močno zaostrilo, so poudarili člarti republiškega komiteja za znanost in tehnologijo. Če bi hoteli uvozniki naročiti in seveda tudi plačati vso potrebno tovrstno literaturo, potem bi mDrali imeti na voljo 3,4 milijarde dinarjev. Sedaj zbrana sredstva pa zadoščajo za uvoz le 60 odsotkov literature, zato so se dogovorili, da bodo ob strogi selekciji vendarle skušali uvoziti vsaj 'H) odstotkov željene znanstvene in strokovrie literature. • Varčevanje je množično BEOGRAD - Združenje bank Jugoslavije ugotavlja, da so imeli občani .na hranilnih knjižicah bank in poštnih hranilnic za 605 milijonov dinarjev deviznih in dinarskih prihrankov, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na varčevalca pride okoli 20 tisoč dinarjev, kar je sicer malo, kot pravijo, je pa varčevanje množično. Devizno varčevanje je naraščalo v tem obdobju za dva odstotka hitreje od dinarskega. • Pobiranje koruze je v zamudi BEOGRAD - Do 25. oktobra so koruzo pospravili z 1.69 milijona hektarjev polj, kar pomeni, da je bilo delo opravljeno na 75,5 odstotka površin. Kljub temu bi lahko rekli, da spravilo koruze ne teče tako, kot bi moralo, so ugotovili na seji Zadrvžne zveze Jugoslavije, kar pomeni, da se bo zavlekla tudi setev pšenice. Na Hrvaškem pa trenutno stoji"okoli 35 odstotkov traktorjev, saj ni gum in drugih nadomestnih delov, zagrebška gospodarska banka pa nima dovolj denarja, da bi jih uvozila. • Kako pravočasno do umetnih gnojil? LJUBLJANA - Prihodnje leto bodo slovenski kmetje potrebovali skupaj nekaj več kot 263 tisoč ton umetnih gnojil, če bodo hoteli s tem pognojiti približno polovico obdelovalnih površin. Zaradi vseh sedanjih težav pa bo uspeh že, če bodo kmetje dobili vsaj 240 tisoč ton umetnih gnojil, to je toliko, kot letos. Zato na splošnem združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije menijo, da bi bilo najbolje, če bi se z umetnimi gnojili kmetje oskrbeli do konca leta, kajti 70 odstotkov gnojil bodo potrebovali že spomladi. • Večja nezaposlenost na Hrvaškem ZAGREB - Konec letošnjega leta je bilo pri sisih za zaposlovanje v sosednji Hrvaški pripravljenih nekaj več kot 92 tisoč nezaposlenih, kar je za 15,1' odstotka več kot v istem obdobju lani. Mednezaposle-nimi je 70 odstotkov ljudi, starih do 27 let, od skupnega števila nezaposlenih je 61 odstotkov žena. Pomoč domačinom v prostem času krepi prijateljske vezi Vaje za boljšo obrambno pripravljenost Po letnem programu dela občinskega štaba teritorialne obrambe Kamnik, smo oktobra izvedli tridnevno vzgojo občinskega štaba TO in dela prištabnih enot. Poudarek je bil na odpravljanju pomanjkljivosti v štabnem delu, ki so se pokazale v lanskoletni vaji »NNNP/KAMNfK-81«, kakor tudi nadaljnjemu usposabljanju in urjenju starešin in vojakov v najtežjih pogojih boja. Kot na prejšnjih vajah, moramo tudi tokrat ugotoviti kup dobrih stvari, a tudi pomanjkljivosti. Pohvaliti moramo zavzetejst in delavnost starešin, kakor tudi vojakov, kar je odraz splošnih prizadevanj naše družbe za boljšo obrambno usposobljenost. Lahko trdimo, da smo pri vzgoji štabov in enot dosegli takšen nivo, da kar najracionalneje trošimo sredstva. Vsakdo izmed nas se zaveda, da je to naš skupni denar, ki ga odvajajo iz sredstev združenega dela za SLO in DS. Hrano pripravljamo na terenu, starešine pa še večkrat opdovedujejo svojim dnevnicam, včasih celo kilometrinam. Vsekakor so to akcije, katere je treba pozdraviti. s Med vajo so nas obiskali predstavniki družberio-politične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kar kaže zavzetost in prizadevnost, predvsem pa odgovornost omenjenih predstavnikov za obrambne priprave in usposobljenost naših štabov in enot. Zaradi vsebine vaje z nami niso sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, kar je na drugih vajah stalna praksa. Pohvaliti pa moramo domačine, pri katerih smo prebivali, za sprejem, pomoč, kakor tudi korekten odnos do naših pripadnikov TO. Poleg uspešnega reševanja nalog, moramo izpostaviti predvsem dobre lovariške odnose, aktivnosti aktiva ZK, disciplino pripadnikov ter prijetno vzdušje na vaji. To je vsekakor ena najpomembnejših kvalitet, ki zagotavlja uspešno izvajanje zastavljenih nalog. Poleg dobrih strani vaje, je treba opozoriti tudi na napake. Zato so aktiv ZK, kakor tudi starešine in pripadniki TO napake na analizah temeljito obravnavali, kar je osnova za načrtno delo vnaprej. Lahko trdimo, da je vaja dosegla sVoj namen in še enkrat pokazala nujnost obrambnega in samozaščitnega usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe. JOŽE ARKO Mladi, kultura, ulica in pesmi ciganov V sredo, 27. oktobra, ob 18. uri so verjetno marsikaterega Kamničana, ki je hitel mimo kavarne VERONIKA, zmotili zvoki, ki so se razlegali z dvorišča za kavarno. Nekateri so obstali samo za trenutek in odhiteli naprej, tisti bolj radovedni pa so se približali skupini malce čudno oblečenih mladih, ki so sedeli okoli majhnega ognja. Od tod so se namreč razlegali glasovi, spremljani z jesensko otožnimi zvoki kitar, harmonike in violine ter žvenketajoč ritem tamburina. Naokoli so bili razmetani stari lonci, vrči, cunje in napol polomljeni zaboji. Okoli skupine se je nabiralo vedno več ■gledalcev, ki so nekako zamaknjeno strmeli v ogenj in poslušali preproste, zdaj otožne, zdaj življenja polne pesmi, dokler jih ni iz zamaknjenosti prebudila hitra, že skoriij divja glasba. Tako so se približno tričetrt ure menjavale recitirane in pete pesmi. In, če ne bi bili ti obrazi ob ognju le nekam preveč znani s kamniških ulic, bi verjetno marsikdo vzkliknil: »Le kaj počno ti cigani v Kamniku?« Ti cigani so »cigani« posebne vrste - člani kamniške gledališke dramske skupine »PF.DENJMO-ŽIC«, ki je skupaj s komisijo za kulturo pri OK ZSMS ob XI. kongresu ZSMS pripravila recital ciganske poezije z naslovom: PESMI CIGANOV. Mladinska dramska skupina »PEDFNJMOŽIC«? Za skupi- no s tem imenom verjetno še niste slišali, njeni člani pa si bomo prizadevali, da bo to ime čim večkrat pred vašimi očmi in v vaših ušesih. Pravzaprav pa, če gledamo s pravno-formalne strani, dramska skupina »PEDENJ-MOŽIC« sploh še ne obstaja. Skupina mladih, v glavnem študentov, se je naveličala mrtvila, ki že lep čas vlada na tem področju (in ne samo na tem) v Kamniku in je zato v petek, 22. oktobra v gostilni Pod gradom ustanovila omenjeno skupino, izvolila predsednika, tajnika in blagajnika. Okvirno smo se dogovorili o namenu in programu skupine, zapisnik pa je podpisalo 21 članov. Ker pa je pot od besed k dejanjem včasih tako dolga, da po- 1 tem slednjih sploh ni, smo se odločili, da bomo začeli z dejanji takoj, še preden bodo stekli postopki za registracijo skupine. Tako smo pripravili recital, čeprav še nimamo ne svojih prostorov, ne finančne podpore. Nujno potrebujemo predvsem prostor, kjer bi se lahko zbirali in vadili in vsaj nekaj denarja. Računamo na najširšo' podporo, predvsem s strani OK ZSMS in ZKO. In zakaj se ne priključimo že kakšnemu obstoječemu društvu? Preprosto zato, ker društvo, ki bi delovalo v skladu z našimi željami in interesi ne obstaja. Imamo kar precej izkušenj in vemo, kaj hočemo, pa tudi volje zaenkrat še ne manjka ANDREJ KLEMENC Novembrske seje zborov skupščine občine Tudi ta mesec se bodo zbori Skupščine občine Kamnik sestali ločeno, in sicer 5. seja družbenopolitičnega zbora bo v torek, 16. novembra ob 16. uri 5. seja zbora združenega dela bo v četrtek, 18. novembra ob 16. uri 5. seja zbora krajevnih skupnosti bp v petek, 19. novembra ob 16.30 Vse seje bodo v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, II. nadstropje. DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije 2. Odobritev zapisnika - 4. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. septembra - 4. seje zbora združenega dela z dne 29, septembra . - 4. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 30. septembra. 3. Informacija o sedanjih gospodarskih gibanjih v občini Kamnik 4. Informacija o preskrbi z osnovnimi živili, prevozi na delo in o delovnem času 5. Predlog samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja 6; Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kanonik 7. Predlog spremembe odloka o določitvi enot števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 8. Predlog spremembe dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 9. Predlog odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije 10. Predlog spremembe odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika 11. Predlog sprememb in dopolnitev odloka o noveliranem urbanističnem redu za območje občine. Kamnik 12. Predlog;spremembe odloka o zagotavljanju in usmerjenju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik 13. Pooblastilo Izvršnemu svetu SO Kamnik, da odloča o izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo 14. Soglasje k: - samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne skup- nosti za zaposlovanje - samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdrav- stvene skupnosti Kamnik - statutu Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik 15. .Volitve in .imenovanja 16. Delegatska vprašanja Točke 1, 10, 11 in 12 obravnavata samo zbora združenega dela in krajevnih skupnosti. Ad 3) Informacija o sedanjih gospodarskih gibanjih v občini - Komite za družbenoekonomski razvoj je zbral nekatere okvirne kazalce gospodarskih gibanj v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Informacija bo v popolnejši obliki posredovana OZD po 15. 11. 1982, ko bo na osnovi predloženih periodičnih obračunov za devet mesecev letošnjega leta možno kvalitetneje opraviti analizo stanja na področju gospodarstva in negospodarstva. Fizični obseg proizvodnje ima še nadalje ugodno rast tako v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Boljši kot v šestih mesecih so rezultati na področju poslovnega uspeha gospodarstva. Zaskrbljujoče pa je področje izgub. Te so se od 6 mesečnega periodičnega obračuna povečale. Med DO z izgubo ni več Komunalno podjetje Kamnik, pa tudi ne TOZD Kamniktit DO Kemijska industrija Kamnik. Izguba v DO Eta ni visoka, vendar visoke zaloge gotovih izdelkov opozarjajo na resnost položaja, v kateri se je ta DO znašla. Nasploh rezultati poslovanja kažejo, da bo kamniška občina dosegla v letošnjem letu ugodnejše rezultate kot pa jih dosega gospodarstvo Slovenije. Pričakovati je realno rast družbenega proizvoda (1,5%), investicijska, skupna in splošna poraba pa se giblje pod resolucijskimi določili. Ukrepi Zveznega izvršnega sveta za vzpodbujanje izvoza-še posebno devalvacije dinarja, bodo v globalu ugodno vplivali na rast dohodka tistih organizacij, ki so usmerjene v izvoz. Indeks izvoza je sicer nekoliko upadel, a lahko pričakujemo, da se bo do konca leta še nekoliko povečal. Gospodarstvo opozarja, da usmeritve za zmanjšanje izvoznih stimulacij niso pravilne, ker bi s tem razvrednotili učinke devalvacije. Komite za družbenoekonomski razvoj.razmišlja o dodatnih stimulacijah v okviru občine; osnutek samoupravnega sporazuma bo predložen Izvršnemu svetu novembra. Komite za družbenoekonomski razvoj, bo na seji skupščine posredoval delegatom tudi informacijo o uresničevanju dogovora družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ad 4) Informacija o preskrbi z osnovnimi živih*, prevozi na delo in o delovnem času Informacija o preskrbi z osnovnimi živili je bila objavljena v prejšnji številki Kamniškega občana na osnovi podatkov, ki jih je posredovala DO Kočna Kamnik; informacija o prevozih na delo bo posredovana na skupščini. O problematiki razporeditve delovnega časa je razpravljal izvršni svet skupščine občine Kamnik na 16. seji 28. oktobra in zaradi racionalnejšega izkoriščanja in varčevanja električne in drugih vrst energije ter boljše izkoriščenosti delovnega časa sprejel ustrezna priporočila in jih posredoval vsem organizacijam združenega dela na območju občine. Zavedajoč se pomena omenjenih vprašanj je izvršni svet prevzel obvezo, da bo poskrbel za usklajeno prerazporeditev delovnega časa s prometnimi, vzgojno-varstvenimi in drugimi dejavniki in s tem pripomogel k razreševanju vprašanj, ki se bodo ob tem pojavljala. Izvršni svet je sprejel tudi odredbo o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih. Ad 5) Predlog samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja Skupščina republiške skupnosti za ceste Slovenije je na 24. seji 3. 6. 1982 obravnavala in sprejela finančni načrt republiške skupnosti za ceste za leto 1982. Posledice, ki izhajajo iz nastalega finančnega stanja presegajo pristojnost in odgovornost republiške skupnosti za ceste, zato skupščina skupnosti seznanja z nastalo situacijo tudi skupščine občin SR Slovenije ter druge dejavnike, odgovorne za urejanje nastalega stanja. Ad 6) Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik Skupščina občine Kamnik je leta 1977 na podlagi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem sprejela odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Leta 1979 je izvršni svet Skupščine občine Kamnik podpisal dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki zavezuje občinsko skupščino, da odlok prilagodi določilom tega družbenega dogovora. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik smatra, da je potrebno sprejeti odlok iz leta 1977 dopolniti in spremeniti predvsem v členih, ki se nanašajo na višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V spremembah je upoštevana tudi sedanja komunalna.urejenost posameznih naselij v občini Kamnik. V predloženem osnutku odloka se predlaga, da se sredstva nadomestila iz naslova počitniških hišic namenijo za financiranje nadaljnega razvoja RTC Velika planina. Ostala zbrana sredstva se tako kot do sedaj namenijo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena v krajevnih skupnostih, kjer se nadomestilo zbira. Med komunalne objekte splošnega družbenega pomena, ki se bodo vzdrževali in financirali iz tega prispevka, sodijo zlasti: vzdrževanje občinskih cest I. kategorije in zunanja razsvetljava ob teh cestah. Za navedene objekte bo potrebno v prihodnje izločiti sredstva za amortizacijo. Izvršni svet predlaga skupščini, da sprejme osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamniške občine in predlaga, da javna razprava o osnutku odloka poteka do 10. decembra 1982. Ad 7) Predlog spremembe odloka o določitvi enot števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in številu namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Ad 8) Sprememba dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Skupnost občin ljubljanske regije je na pobudo Temeljnega sodišča Ljubljana in Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana posredovala predlog spremembe navedenega odloka in spremembo navedenega dogovora. Sprememba navedenega odloka se nanaša na spremembo števila sodnikov porotnikov, ki je določeno v drugem členu odloka, in sicer od 1500 na 1740 sodnikov porotnikov. Temeljno sodišče v Ljubljani namreč ugotavlja, da je število 1500 sodnikov porotnikov za ljubljansko regijo glede na povečan obseg pripada zadev premajhno, ker je opravljanje družbene funkcije sodnikov porotnikov, zlasti v nekaterih enotah Temeljnega sodišča dokaj frekventno in so nekateri sodniki porotniki udeleženi pri sodnih obravnavah pogosteje. Zaradi tega Temeljno sodišče prosi za spremembo navedenih samoupravnih aktov. O tej problematiki je potekala razprava tudi v odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije, kjer je bilo sprejeto stališče, da bi se za naslednje mandatno obdobje število sodnikov porotnikov ustrezno povečalo. Izvršni svet je obravnaval spremembe odloka in dogovora ter predlaga vsem trem zborom občinske skupščine, da jih sprejme. Ad 9) Predlog odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije Izvršni svet skupščine občine je na seji 14. oktobra t. I. sprejel sklepe o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije v občini in. jih posredoval organizacijam združenega dela, objavljeni pa so bili tudi v Kamniškem občanu št. 18, (delegatska priloga). DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Po zakonu o energetskem gospodarstvu sprejemajo občinske skupščine odloke za urejanje omenjenih vprašanj. Zato je izvršni svet skleniL.da bo predlagal občinski skupščini sprejem ustreznega odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije, Ad 10) Predlog spremembe odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika Zemljišče pare. št. 395/2 k. o. Stranje leži na robu območja zazidalnega otoka SS 1 Stranje, za katerega se po noveliranem načrtu za območje Kamnika zahteva izdelava zazidalnega načrta. Ker zazidalni načrt za navedeno območje še ni izdelan in sprejet, je Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo - kot pooblaščena strokovna organizacija predlagalo, da se zemljišče pare. št. 395/2 izvzame iz zazidalnega otoka in urbanistično ureja na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, s čemer bi se lastniku tega zemljišča omogočila gradnja stanovanjske hiše. Predlog odloka je obravnaval izvršni svet občinske skupščine in predlaga zboroma, da sprejmeta odlok o spremembi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika. Ad 11) Predlog spremembe odloka o noveliranem urbanističnem redu za območje občine Kamnik Območje Tuhinjske doline ureja noveliran urbanistični red, ki ga "je sprejela občinska skupščina. Izvršni svet skupščine občine je sprejel pobudo nekaterih krajevnih skupnosti v Tuhinjski dolini za spremembo in dopolnitev urbanističnega reda. Ljubljanski urbanistični zavod, kot pooblaščena organizacija je pripravil predlog za spremembo in dopolnitev urbanističnega reda. v skladu z določili Zakona o urbanističnem planiranju je osnutek sprememb in dopolnitev bil s sklepom izvršnega sveta javno razgrnjen. V času javne razgrnitve nanj ni bilo pripomb. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na prekvalifikacijo neplodnih površin v zazidljive površine med naseljema Šmartno in Laze v Tuhinju, severno od regionalne ceste do gozdnih (na severu) oz. kmetijskih obdelovalnih površin (na vzhodu). Predlog odloka je obravnaval izvršni svet in predlaga zboroma, da sprejmeta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o noveliranem urbanističnem redu za območje občine Kamnik. Ad 12) Predlog spremembe odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik Republiški komite za zakonodajo je opozoril skupščino občine Kamnik na nepravilnost v besedilu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji, hrane v obdobju 1982-85 v občini Kamnik, ki sta ga zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sprejela 23. junija 1982. 6. Člen navedenega odloka določa, da le-ta začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, to je 9. julija 1982, uporabljal pa naj bi se od 1. julija 1982. S to določbo se daje odloku učinek za nazaj, kar je v nasprotju z določbami 258., 259. in 261. člena ustave SR Slovenije. Izvršni svet SO Kamnik je predlog odloka obravnaval na seji 28. oktobra in predlagal zboroma občinske skupščine, da sprejmeta odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 v občini Kamnik. Ad 13) Pooblastilo izvršnemu svetu SO Kamnik, da odloča o izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo Zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo določa, da lahko skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščen organ dovoli temeljni organizaciji na njeno zahtevo izplačiloakontacije osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen v prvem odstavku 17. člena navedenega zakona, če ugotovi objektivni značaj vzrokov za izgubo ali oceni, da je zaradi narave in pomena veljavnosti to opravičljivo. Ker sta julija letos Titan, TOZD Livarna z obdelavo in Komunalno podjetje Kamnik že podala tovrstni vlogi, je izvršni svet o tem razpravljal in sklenil, da obema delovnima organizacijama dovoli izplačevanje osebnih dohodkov v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti, ki veljajo za področje delitve osebnih dohodkov v tej delovni oz. temeljni organizaciji. Glede na to, da se lahko podobni primeri ponovijo in bo potrebno hitro ukrepati, predlaga izvršni svet zborom skupščine, da ga v skladu z zakonom pooblastijo za ukrepanje v teh primerih. Sestali se bodo delegati skupščine občinske raziskovalne skupnosti 2. seja skupščine občinske raziskovalne skupnost^ bo v petek, 12.11. 1982 ob 12. uri v sejni dvorani skupščine občine Kamnik DNEVNI RED: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in poročilo 2. Potrditev sklepov 1. seje skupščine 3. Podelitev nagrad in priznanj inovatorjem ORS Kamnik za leto 1981 4. Devetmesečna realizacija finančnega načrta o stanju 30. 9. 1982 5. Informacija o nadaljevanju raziskave termalne vode Vaseno 6. Sprememba 5. člena statuta ORS Kamnik o načinu delegiranja delegatov v skupščini ORS 7. Sklep o oblikovanju in nalogah skupnih organov ORS 8. Pobuda za razveljavitev razpisa za vodjo Skupne strokovne službe SIS občine Kamnik 9. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS občine Kamnik s predlogi sprememb 10. Zahtevek delovne organizacije Titan za oprostitev plačila prispevka za ORS Kamnik 11. Predlog podpisnikov za ORS Kamnik 12. Delegiranje predstavnika v komite za družbenoekonomske odnose SO Kamnik 13. Delegatska vprašanja AD 3) ORS Kamnik bo na 2. seji skupščine podelila nagradi in priznanja dvema inovatorjema za tehnične izboljšave v procesu dela za leto 1981. Nagrajenca sta dipl. ing. Janez Štefula za tehnično izboljšavo »rezanje kartonskih stročnic« in KV kovinostrugar Ciril Vinšek za tehnično izboljšavo »brfišenje odrezanih ploščic«. S svojimi izboljšavami sta delovni organizaciji KIK že v letu 1981 prihranila precejšnjo vsoto deviznih dinarjev, ki bi jih'porabili za nakup podobnih naprav. Potrebno je, da delovne organizacije uskladijo svoje samoupravne akte o inovacijski dejavnosti na osnovi Zakona o izumih in tehničnih izboljšavah ter tako spodbudijo ustvarjalno inovacijsko delo posameznikov in skupin. AD 4) ORS se s 1. 7. 1982 prispevna stopnja ni spremenila, ker ni bilo izkazanih viškov, niti jih ni pričakovati. Tako je stopnja ostala nespremenjena 0,12% od dohodka TOZD in delovnih skupnosti. Polletna realizacija finančnega načrta izkazuje prihodke v višini 45,7% to je 2.542.074,15 din, odhodke pa v višini 3,5% realizacije ali 196.979,90 din. Razlika med prihodki in odhodki znaša 2.346.094,25 din. Sredstva se tekom polletja niso natekala kot je planirano po finančnem načrtu, zato je izkazan primanjkljaj v višini Devetmesečna realizacija finančnega načrta ravno tak"o izkazuje primanjkljaj. Tako je bil priliv sredstev do 30. 9. 1982 v višini 3.775.775,05 din ali 62,7% od planiranih sredstev. Praviloma pa bi moral biti prihodek realiziran v \jišini 75%. Odhodki so bili realizirani le za 7,5% ali 417.251,20 din. Razlika med prihodki in odhodki znaša 3.358.523.85 din. Odbor za družbeno planiranje je obravnaval nastali primanjklaj in skupščini predlaga, da sprejme ustrezen sklep o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavarovancev in vplačano akontacijsko vrednostjo. Sklep oblikovan v tem smislu pa se naj objavi v Ur. 1. SRS in sicer za poravnavo obveznosti za obdobje januar-september. Obrazložitev: Po zakonu o ohračunavanju in plačevanju prispev-^ kov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 33/80) plačajo TOZD in delovne skupnosti prispevke od dohodka, kjer je osnova dohodek TOZD oziroma delovne skupnosti v obliki akontacij. Mesečne akontacije so izračunane na podlagi dvanajstin obveznosti obračunane po dohodku za preteklo leto. S periodičnimi obračuni se sicer ugotavljajo in obračunavajo obveznosti v tekočem letu, le da te razlike TOZD in delovne skupnosti ne nakazujejo sproti. V smislu 12. člena citiranega zakona vplačajo razliko med obračunano in plačano obveznostjo le, če je skupščina interesne skupnosti sprejela sklep o vplačilu navedene razlike. AD 5) Na 1. seji programskega sveta Nafta plin in termalne vode pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, dne 24. 9. 1982 je Geološki zavod iz Ljubljane podal predlog o nadaljevanju del II. faze raziskovalne naloge »Termalne vode Vaseno v Tuhinjski dolini«. Raziskovalna skupnost Slovenije je ta predlog osvojila in zagotovila v ta namen 3.000.000 din in ne samo 1.000.000 din, kot je bilo prvotno dogovorjeno. ORS* Kamnik bo zagotovila 4.000.000 din iz sredstev, ki se zbirajo po stopnji 0,12% od dohodka TOZD in delovne skupnosti. V II. fazi bi bila izvrtana globoka raziskovalna vrtina na podlagi rezultatov raziskav I. faze, ki že poteka. Nadaljevanje raziskave je potrebno, da bi detajlno določili hidrološke parametre vodonosnikov s termalno vodo in s tem možnosti njenega izkoriščanja. AD 6) Popravek 5. člena statuta ORS Kamnik je na osnovi predloga volilne komisije pri OK SZDL Kamnik, ki predlaga vsem skupščinam SIS, da na osnovi pobude temeljnih sredin preoblikujejo konference delegacij: a) KS Kamniška Bistrica, Godič in Crna v konferenco delegacij za SIS družbenih dejavnosti b) Iz konference delegacij Zg. Tuhinj, Šmartno in Pšajnovica naj se izloči Pšajnovica c) Graditelj in Gradbinec naj oblikujeta svojo konferenco delegacij č) Konferenco delegacij naj oblikujeta Alprem in Zarja d) Skupščine interesnih dejavnosti tako povečajo število delegatskih mest za 3 mesta. Popravek statuta ORS Kamnik se tako spremeni in glasi: Občinsko raziskovalno skupnost Kamnik upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljev kot uporabnikov raziskovalnih storitev in raziskovalnega dela. Skupščina šteje 33 delegatskih mest zbora uporabnikov. Ad8) V Predsedstvo OK SZDL Kamnik je na svoji 33. seji, dne 2. 7. 1982, obravnavalo pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kamnik, 6 preklicu razpisa za vodjo skupnih služb SIS. V skladu s predlogom družbenega pravobranilca samoupravljanja je predsedstvo razpravljalo tudi o kandidatu za v. d. vodjo skupnih služb SIS in predlaga skupščinam SIS družbenih dejavnosti, da z v. d. vodjo skupnih služb SIS imenujejo Zvoneta Cveka, zaposlenega na oddelku SLO pri skupščini občine Kamnik. Ad 9) Da bi se zagotovilo opravljanje del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti in njihovih organov, bo na skupščini obravnavan samoupravni sporazum o ustanovitvi in organizaciji skupne strokovne službe SIS občine Kamnik. K temu sporazumu naj bi pristopile in ga sprejele vse interesne skupnosti, teh je trinajst, s ciljem, da se zagotovi opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del ter z racionalnim, ekonomičnim in enotnim uresničevanjem skupnih in splošnih interesov. S tem sporazumom se določa organizacijo strokovne službe, delovno področje, način koordinacije dela in financiranje službe ter druge pomembnejše naloge, ki so v sporazumu podrobno opredeljene: Ad 10) Tovarna kovinskih izdelkov TITAN TOZD Livarna z obdelavo »ENA« prosi občinsko raziskovalno skupnost, da ji zmanjša obveznosti plačila prispevka ali celo oprosti po stopnji 0,12% od dohodka za leto 1982, kar znaša za leto 1982 okrog 200.000 din. To oprostilo naj bi trajalo do konca sanacije tozd. Svojo prošnjo delovna organizacija uteljuje s tem, da je DS na podlagi 31. člena Zakona o sanaciji OZD sprejel več sklepov, med drugim tudi sklep, da izvršnemu svetu SO Kamnik in drugim SIS pošlje zahtevek o znižanju prispevnih stopenj, davkov in drugih prispevkov, zaradi nastale situacije. Odbor za družbeno planiranje je problematiko delovne organizacije TITAN obravnaval in zadevo prepustil v obravnavo in dokončno odločitev skupščini ORS. Ad 12) Komite za družbenoekonomski razvoj skupščine občine Kamnik predlaga vsem SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik, da delegirajo predstavnika v Komite za družbenoekonomski razvoj in sicer Janeza PERNUŠA, zaposlen kot direktor Doma upokojencev Kamnik. Menimo, da bo predlagani s svojo družbeno aktivnostjo in poznavanju področja družbenih dejavnosti, lahko uspešno sodeloval pri komiteju. STROKOVNA SLUŽBA ORS Seja občinske skupnosti socialnega skrbstva Podaljšan rok za ustanovitev centra za socialno delo v Kamniku 12.'oktobra so se na 2. seji sestali delegati obeh zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju OSSS). V odsotnosti predsednika skupščine je sejo vodila namestnica predsednika Marija Rotova. Ob pregledu sklepov 1. seje skupščine so se delegati seznanili s predlogom volilne komisije pri OK SZDL Kamnik, ki je upoštevala pripombe o oblikovanju konferenc delegacij, izrečene skoraj na vseh skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Volilna komisija je predlagala da: - KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna oblikujejo konferenco delegacij za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, - se Pšajnovica izloči iz konference delegacij KS Zg. Tuhinj, Šmartno in Pšajnovica, - Graditelj in Gradbinec oblikujeta svojo konferenco delegacij, - konferenco delegacij oblikujeta tudi Alprem in Zarja, - skupščine interesnih skupnosti povečajo število delegatskih mest za 3. Delegati so z navedenim predlogom o oblikovanju konferenc delegacij soglašali. Devetmesečna realizacija finančnega načrta je pokazala, da je skupnost poslovala v mejah predvidenega. Do konca septembra je bila realizacija prihodkov 75%, v predvideni višini so se gibali tudi odhodki - 70%. V obrazložitvi finančnega načrta so bila vsa odstopanja po posameznih postavkah ustrezno pojasnjena. Na osnovi polletne realizacije je bil izdelan predlog rebalansa finančnega načrta skupnosti s tem, da se pridobijo sredstva za investicijo za Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu, ki še vedno potrebuje sredstva za nadaljno usposobitev prostorov, v katerih bi lahko izboljšali pogoje za delo. V Centru je bilo v drugem polletju letošnjega leta vključenih v varstvo sedem oseb iz Kamnika. Za- letošnje leto je plan predvideval sredstva v znesku 16.310.000,00 din, z rebalansom pa bi skupnost imela prihodke v znesku 17.290.000,00 din. VABILO Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Kamnik vabi vse svoje člane na redno letno konferenco, ki ho v četrtek 18. novembra 1982 ob 16. uri v prostorih kina Dom Kamnik. Na letni konferenci naj bi po predlogu obravnavali: Pregled dela in poročila Razprava in sklepanje o poročilih in usmeritvah za ' bodoče delo Ostala vprašanja, nanašajoča se na vprašanja borcev in naloge, ki izhajajo iz sedanjega gospodarsko-političnega stanja Na konferenco so vabljeni člani ZB NOV iz krajevnih skupnosti mesta Kamnik (nove krajevne skupnosti), KS Podgorja, Vranje peči in Tunjic. Odbor SVET POSLOVNE ENOTE LJUBLJANSKE BANKE-GOSPODARSKE BANKE LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge 1. Izdelovanje aplikativnih programov (za nedoločen čas) POGOJI ZA SPREJEM: Višja šola tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj. Zahtevano je tudi specializirano znanje iz računalništva. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Delegati so soglašali tako z realizacijo finančnega načrta, kot tudi z rebalansom plana. Brez razprave so delegati sprejeli poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za obdobje 1981-1985, v letu 1981 in v prvem polletju letošnjega leta, ki ga je skupščina sprejela decembra 1980, s katerim so se udeleženci sporazumeli, da bodo združevali sredstva za socialno skrbstvene storitve in pomoči, do katerih so upravičeni vsi delavci, delovni ljudje in občani. Za preteklo leto poročilo kaže, da se je število upravičencev do družbenih materialnih pomoči gibalo v okviru plana, znižalo se je število otrok \ reji, zvišalo pa se je tudi število oskrbovancev v posebnih socialnih zavodih, medtem ko so bile vse druge dejavnosti v okviru planiranih. Zagotovljena so bila tudi sredstva za sanacijo prostorov za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu in sredstva za stroške oddelka za težko prizadete otroke v VVO A. Medveda. Poročilo nadalje ugotavlja, da tudi letos ni bilo bistvenih odstopanj od načrtov! Več je oskrbovancev v posebnih zavodih (9), zvišalo pa se je tudi število oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih (66), medtem ko je število rejencev ostalo enako kot v letu 1981. Zvišalo se je število socialno skrbstvenih storitev. Upravičencev do socialno skrbstvenih pomoči je več, vendar te niso vezane na materialne pomoči, ampak na svetovalno delo. S 1. aprilom t. I. je začel z delom Center za socialno delo - v ustanavljanju, ki je bil ustanovljen tudi z namenom, da se izboljša strokovna obravnava upravičencev do socialno skrbstvenih pomoči, za kar pa bodo nujne kadrovske izpopolnitve. Delegati so se seznanili tudi z osnutkom aneksa k navedenemu samoupravnemu sporazumu za letošnje leto, ki predvideva povečanje števila oskrbovancev iz 5 na 8 in namenja 210.000 din Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu in oddelku za težko prizadete otroke v VVO. Prav tako se z aneksom spreminja 37. člen samoupravnega sporazuma, s katerim sedoloča nominalna vrednost celotnega programa OSSS v letošnjem letu, ki znaša v tokočih cenah 15.800.000 din, prispeva stopnja za skupnost pa je za letošnje leto - za čas od januarja - junija 0,59 od BOD (brutto osebnega dohodka) - za čas od junija - decembra 0,53 od BOD Delegati so soglašali z osnutkom aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OSSS in sklenili, da gre kot predlog v obravnavo v združeno delo. Zaradi hitre rasti in življenjskih stroškov, ki bistveno vplivajo na življenjsko raven upravičencev do teh pomoči, so delegati odločali o predlogu za valorizacijo družbenih materialnih pomoči v letošnjem letu in ga sprejeli. Tako je od 1. oktobra letos višina materialne pomoči kot edinega vira za preživljanje najmanj 4.400 din (prej 4.100 din) mesečno, povprečna višina dopolnilnega vira pa 2.200 din mesečno (prej 2.050 din). Ker na majski seji skupščine še niso bili izvoljeni predsednik zbora izvajalcev, namestnik predsednik zbora uporabnikov in člani odborov občinske skupnosti socialnega varstva, so delegati izvolili: Mojco REMS za predsednico zbora izvajalcev Pavlo KAL1ŠN1K za namestnico predsednika zbora uporabnikov Ivanko LISIČIĆ, Natašo BRIŠNIK, Olgo ŽEI.EZNIK in Marico BERNOTza članice organov v občinski skupnosti socialnega varstva. Delegati so soglašali tudi s predlogom za ustanovitev in sestavo strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na skupščini so obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi in organizaciji skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine Kamnik s pripombami, sprejeli pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja za razveljavitev razpisa za vodjo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, delegati pa so se strinjali tudi z imenovanjem Zvoneta CVEKA za vršilca dolžnosti vodje strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti in soglašali z imenovanjem Janeza PERNUŠA v komite za družbeno ekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik. Zbor uporabnikov je obravnaval aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z zavodi, v katerih se nahajajo oskrbovanci iz kamniške občine. Z aneksom se zvišujejo cene oskrbovalnega dne in sicer v vzgojnem zavodu F. Milčinskega za 20"/., v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v l.jubljni za 17%, v Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani za 17% in za Občinski odbor RK Kamnik za 20%. Delegati so se izrekli tudi za podaljšanje roka za ustanovitev Centra za socialno delo v Kamniku do 31.3.1983 z utemeljitvijo, da v predvidenih 6 mesecih ni bilo mogoče izpeljati vseh postopkov za Popravek sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu št. 18/82 z dne 25. 10. 1982 in se 13. člen v prečiščenem besedilu glasi: Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporablja pa se v prečiščenem besedilu (napisano z debelejšim tiskom) od 1. 10. 1982 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marinka Bevc ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame IVANE GALJOT iz Kamnika / ~ I • se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Dušanu Staretu za vso pomoč in g. duhovniku za poslovilni obred. Žalujoči: Vsi njen« Kamnik; oktober 1982 konstituiranje. Istočasno so se strinjali tudi s podaljšanjem imenovanja Ivanke JERMAN za v.d. vodjo Centra Skupščine Kulturne skupnosti Kamnik Kulturna skupnost Slovenije bo prispevala 50% za sanacijo Malega gradu Druga seja skupščine Kulturne skupnosti Kamnik je bila 15. oktobra, sklical in vodil jo je predsednik skupščine Davor GREGO-RIČ. Po izvolitvi verifikacijske komisije, potrditvi zapisnika in poročilu verifikacijske komisije so delegati obravnavali predlog aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 v letih 1982-83, s katerim se spreminja obseg sredstev za program skupnosti v navedenih letih, namenjen za varstvo kulturne dediščine. Za sanacijo kulturnega spomenika I kategorije, to je porušenega stolpa na Malem gradu. Zaradi nedavno porušenega stolpa na Malem gradu, ki je uvrščen med kulturne spomenike I. kategorije, se v letošnjem letu za njegovo sanacijo namenja 664 tisoč din, v letu 1983 257 tisoč din, skupaj 921 tisoč din (cena 1980). S to spremembo in pa preračunom vrednosti programa 1981-1985 iz cen 1979 v cene 1980 se spremeni ocena sredstev za program dejavnosti Kulturne skupnosti Kamnik za čas od 1981 do 1985. leta. Delegati so aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Kamnik sprejeli. Na aneks samoupravnega sporazuma o temeljih planov se veže predlog spremembe delovnega in finančnega programa za letošnje leto. Za nujna sanacijska dela na stolpu Malega gradu je kulturna skupnost morala valorizirati program za letošnje leto v znesku 1.067.000 din. Sredstva za sanacijo bo pridobila z nezmanjšano prispevno stopnjo v drugem polletju letošnjega leta, glede na višjo maso bruto osebnega dohodka od planiranega. Ker je predračun za sanacijska dela 2.959 tisoč din, je potrebno prerazporediti vrsti red zaščitnih in drugih posegov na kulturnih spomenikih. Zmanjšan obseg del spomeniško varstvenih akcij bo potrebno nadomestiti v prihodnjem letu. Ker pa je Mali grad spomenik I. kategorije, je kamniška kulturna skupnost naslovila na Kulturno skupnost Slovenije vlogo za 50% sofinanciranje sanacije, s čemer bi bila omogočena normalna izpeljava spomeniško varstvenih akcij, kot so bile predvidene v srednjeročnem programu. ' Kot so povedali na skupščini, je Kulturna skupnost Slovenije sredstva za sanacijo Malega gradu predvidela v revaloriziranem finančnem naćr u za letošnje leto. Spremenjen finančni program za letošnje leto z vključitvijo sanacijskih del na Malem gradu predvideva, da bo skupnost imela sredstva v znesku 16.854.582,90 din. Delegati so soglasno sprejeli tako spremembe delovnega kot tudi finančnega programa za letošnje leto. Analiza uresničevanja srednjeročnega programa Kulturne skupnosti Kamnik v letih 1981-82 daje pregled uresničevanja programa v navedenem času. Na koncu analiza opozarja še na problem, ki je za skupnost precej pereč, namreč linearo omejevanje pogodbenega dela, zaradi česar je skupnost ostala brez varuhov zbirk v popoldanskem času in je bila primorana Maleševo galerijo in muzej s 1. septembrom v popoldanskem času zapreti. Na skupščini so opozorili, da je problem potrebno nemudoma rešiti. Ob informaciji o organizaciji skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti je bilo na skupščini precej razprave, ker pa delegati niso bili seznanjeni s celotnim gradivom, bo skupščina kulturne skupnosti o tem ponovno razpravljala. Delegati so se strinjali, da za odločanje o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi sktipne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti potrebujejo razen celotnega gradiva tudi finančno konstrukcijo, organigram in kadrovsko sestavo za bodočo skupno strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na skupščini so še «klenili, da kulturna skupnost začasno poravna račun komunalnega podjetja za postavitev znakov, luči in tako dalje, ki so bili potrebni ob porušenju Malega gradu in hkrati naslovi vlogo za pokritje teh stroškov na sklad občinske skupščine za intervencijska sredstva. Delegati so se strinjali tudi z imenovanjem Janeza PERNUŠA v Komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik. OBVESTILO ŽIVINOREJCEM Obveščamo uporabnike veterinarskih storitev, da zaradi varčevalnih ukrepov naročajo obiske veterinarja na domu samo med 7. in 13, uro. V popoldanskem in nočnem času se opravljajo samo nujni primeri, ki so nastali po 13. uri. Veterinarski zavod Kamnik-Domžale ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina. brata in strica MILANA JERINA iz Križa 16 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za vsestransko pomoč, gasilskemu društvu Križ in mladini Križa za lepo organiziran sprevod ter poslovilne besede. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči:. oče .lože. mati Julijana in brat Boris z družino. Križ. 25. oktobra 1982 Dnevi narodnih noš, obrti, gostinstva in turizma ali vprašanje odnosa do kulturne dediščine Kamniški dnevi narodnih noš, obrti, gostinstva in turizma v tem sestavku ne bodo dobili podobe kronikalnega zapisa: malo je bilo namreč Kamničanov, ki so ob vsem tem dogajanju stali popolnoma ob strani in bi to potrebovali. Te besede bom namesto običajnemu obveščanju posvetila odnosu aktivnih in pasivnih udeležencev prireditve do kulturne dediščine. Ureditev izložb Ob tako zasnovanem razmišljanju se najprej velja pomuditi pri vsem, kar jc omogočilo samo praznično razpoloženje. Sem prav gotovo sodi v prvi vrsti ureditev izložbenih oken v središčnem delu mesta. Vsi aranžerji v to niso vložili enakega truda, prav tako pa niso vsi imeli enakih materialnih in prostorskih možnosti. Opazila sem dva principa urejevanja: estetskega in narodopisnega (o etnološkem bi težko govorili). Pri tem je večino aranžerjev vodilo hotenje, prikazati današnjemu času tisto, kar jc bilo nekdaj del nekega načina življenja, pa je zaradi družbenoekonomskih sprememb dobilo drugotno funkcijo ali pa je celo popolnoma izrinjeno iz uporabe: to so bili najrazličnejši deli gorenjske narodne noše, stara kuhinjska posoda, kosi starega pohištva, orodja, ki so ga uporabljali nekoč v najrazličnejše namene itd. V tej »preobleki« so izložbe večinoma molčale o tem, kaj običajno ponujajo kupcem, v nekatere pa so trgovci neopazno pritaknili artikle, ki so opozarjali na materialne dobrine našega časa Ti ukrepi so ljubitelje starin, ki imajo o estetiki in narodopisnem okraševanju izložb svoje predstave, gotovo motili. Na to ni dobro giedati z nostalgičnega vidika: vzrok za. spremembe je bil sicer reklamni, stari predmeti, postavljeni ob nove, pa so dobili tudi sporočilno, informativno vlogo, če je bila med njimi vzročna povezanost oz. če je bila izložba funkcionalno urejena. Kljub splošni skrbi za prikaz originalnih predmetov se je v izložbah pojavljal tudi kič: ti predmeti so našli tam svoje mesto zato, da s svojo estetsko oblikovanostjo in s sporočilnostjo, ki so jo imeli originali, pripomorejo k bolj prazničnemu vzdušju mesta. Toda, dokler Kamnik premore dovolj pravih prič preteklega življenjskega sloga, dotlej oporab-Ijajmo v takšne namene originalne predmete. Gotovo nam povedo veliko več, konec koncev pa so tudi veliko bolj estetski kot spominki, ki so velikokrat preračunani na nezahtevni okus kupca. In če se pojavljajo v izložbah predmeti, ki so odmaknjeni ne le današnjemu mestnemu, temveč tudi kmečkemu človeku, torej starine, potem bi bilo skoraj neizogibno, da mimoidočega seznanimo z njihovimi nazivi in uporabnostjo. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi enotni zasnovi izložb: med artikli naj ne bo edinole ta povezava, da imajo nadih starinskosti, temveč naj jih veže ali namembnost ali pa siceršnja prostorska povezanost. Za vse je bilo tudi tokrat v Kamniku dovolj dobrih zgledov. Sejem K prazničnemu razpoloženju so. že v petek prispevale tudi enotne lesene stojnice, ki so v soboto in nedeljo dajale streho oz. senco prodajalcem izdelkov domače obrti. Čeprav mesto samo zaradi svoje utesnjenosti ni moglo nuditi zaključenega prostora, ki naj bi zagotovilo kupcem nemoteno gibanje, prodajalcem pa varno zaledje, se je med stojnicami v soboto in nedeljo vendarle dogajalo marsikaj zanimivega. Obrtni izdeiki (razstavljeni predmeti na nekaterih stojnicah bi ob tem izrazu potrebovali narekovaj) so bili raznovrstni in večinoma uporabni. Tistemu pa, ki ni potreboval ničesar ali mu je pot do ponujenega zapirala de- V nedeljskem sporedu ni šlo za prikaz delovnih običajev, temveč za prikaz samega dela, čeprav so nekateri poskrbeli tudi za veselo razpoloženje. opravilih, ki izginjajo ali pa so malo znana, vsekakor dobrodošlo. Praktičnega prikazovanja bi bilo na takšnih sejmih, ki so vendarle v določeni meri usmerjeni k tradicionalnemu, v bodoče želeti še več. Nekateri prodajalci so v prizadevanju, da bi ponudili svoje izdelke na izviren način, našli tudi originalne rešitve: taka je bila na primer stojnica »čebelnjak«, ki je ponujala med in medico. Za žejno grlo pa ni skrbel samo proda- Pred »najstarejšo lekarno« so se mimoidoči lahko na sejmu okrepčali tudi »po domače«... namica, so nudili dovolj paše za oči. Čeprav se ob pogledu na večino stojnic ta način ponudbe ni dosti razlikoval od navadnega sejma, kljub vsej pisanosti stojnic pozornejšemu očesu ni mogla ostati nezapažena klekljarica iz Vrhnike: mimoidočim je rada dajala informacije o zgodovini te stare obrti in hkrati s svojim klek-Ijanjem ponazarjala tehniko dela. Kupec se je na ta način lahko v celoti seznanil z obrtjo, kar je pri Praktičnega prikazovanja dela in pouka o obrteh, za kakršnega je poskrbela klekljarica, bi v bodoče potrebovali še več. jalec medice, temveč predvsem Smučarski klub Kamnik. Izročilo iz časov, ko je imel Kamnik šestintrideset gostišč, sicer ni v polni meri zaživelo, bilo pa je poskrbljeno," da vsaj v tem oziru tradicija ne zamre. O samem mestu, njegovi pripravi in pripravljenosti na slavje, je bilo dovolj besed. Bistvo vsega dogajanja je bilo vendarle v nedeljskem sprevodu, ki je predstavljal svojstveno zgodovinsko simbiozo mesta in vasi. Tradicionalna povorka narodnih noš je dobila nove pomenske razsežnosti. Narodne noše Najprej nekaj besed o sami narodni noši. Dandanes smo vajeni, da ne mine nobena večja prireditev odprtega značaja, ne da bi se je udeležile narodne noše. To so večinoma ljudje, oblečeni v gorenjsko narodno nošo, ki Slovenijo ponavadi predstavlja tudi navzven. Pri kamniški prireditvi pa narodne noše niso oz. ne,bi smele biti le okras, temveč nekakšno sporočilo Celotne slavno-sti, zato bi se morali ljudje zavedati, da jim tokrat velja veliko večja pozornost. Žal pa ni bilo popolnoma tako. Temu je morda botrovala premajhna poučenost o tem, kaj je narodna noša bila, kaj je in kakšna je naša odgovornost za vnaprej. Narodna noša je obliko, kakršno ima danes, dobila v času narodnih taborov in čitalnic 19. stoletja. Je dediščina pokrajinsko obarvane boljše meščanske praznične noše. Prisotnost narodnih noš je uspešno poudarjala slavnostno razpoloženje na prireditvah tudi v času med obema voj- nama. Kamnik, ki je imel takrat za seboj razgibano zgodovino na-rodnoosveščevalne dejavnosti, je imel veliko originalnih noš, čitalnica, na primer, jc imela okrog dvesto rut. Vojna je to dediščino v veliki večini uničila. Novi čas pa narodnim nošam ni zmanjšal veljave, prinesel je le to spremembo, da postajajo v veliki meri last podeželja, ki si je gmotno opomoglo. Ob splošni razširjenosti pa "nekateri pozabljajo, da je noša od glave do peta del naše kulturne dediščine. Oblikovali so jo naš| predniki, zato jo moramo sodobnosti prikazati takšno, kot smo jo prejeli, in jo nespremenjeno ohraniti tudi zanamcem. Moda nam dovoljuje, da okusu in času prilagajamo svojo vsakodnevno garderobo, ko pa oblečemo nar