Med revijami.                                                    379
sledeča:   1. Dr. Benjamin  Ipavec f (Gradec)   „Na  poljani"   za  en glas in klavir.
2.  Vjekoslav Rosenberg-Ružič (Varaždin): „Rondo" za klavir. 3. A. Foerster (Ljubljana): „Pesem svetega Venceslava". Starodavni češki napev, prirejen za harmonij in klavir. 4. Emil Adamič (Kamnik): »Cvetica", moški zbor.
Št. 5. pa prinaša sledeče skadbe: 1. Vjekoslav Rosenberg-Ružič: „Valse brillante za klavir. 2. Ant. Lajovic (Ljubljana): „Veter veje" za en glas in klavir.
3.  K. Adamič (Senj): „Večerna molitev", mešan zbor. 4. Emil Adamič: „Zaman pod oknom", mešan zbor.
0
Med revnpimno
„Den". Ta v Pragi izhajajoči politični list je prinesel v zabavni prilogi k svoji 87. letošnji številki med drugim tudi kratko razpravico o novi slovenski literaturi s sliko Me š ko v o.
„Dilo", ta krasni ilustrovani mesečnik češki, izhaja že sedmo leto, a je med Slovenci le malo znan, še manj pa razširjen. Po naših čitalnicah in bralnih društvih se nahaja vse polno namskega „šunda", listov, ki bi moralo biti človeka sram, da jih vzame v roko, po slovanskih ilustrovanih listih pa se oziraš zaman. Naj se nam ne pnhaja z izgovorom; „Premalo je takih, ki umejo češko!" Prvič je to zelo žalostno, drugič pa treba pripomniti, da se tudi nemški ilustrovani listi navadno ne čitajo. Pogledajo se tiste podobe in list je storil svojo dolžnost. Enako nalogo pa bi mnogo bolje vršili slovanski ilustrovani listi take kvalitete, kakor je „Dilo". Priporočamo toplo ta list v naročanje. Naročnina za celo leto znaša 15 K, za pol leta 7-50 K, za četrt leta 375 K, in jo je pošiljati pod naslovom: Jednota umelcu vytvarnych v Praze II. Žofin.
Nova slavistična smotra. Poljski profesorji Los, Marikowski, Nitsch in Roz-wadowski hočejo izdajati slavistično smotro „Rocznik slawistyczny" (RevueSlavistique), — Krakov, Lipsk in Varšava, tvrdka Gebethner & Spolka, Otto Harrassowitz. Zvezek bo obsegal okoli 300 strani in stal 8 kron. Pisana bo smotra poljski, a sprejemali se bodo tudi nemški, angleški in francoski članki. Obsegala bo kritični in bibliografski del ter imela tudi oddelek za slovenski jezik. Dopise je pošiljati prof. Janu Rozwadowskemu (Krakov, Studenecka 8) z izrecnim dodatkom: „dla Rocznika slawistyczniego".                                                          Dr. Fr. Ilešič.
0
»Zemljevid slovenskih pokrajin" s slovensko terminologijo na štirih listih v merilu 1:200.000 izda v'36.000 izvodih „Slovenska Matica" še letos. Skupna velikost vseh štirih listov bo imela 146 cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bo
380
Splošni pregled.
izdelan tako kakor generalna karta c. in kr. voj. zemljepisnega zavoda in bo imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Odboru je do tega, da dobe društveniki, ki se za to stvar zanimajo, lep, uporaben in tudi v zemljepisnem oziru dovršen zemljevid, ki jim bo izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri čitanju slovenskih knjig; zakaj v njem bodo vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bo popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Za matičarje stane zemljevid 5 K, za nematičarje pa 6 K.
Iz „Slovenske Matice". 164."odborova seja. Sprejel se je dr. Potočnika opis „Koroške" (zemljepisni del s slikami) in dr. Prijatelja prevod „Onjegina". Poleg zbornika o francoski dobi objavi »Matica" še posebej obsežnejšo študijo g. dr. B. Vošnjaka: »Ustava in uprava ilirskih dežel", ki bo ob tej po pariških virih izdelani posebni temi obdelovala vobče razvoj državnopravnih institucij. Obljubljena je razprava o kranjskih financah v začetku 18. veka (H. Steska v Kranju.)
Pevsko društvo „Slavec" priredi v proslavo društvene petindvajsetletnice v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1. veliko pevsko slavnost ob obili udeležbi raznih slovanskih pevskih društev.
Dva nemška prevoda iz Prešerna. („Kam?" in »Orglar".) Vidic nam podaja v Prešernovem albumu statistiko nemških prevodov iz Prešerna, (str. 837/8) Tam pravi o pesmi »Kam?", da je prevedena 5 krat (Prešeren, A. Dimitz, Pace, Penn, Samhaber), »Orglar" pa 4krat (A. Dimitz, Pesjakova, Rizzi, Samhaber). V Vidičevi nemški izdaji »Poesien" je tudi še Funtkov prevod „Der Leiermann" (str. 79.) V R. Baumbachovi knjigi »Enzian" 3. Folge, Leipzig 1877 pa sem naletel slučajno še na omenjena dva prevoda iz Prešerna. Prešernoslovcem v uporabo ju postavim tu sem:
Der Dichter und die Nachtigall. (1. c. 24.)
Von France Prešern.
Von der Welt der Dichter scheidet, Zieht nach stillen Waldesgriinden, Gottes Ehre zu verkiinden, Seine Laute ihn begleitet.
Schallen lafit er seine Lieder Zu der Vogel Jubelstimmen Von der Sonne erstem Glimmen, Bis sie eilt zur Riiste wieder.
Aber an der Vogel Singen Bald verliert er Lust und Freude, Weil sie morgen so wie heute Stets die gleichen Weisen bringen.
Und er wahlt im Friihling junge Brut, noch ungeiibt im Sange, Lehrt nach seiner Zither Klange Neue Lieder ihre Zunge.