GLAS LETO XX. ŠT. 48 (962) / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. DECEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto IG www.noviglas.eu Praznik ljubezni do glasbe Jubilej Glasbene matice v Trstu Slovenska narodna skupnost, ki živi v deželi Furlaniji Julijski kra- jini, je poznana po učinkoviti organiziranosti. Nenadomestljiv temelj te organiziranosti so stavbe, v katerih potekajo številne dejavnosti slovenskih ustanov, organizacij in društev. Te stavbe pa so pomembne tudi zaradi zgodovinske dediščine, ki jo pred- stavljajo in ki priča o večstoletni prisotnosti Slovencev v zamej- skem prostoru. Kot velja za vsako društvo ali organizacijo, tudi vsaka zgodovinska stavba je pokazatelj prisotnosti naše narodne skupnosti in če se na tak ali drugačen način izgubi, je, kakor da bi izginil del narodnega telesa. Zaradi tega je slovenska imovina v FJK nekaj več in je vezana na identiteto. V tem smislu bomo skušali opisati to bogato in pomembno narodno dediščino, ki jo žal včasih doživljamo kot breme, predvsem ko gre za njeno vzdrževanje in v zvezi s tem za pridobivanje finančnih sredstev. Mladinski dom Mladinski dom deluje v stavbi, ki je v lasti tržaške province šol- skih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, s katero je sklenjena na- jemninska pogodba. V stavbi je dvanajst prostorov, od teh jih ima Mladinski dom na razpolago sedem. Iz zapisov Marize Perat lahko razberemo, da je pred Mladinskim domom v stavbi delo- valo Slovensko Alojzijevišče, po katerem nosi še zmeraj to ime. / str. 3 Naši domovi, bogastvo ali breme? To lahko storiš tudi s podporno naročnino, ki znaša 100 evrov. PODPRI “Nikdar se ne smemo nehati spreobračati, sveto leto usmiljenja nam daje zagon, da nadaljujemo na poti odrešenja”. Papež Frančišek, 6. decembra 2015 6. decembra ga je blagoslovil goriški nadškof Redaelli Dom mladih v Gabrjah stran 7 Svet okrog nas 10. decembra 20152 Povejmo na glas Konec brezčutnosti do matere narave? Ime... Tadej Pahor Študiraš... primerjalno jeziko- slovje in slovenistiko na Filozof- ski fakulteti v Ljubljani. Doma si iz... Gorice. Najraje... se ukvarjam s špor- tom, planinarim, kolesarim, tečem. Kako bi razložil, kaj pomeni štu- dij primerjalnega jezi- koslovja? Ukvarjamo se z izvorom jezikov in primerjavo evrop- skih jezikov iz skup- nega prajezika, se pra- vi z razvojem posa- meznih jezikovnih družin in jih primer- jamo med sabo. V prvem letniku osvoji- mo osnove primerjal- ne metode. Na pro- gramu smo imeli ve- liko starih jezikov, kot recimo staro grščino in staro indijščino, potem pa še pregled indoevropskih jezi- kov in fonetiko. V drugem letniku se to še nadgradi. V tretjem pa imamo analize be- sedil, ker smo že osvo- jili bolj slovnični del. Primerjalno jeziko- slovje je študij, ki ti omogoči razumevanje in osva- janje novih evropskih jezikov. Na primer lani sem kot izbirni predmet vzel portugalščino. Znanje italijanščine mi je precej pomagalo, a primerjalno jeziko- slovje mi je odprlo neko dru- gačno miselnost, tako sem lažje in hitreje osvojil portugalski je- zik na nivoju A2. Ti je bilo pri študiju v pomoč dejstvo, da si že prej imel la- tinščino in grščino na višji šoli? Ja, bilo mi je v veliko pomoč. Predvsem pri pouku grščine, tu- di ker smo na “klasični” dobro osvojili sistem, kako se ločujejo pridevniki, samostalniki, glago- li; paradigme smo imeli že v gla- vi. Moji sošolci so se morali tega naučiti na novo. Pri indijščini recimo bolj, ker je že starejši je- zik in ima tudi posebno pisavo - to je zlogovna pisava. Vsak znak predstavlja konzonantni zlog. Glede na to, da študiraš tudi slovenistiko in imaš tudi ve- liko literarnih predmetov, ka- ko doživljaš pouk literature na FF? V prvem letniku smo imeli predmet svetovna književnost in pri tem smo imeli tudi zelo dobrega in priznanega predava- telja. On je zelo dobro predaval in njegov nivo je bil res zelo vi- sok. Potem pa ja... drugi literar- ni predmeti so me negativno presenetili, ker je bila snov pre- cej fiskalna in ni bila tako inter- disciplinarna, kot sem si jo jaz zamislil. Ni bilo povezovanja z drugimi literaturami. Nekateri predmeti so zelo na nivoju in predavatelji sami jih naredijo zanimive, pri drugih pa bi se marsikaj lahko precej izboljšalo. Tudi glede na standard fakulte- te. Kako pa ocenjuješ pouk lin- gvističnih predmetov? Glede lingvistike sem zelo zado- voljen. Ker je jezikovna plat boljša, sem se tudi za diplomsko nalogo usmeril v to smer. Že veš, o čem boš pisal? Kako se miselna struktura za- mejcev, ki jo pogojujeta sloven- ski in italijanski jezik, zrcalita v skladnji jezika. Analiziral bom dvojezičnost na podlagi primer- jav, kako v našem prostoru se- stavljamo stavke, kam postavlja- mo osebek, povedek, predmet. Mislil sem primerjati recimo prve in pete razrede osnovne in prve in pete višje. Kako doživljaš Ljublja- no? Ko sem prvič prišel v Lju- bljano, moram priznati, da sem jo poznal slabše kot London, ker razen s šolskimi izleti nismo do- sti zahajali sem. Se pa zelo hitro navadiš, ker je vse zelo blizu. Če sva že pri bivanju v Lju- bljani, povedal si, da si nekaj časa živel v zasebnem stano- vanju, zdaj pa si v študen- tskem domu. V čem vidiš prednosti in slabosti prve ali druge nastanitve? Lansko leto sem stano- val v Trnovem. S sosta- novalci smo se zelo do- bro ujeli in tudi razme- re v stanovanju so bile zelo dobre. Cena ni bi- la predraga, stroški niso bili prehudi. Glede štu- dentskega doma pa je zelo odvisno. Če si v navadnem domu, je višja možnost, da boš slabše delal. Nekateri domovi so znani po tem, da so zelo “žurer- ski”, drugi, recimo tihi domovi, pa so precej mirni in se da delati. Jaz živim v tihem do- mu. Sobe so čiste, rav- no prav velike. V Rožni dolini so prednosti tudi te, da si v stalnem stiku z drugimi študenti, se lahko družiš in se zaba- vaš tam. Zdaj si v tretjem letni- ku. Imaš kakšne načrte za pri- hodnost? Imam nekaj opcij. Prva, ki jo bom vzel v poštev, je izmenjava na univerzi v Oxfordu. Poslali so mi ponudbo po elektronski pošti, do januarja imam čas za prijavo. Upam, da bom eden iz- med desetih, ki jih izžrebajo. Si- cer pa se bom odločil za nadal- jevanje tukaj, čeprav bi verjetno preko diferencialnih programov enega izmed študijskih progra- mov nadomestil z drugim. Tudi nadaljevanje v Italiji me ne bi motilo. Kaj pogrešaš Gorico, zamej- stvo, ko si tu? Moram priznati, da je malo ab- surdno, a je skoraj več druženja zamejcev tu kot v Gorici. Če ne bom odpotoval v Anglijo, bo le- po spet biti doma. Čeprav se vračam vsak vikend in mi je ta pot Ljubljana - Gorica že postala tako domača, mislim, da je “fajn” biti nekaj časa tukaj, ne- kaj tam. Lucija Tavčar Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2015/2016 lovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v oktobru razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Odbor sklada je pregledal dokumentacije prosilcev in je med tistimi, ki so S izpolnjevali pogoje vskladu z razpisom, izbralpet kandidatov za štipendije in osem za podpore. Štipendije in podpore sklada Sergij Tončič bodo javno izročene dobitnikom v ponedeljek, 14. decembra 2015, ob 18 uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, ul. Ginnastica 72. Reke migrantov ne pojenjajo V Slovenijo doslej vstopilo že 296.629 migrantov Slovenijo je v nedeljo, 6. t. m., vstopilo 4288 mi- grantov, je poročala Slo- venska tiskovna agencija, med- tem ko jih je v ponedeljek, 7. t. m., do 6. ure po podat- kih Generalne policij- ske uprave Slovenija prišlo v državo že 1106. Ob 6. uri zjutraj je bilo v nastanitvenih in sprejemnih centrih 2508 prebežnikov. Skupaj je doslej v Slo- venijo vstopilo 296.629 migrantov. Medtem ko je v Slove- nijo v soboto, 5. de- cembra, vstopilo le 724 migrantov, se je prihod tujcev v državo v nedeljo znova okre- pil. Od 4288 migran- tov so jih v nedeljo 525 evidentirali na ob- močju Policijske upra- ve Celje. Pet avtobusov z migranti je namreč okoli 18. ure prispelo na mejni prehod Dobovec, pet pa na mej- ni prehod Bistrica ob Sotli. Po končanem evidentiranju so jih z avtobusi odpeljali v nastanitveni center Šentilj, so sporočili s cel- jske policijske uprave. V ponedeljek zjutraj je bilo naj- več migrantov v sprejemnem centru Dobova Livarna, kjer so bili 1304 tujci. V nastanitvenem centru v Šentilju jih je bilo 1179, v postojnskem centru za tujce pa 25. Slovenijo je medtem v nedeljo, 6. decembra, zapustilo 1536 mi- grantov, v ponedeljek, 7. t. m., pa že 408, je sporočila policija. Samo teh nekaj podatkov, ki jih ne boste zasledili nikjer v itali- janskem časopisju in niti v tele- vizijskih dnevnikih, kot tudi ne na radiu, je dovolj, da se zares vprašamo, kaj se dogaja. Prav tako boste s težavo prebrali V novico, da je slovenska ladja Tri-glav rešila 52 migrantov ali be-gunce. Slovenska vojaška ladja Triglav, ki sodeluje v operaciji Sophia, je v nedeljo, 6. decembra, v Sredo- zemskem morju s poškodovane- ga gumijastega čolna rešila 52 migrantov, je sporočila Sloven- ska vojska. Kot so še pojasnili, so migrantom - 13 ženskam in 39 moškim - najprej razdelili rešilne jopiče in jih vkrcali na Triglav, nato pa so jih predali ladji itali- janske obalne straže, ki bo z nji- mi opravila nadaljnje postopke. Slovenska vojaška ladja Triglav s 37-člansko posadko v evropski operaciji Sophia sodeluje od 19. oktobra, doslej pa je že nekajkrat sodelovala v reševanju migran- tov. Glavni namen operacije je omejevanje delovanja tihotap- cev ljudi v Sredozemlju. Nemčija pa je letos registrirala več kot 964.000 prosilcev za azil. Nemčija je od januarja registri- rala 964.574 prosilcev za azil, do konca leta pa naj bi številka pre- segla milijon. Samo novembra je v Nemčijo prispel 206.101 prebežnik, kar je po podatkih, ki jih je te dni ob- javilo nemško notranje mini- strstvo, mesečni rekord. Doslej je največ migrantov prišlo oktobra, ko jih je bilo 181.166. Število pri- hodov je letos štirikrat večje kot leta 2014. Poleg tega je mini- strstvo sporočilo, da je zvezna služba za migracije in begunce skrajšala čas obravnave pre- bežnikov s sedmih mesecev leta 2014 na pet mesecev. Skrajšanje so dosegli predvsem s predno- stno in hitrejšo obravnavo “pre- bežnikov iz varnih držav” in tudi tistih z vojnih območij. Zadnji podatki ne prikazujejo števila beguncev glede na državo izvora, vendar podatki za prejšnje mesece kažejo, da je med prebežniki največ Sircev, vsak tretji prosilec za azil pa pri- haja z vojnega območja. V pre- teklih mesecih so bili med najštevilčnejšimi tudi prebivalci Albanije in Kosova, ki ju je Nemčija tako kot ostale balkan- ske države označila za varni. o 21. svetovna konferenca o podnebju udejanjila bistveno drugačen odnos do narave, kot smo mu priče sedaj? V Parizu so se zbrali predstavniki kar 195 držav, med nji- mi je 150 predsednikov vlad, torej forum, ki se zgodi le malokrat in se lahko primerja z Orga- nizacijo združenih narodov. Bo na tem forumu prišlo do skrajno nujnih odločitev in sklepov ali pa bo šlo vse po starem naprej? Svetovno javno mnenje, se pravi nevladne in druge okol- jske organizacije, zelo zgovorno zahtevajo pre- lomne odločitve, saj se je neposredno pred konferenco na vseh celinah zvrstilo okrog 2300 tozadevnih manifestacij. Navadni ljudje, če lahko tako rečemo, se očitno zelo dobro za- vedajo, kakšno zlo nam utegnejo v prihodnosti prizadejati vse bolj napadalne podnebne spre- membe. Sedaj je vse odvisno od vodilnega slo- ja, vrhunske politike, ali ima možnost kaj ko- renitega ukreniti ali pa se bo vse skupaj končalo brez pravega preobrata. O tej nevar- nosti priča dejstvo, da je bilo pred tem že dvaj- set svetovnih konferenc, pa smo šele na pričet- ku resničnega reševanja tega tako velikega pro- blema. Če namreč ne bo dosežen dogovor vsaj v dveh točkah, le 2% višja temperatura do kon- ca stoletja in 40% do 70% manj izpušnih pli- nov do leta 2050, se bodo posledice poškodo- vane narave še stopnjevale. Vse večja one- snaženost ozračja povzroča vse več bolezni di- hal ter bolezni srca in ožilja, povišana tempe- ratura pa je razlog za vse bolj skrajne vremen- ske pojave od preobilnega deževja in viharjev do suše v južnih območjih. To pomeni na- raščanje števila poplav, zemeljskih plazov in usadov na eni in problem pitne vode, čreve- snih bolezni in podhranjenosti na drugi strani. Naraščanje morja pa bi ob črnem scenariju pri- sililo na milijone ljudi, da bi se morali pomak- niti v notranjost. Ob vsem tem seveda ni mo- goče mimo vprašanja, kako da človek ali člo- veštvo ni in ni sposobno odločneje preprečeva- ti nemajhne nevarnosti, ki mu pretijo? Kdaj bo človek razmišljal in ukrepal globalno v tistem pravem pomenu besede, ki se mu pravi skrb za vse? Vsakršne delitve in posebnosti, ki so danes vedno močneje na delu, so naravnost smešne ali tragične v soočenju z ranjeno in s tem uničevalno naravo. Države s svojimi mejami, ki jih narava ne pozna, politične razdelitve, ci- vilizacijske in vsakršne druge različnosti delu- jejo v tem trenutku vsaka zase, kratkovidno. Največji problem človeka in človeštva pa je za- gotovo groba tekmovalnost, ko hočejo biti vsi nad vsemi. In ta tekmovalnost ne deluje le v manjših prostorih, boj človeka s sočlovekom je tudi boj države z drugo državo s posebnim poudarkom na velesilah, kjer vse hočejo biti prve in pri tem ne izbirajo sredstev. In potem so tu veliki kapitali, ki so med drugim porodili ekološko sleparijo s Volkswagnom in verjetno še marsikaj drugega. Bo sedanja svetovna kon- ferenca presegla vsa sedanja škodljiva protislov- ja? Težko je biti o tem prepričan, upanje pa vendar ostaja. Janez Povše B Naši študentje v Ljubljani / Tadej Pahor Diplomska naloga o “zamejski” skladnji Odv. Frane Tončič, Sergijev oče Aktualno 17. decembra 2015 3 Walter Bandelj Razveseljivo je, da imamo na vodilnih mestih mlade ljudi! POGOVOR b iztekajočem se letu smo na pogovor pova- bili predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, da bi nam orisal stanje naše krovne organizacije, predv- sem pa nam prikazal načrte za prihodnost. Letos ste postali predsednik SSO. Ste rade volje sprejeli to zahtevno nalo- go? Ob koncu prejšnje- ga mandata za po- krajinskega predsed- nika za Goriško si sploh nisem pred- stavljal, da bom prevzel krmilo Sveta slovenskih organi- zacij. Vem, da je to zahtevno mesto, vem pa tudi, da, če imaš dobro ekipo, lahko marsikaj nare- diš. V izvršnem od- boru imamo veliko mladih, in kot je re- kel nekdanji pred- sednik odv. Drago Štoka, je danes SSO v rokah štiridesetlet- nikov, kar nam bo gotovo v pomoč za našo prihodnost. Kadrovanje je po- membno, zato si sam želim, da bi se v prihodnje ta starostna meja približala tridesetletnikom. Naša krovna organizacija ima torej v svojih vrstah danes na vodilnih mestih mlade ljudi. Vsak, ki je na tem ali kakem drugem odgovor- nem mestu, lahko seveda tudi zgreši. Nihče ni brez napak. Kakšno je stanje v SSO danes? To je šele “moj” začetek, čeprav je že minilo sedem mesecev, vendar bo še pestro in bo še veli- ko treba postoriti v naši organi- zaciji. Kriza je še pred nami in ji ni videti konca, kar nam gotovo ni v pomoč. Vsi se moramo za- vedati, upravitelji, uslužbenci in drugi, da to niso več nekdanji zlati časi in da bo potrebno de- lati čim bolj povezano, ekipno, če smem tako reči. Našim zapo- slenim moramo pustiti, da se še sami predstavijo z novimi ideja- mi. Vprašati jih moramo, kaj menijo o katerikoli zadevi, in jih vključiti v reševanje novih izzi- vov. Večkrat se zdi, da so naši upravitelji oddaljeni od njih, in to je velika napaka. Prav to mi je pred kratkim potrdila nekdanja sodelavka občine Gorica Nika Si- moniti, ko mi je rekla, da je v občini Nova Gorica drugače in kako lahko rasteš v taki skupini. A ni to lepo? Ko ste nastopili mesto pred- sednika SSO, ste dejali, naj vam pustimo nekaj mesecev, da se “vpeljete” v delo. Vas lahko danes vprašamo, ali je dela več, kot ste si takrat pred- stavljali, je bolj zahtevno ali je tako, kakršno ste si predsta- vljali, ko ste postali predsed- nik? Res je, da sem vam rekel, da me pustite nekaj mesecev pri miru, a žal vam moram povedati, da nisem še spoznal v celoti vseh težav in dejanskega stanja v naši organizaciji, zato bi vam najraje kar rekel, da se pogovorimo kdaj drugič … No, pa pustimo šalo. Veliko dela me še čaka, čas pa mineva zelo hitro! Nekaterih or- O ganizacij mi ni še uspelo obiska-ti, ker najraje sam preverim, kajin kako delajo društva. To je edi- ni način, da se lahko poglobiš v posamezne zadeve in tako hitro spoznaš, kje in tudi kateri so naj- večji problemi, težave. Povem pa lahko, da sem imel v tem času s sodelavci kar nekaj plodnih srečanj. Nekatera so bila le repre- zentančna, nekatera pa delovna. Naj še posebej omenim vrsto srečanj v Kanalski in Terski doli- ni, na katerih smo skupaj iskali rešitve za poučevanje slovenske- ga jezika, ki je v Beneški Sloveniji nujno potrebno. Rad povem tu- di, da smo dejavno sodelovali pri odprtju kulturnega društva Čer- net v Kanalski dolini, kot bi tudi izpostavil obisk v Mačkoljah na Tržaškem. V svoji čestitki staremu in no- vemu predsedniku druge krovne organizacije, SKGZ, Rudiju Pavšiču ste poudarili dobro sodelovanje in si v pri- hodnosti zaželeli še boljše. Ka- ko sodelujeta in sodelujete? Do zdaj nisva še imela možnosti za neposredno sodelovanje. Te dni bova imela prvo srečanje izvršnih odborov SSO in SKGZ in to je začetek načrtovanja, da skupaj predstavimo najpomem- bnejše problematike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Go- vorili bomo seveda tudi o skup- nih članicah, ustanovah, ki so enako potrebne kot naša društva. Začel sem se seveda naj- prej soočati z delom v naših društvih in pri članicah; na srečanju z njimi sem spoznal, da je tesno sodelovanje zelo potreb- no. Gotovo je naša prisotnost na našem območju izjemno potreb- na, ker ima, žal, pri nas skorajda vsakdo občutek, da živi na robu in da se zanj nihče ne zmeni. Zadnje čase se vse bolj govori o tako imenovani “družbeni imovini”, kar preprosto po- meni, da se vse bolj govori o upravljanju z lastnino, gre za stavbe, ki so namenjene slo- venski narodni skupnosti v Italiji. Nam lahko predstavite, katere domove, stavbe, nepre- mičnine upravlja, posredno seveda, SSO? Slovenska narodna skupnost ima veliko imovin, in to je eden največjih problemov, ki tare, vsaj s finančnega vidika, slovensko manjšino. Nekatere stavbe so v boljšem stanju, druge pa so v sla- bem, dotrajane in razpadajo. Naj izrecno omenim Kulturni center Lojze Bratuž, ki bi že potreboval nekaj vzdrževalnih, obnovitve- nih del, in poslopje Šolskih se- ster pri Sv. Ivanu v Trstu. Kar se tiče Goriške, moram seveda omeniti tudi najstarejšo sloven- sko stavbo na Placuti, za katero, žal, še danes ni finančnih sred- stev, s katerimi bi jo lahko obnovili, je pa za Goriško vsaj toli- ko pomembna kot tržaški Kulturni dom. Vemo, kaj bi potrebovali, a denar je, kot vedno, na- menjen za druge po- trebe. Navadili smo se že, da se takrat, ko se znajdemo v krizi, vedno najdejo tisti, ki zahtevajo, naj se od sedaj naprej dela drugače. Preprosto povedano: ko se za- brede v dolgove, morata krovni orga- nizaciji kar naenkrat obe skupaj zadevo reševati, pa čeprav prej ta ni bila v do- meni obeh krovnih. Takih reševanj smo videli zadnje čase cel kup, vedno gre kar naenkrat za izjemno po- membne ustanove, za katere morata skrbeti obe krovni. Za- kaj je tako in zakaj SSO prista- ja na to? Trenutno SSO ne pristaja na no- bena prenagljena in nepre- mišljena skupna reševanja. Seve- da pri SSO-ju gledamo, kako se svet obrača. Ko je treba “kasira- ti”, nas mirno držijo ob strani, ko pa so dolgovi, je reševanje preprosto dolžnost vseh Sloven- cev. A ni lepo, da se ob tej stvar- nosti lahko zabavaš kot Hlapec Jernej? / str. 15 Jurij Paljk Naši domovi, bogastvo ali breme? (2) Placuta št. 18 tavba na Placuti spada v po- membno zgodovinsko de- diščino Goriških Sloven- cev. Katoliško tiskovno društvo jo je odkupilo leta 1923 in v njej namestilo Zadružno tiskarno. Prostore je v njej dobila tudi Go- riška Mohorjeva družba, ki je bi- la ustanovljena istega leta in še vedno deluje, a sedaj v prostorih nad Katoliško knjigarno na go- riškem Travniku. V času fašizma je KTD lastništvo stavbe preneslo na posameznike, da ne bi prišlo do zaplembe. KTD je celotno la- stništvo ponovno pridobilo leta 1963. V povojnem obdobju je v stavbi na hišni številki 18 na Placuti de- lovala tiskarna Budin, v zgornjih prostorih pa se je razvilo po- membno kulturno in vzgojno središče Slovencev na Goriškem. Svoj sedež in dvorano si je uredi- la Marijina družba in v teh pro- storih je imela svoj referenčni center tudi mladina. Deloval je tudi Marijin vrtec; otroci so sem zahajali k popoldanskemu pou- ku, učili so se tudi peti in spoz- S navati glasbo. Športno združenjeOlympia je na Placuti imelo svo-je ustanovno srečanje. Leta 1951 se je ravno tu ustanovilo Sloven- sko katoliško prosvetno društvo, ki danes nosi ime Zveza sloven- ske katoliške prosvete. Glasbena šola pa je začela na Placuti delo- vati leta 1954. Leta 1988 se je preimenovala v Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prav tako so na Placuti delovali tudi Dobrodelno društvo, ured- ništvo in uprava Katoliškega gla- sa ter mladinske revije Pastirček. Od leta 1973 je na Placuti dobilo svoj sedež tudi Združenje cerkve- nih pevskih zborov. V 90. letih so se na zgodovinski stavbi na Placuti pojavile težave glede varnostnih in protipožar- nih predpisov, ki so zahtevali po- membne finančne naložbe, zato so se pri KTD-ju odločili za pre- selitev vseh dejavnosti v druge prostore na Travniku in v Kultur- ni center Lojze Bratuž. Tiskarna Budin si je zgradila lastno po- slopje v goriški industrijski coni pri Štandrežu. Po izpraznitvi prostorov v stavbi na Placuti so se pojavili različni predlogi glede njene prihodnje uporabe. SCGV Emil Komel si je zamislil, da bi imel tam svoj se- dež, potem ko je v letih število učencev naraslo do skoraj 400. Drugi predlogi so predvidevali preselitev nekaterih uradov slo- venskih organizacij in pri tem bi del prostorov preuredili v manjša zasebna stanovanja. Upoštevan je bil tudi predlog, da bi prodali celotno stavbo, kar pa je bil zelo zahteven korak, predvsem zaradi kulturnega, narodnega in zgodo- vinskega pomena tega prostora, na katerega so goriški Slovenci še vedno zelo navezani, in zaradi gospodarske krize, ki se pozna tu- di v gradbenem sektorju. Danes je stavba na Placuti v zelo slabem stanju in neuporabna. Za njeno preureditev bi bilo potreb- nih več milijonov evrov, ki jih družba KTD nima. Če bi se zanjo zanimala tudi Slovenija, bi se lahko pripravil obnovitveni pro- jekt, ki bi po eni strani omogočil, da bi stavba ostala v lasti Sloven- cev, po drugi strani pa bi bil fi- nančno vzdržljiv. Placuta bi tako lahko prišla v poštev pri procesu integracije Gorice in Nove Gori- ce, ki se kljub manjšim in večjim težavam iz leta v leto bolj razvi- ja. Julijan Čavdek Goriška nadškofija Obrazi, zgodbe in vrata usmiljenja ubilej usmiljenja se je za goriško nadškofijo začel na posebno prazničen način in ob ude- ležbi nepričakovano velike množice ljudi v soboto, 12. decembra. Verniki so ob 20. uri do zadnjega kotička napolnili cerkev pri kapucinih, kjer je direktor škofijske Karitas g. Paolo Zuttion uvedel in povezoval štiri pomenljiva “pričevanja usmiljenja”. Štirje možje - Franco, Livio, Abdul in Mario -, šti- ri povsem različne zgodbe, štirje obrazi usmil- jenja. Spregovorili so o tem, kaj pomeni se roditi v družini, ki jo je krvavo zaznamoval pobesneli ideološki boj izpred 70 let, od- pustiti in si prizadevati za slogo in mir; o tem, kako se vo- di manjše družinsko podjetje, ki kljub go- spodarski krizi nudi zaposlitev in oporo na rob družbe odrinje- nim; o tem, kako je izkušnja sprejetosti in lju- bezni korenito spremenila življenje beguncu, ki sedaj pomaga pri sprejemanju priseljencev; in nazadnje o tem, kako je za jetnike pomemben človeški stik, da sploh ohranijo človeškost in do- stojanstvo. Papež Frančišek posveča v jubilejnem letu posebno pozornost zapornikom, saj je v buli Misericordiae vultus zapisal, da jetniki, ki pre- stopajo prag svoje celice z mislijo na Očeta, sto- pajo skozi sveta vrata, je povedal g. Zuttion. Množica je nato v sprevodu šla od kapucinske cerkve mimo občinske palače do stolne cerkve. Tam je nadškof Carlo Redaelli, po molitvi, odprl sveta vrata (na levi strani fasade) in stopil v cer- kev. Za njim so skozi ista vrata stopili zelo številni ljudje; med njimi sta bila tudi župan Romoli in prefektinja Alberti. V homiliji se je nadškof med drugim vprašal, ali je možna milost brez kazni, pravičnost brez maščevanja, mir brez urejenih razmer, odpuščanje brez poravnave, odrešenje brez spreobrnjenja. In vendar je Jezus prišel zdra- vit bolne, ne zdravih. Vsakokrat, ko grešnik sprejme usmiljenje, se uresničuje Jezusovo po- slanstvo. V svetem letu Jezus od nas morda pričakuje le to, da razumemo, kako nas ima rad take, kakršni smo, tudi z napakami. Naša življen- ja niso popolna, “so pa naša življenja in Gospod jih ima rad v celoti”. V svetem letu smo klicani, da sprejemamo odpuščanje, ki je brezplačen, za- stonjski dar. “Ni treba, da naredimo nič”! Nadškof je nato uvedel branje Lukovega evan- gelija usmiljenja, ki se je ob prisotnosti različnih skupin verskih gibanj in združenj nadaljevalo v noč. Vse do jutra pa so verniki bdeli pred Naj- svetejšim v kapeli stolne cerkve. Naslednjega dne, 13. decembra, je msgr. Redaelli najprej maševal v goriškem zaporu, popoldne pa je svečano odprl sveta vrata v oglejski baziliki. / DD J Foto JMP Skozi sv. vrata v Gorici ... in v Ogleju Kristjani in družba10. decembra 20154 ar lepo število otrok in njihovih staršev se je v četrtek, 3. decembra 2015, na ta veseli dan kultu- re, zbralo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici, kjer jih je s svojimi znanimi, razigrani- mi pesmicami, npr. s tisto o peku, pri kateri so tudi izve- deli, kaj so preste, ali o Piki Nogavički itd., zabaval Sten Vilar, priznan slo- venski animator, igralec in pedagog. Pod naslovom V pričakovanju Mi- klavža so prireditel- ji, Kulturni dom Gorica, Dijaški dom Gorica, Špor- tno združenje K Dom, kulturna zadruga Majain ZSKD, otrokom podariliprireditev, gledališko-glasbe- no in plesno animacijo, pri kateri so prav lepo sodelovali otroci in se zabavali ob Vese- Miklavževanje v Domu Franc Močnik Potrudimo se postati boljši! GORICA e bi se vsakdo v svo- jem malem krogu po- trudil izboljšati med- sebojne odnose, bi se polago- ma ti spremenili tudi v širšem obsegu in bi lahko mir zavladal v svetu. To je svetlo sporočilo, ki so ga v kratkem, pomenljivem prizoru posre- dovali gledalcem mladi ljubi- teljski igralci, ki jih je nav- dušenje za odrsko nastopanje že pred nekaj leti združilo v mladinsko gledališko skupi- no O’Klapa, ki deluje pod okriljem Skupnosti družin Sončnica. Kot že nekaj let so tudi v le- tošnjem de- cembru njeni že nekajletni zavzeti člani, katerim se je razveseljivo pridružil igral- ski podmla- dek, odigrali prizor, ki je bil zelo primeren uvod v mi- klavževanje. Priljubljena prireditev je bila v Domu Franc Močnik v nedeljo, 6. decembra 2015, prav na godovni dan sv. Mi- klavža, čigar prihod smo nek- danji otroci tako srčno pričakovali, da bi nam natro- sil sladkarij in podaril igračo, o kateri smo vse dolgo leto sanjali. No, čeprav zdaj ni več tako, saj so navajeni prejema- ti darila ob različnih pri- ložnostih, se vendarle v nji- hovih očeh zaiskri posebno svetla iskrica ob pričakovanju nebeškega dobrotnika. Tak lesk je bil zaznaven tudi v očeh malih gledalcev, ki so sedeli v prvih vrstah v Domu Franc Močnik, ko je v dvora- no vstopil belobradi mož in jih lepo nagovoril. Opozoril jih je, naj bodo pridni, ubo- gljivi, nič izbirčni, naj jedo tudi “mineštro” in naj odložijo vsaj za nekaj časa te- lefončke, elektronske igrice in druge moderne vragolije in naj namenijo nekaj več po- zornosti prijateljem in seveda Jezusu. Med seboj naj gradijo Č mostove, kakor je poudaril g.Marijan Markežič v nedeljskipridigi, pri kateri je naglasil med drugim, da se morajo lučke, ki gorijo na adven- tnem vencu – in ki so gorele ob začetku maše tudi okrog oltarja v rokah najmlajših -, še svetleje prižigati v naših srcih, da bomo tako lahko sprejeli novorojenega Jezusa, ki je “Luč od Luči”. Sveti Miklavž je zelo pohvalil igralce, ki so pripravili igrico Dobrinček gre na Zemljo. Be- sedilo neznanega avtorja je mladim odrskim zanesenja- kom ponudila njihova ener- gična mentorica in spodbuje- valka Katerina Ferletič; ona jim stoji ob strani že od usta- novitve O’Klape. Režijsko pa- ličico pa je – kot že lani – sa- mozavestno vzela v roke San- ja Vogrič, ki je v igri imela vlogo nadangela Mihaela. S soigralci Keo Vogrič – v vlogi Dobrinčka je kot namazan mlinček podajala svoje repli- ke -, Ester Devetak, Desiree Schembri, Gregorjem Perso- glio, Saro Siria Gravante, Noemi Iacono, Patrickom Verbicarom je sooblikovala uprizoritev, katere dogajanje se iz nebes, kjer vodi zbor an- gelov nadangel Mihael, pre- seli na Zemljo. Ko pojejo “sla- vo”, Dobrinček utihne pri be- sedah “in na zemlji mir lju- dem”, ker je prepričan, da si tega ne zaslužijo, ker se ljudje prepirajo, sovražijo in pobija- jo. Dobrinček rad sprejme iz- ziv nadangela Mihaela, naj gre na Zemljo in naj poskuša prepričati ljudi, da so ljube- zen in dobra dela največje bogastvo. Dobrinček se med zemljani dobro znajde in z njegovo pomočjo se pobotata bratec in sestrica, prijateljici se nehata kregati, pa še otroci obljubijo, da ne bodo več leni in da se bodo pri učenju bolj potrudili. Prizorček, v kate- rem je kar nekajkrat zazvene- la pesem, so nastopajoči odi- grali gladko in razločno, brez spodrsljajev in z njim nav- dušili občinstvo. Glasbena spremljava je bila zau- pana mla- demu har- monikarju Manuelu Persoglii, ki že več let vleče meh harmonike v SCGV Emil Ko- mel iz Go- rice v ra- zredu prof. Mirka Fer- lana. Katja Terčič in Marta Fajt sta bili dra- goceni sodelavki v zakulisju. Fajtova je poskrbela za teh- nično plat smiselno izbranih projekcij z računalnika na platno. Po tem lepem odrskem utrin- ku je sv. Miklavž ob pomoči nastopajočih angelov začel deliti darila. K njemu so po starostnih skupinah prihajali otroci, od prvošolčkov – v maminem oz. očetovem na- ročju tudi dva majhna cici- bančka – do srednješolcev, ki se pripravljajo na prejem sv. birme. Ti so nebeščanu oblju- bili, da bodo ostali zvesti Du- hovniji sv. Ivana tudi po bir- mi! Kot ostali so tudi sami poklonili Miklavžu pesmico, kar so storili po Miklavževi spodbudi še Katerina Ferletič, Ani Saksida, Ana Turus, Mir- jam Pahor in Niko Klanjšček, ki so že vrsto let zelo dejavni v Slovenskem pastoralnem središču in so še sami bili de- ležni Miklavževega darila. IK POGLED RAZBOJNIKA Ob Jezusu na križu so se pokazali različni člo- veški odnosi in pogledi. Še posebej značilen je bil pogled dveh razbojnikov ali teroristov, ki sta bila križana skupaj z njim. Evangelist Marko ju predstavi v negativni luči, da sta ga zasramova- la. Če je Mesija, naj poskrbi zase, so se posme- hovali duhovniki in farizeji. Vojaki so ga zasra- movali, ker niso videli na njem nobene kraljev- ske moči in varnosti. Tudi razbojnika sta ga sra- motila, da je reva, ker jim ne more pomagati, da bi se rešili iz trpljenja. Evangelist Luka je v tej druščini pozoren na levega razbojnika, ki je v tej okoliščini še bolj zakrknil in zasramoval Jezusa. Celo preklinjal ga je, ker ni pokazal svoje Božje moči. Sebična želja po zadnji rešitvi in napuh sta pripeljala levega razbojnika v temo, da ni več videl naprej. Razočaran je bil do konca in nad vsemi, ničesar več ni bilo, kar bi moglo uslišati njegov glas in spremeniti njegovo bolečino. V tem je razlika med suženjsko in kraljevsko bo- lečino. Prva je hotela vse zožiti na kratkotrajno rešitev in korist ter pri tem uporabiti tudi zlo, druga pa je odpuščala in molila za svoje moril- ce. Levi razbojnik je bil besen nad Jezusom, ker se je ukvarjal s temi ljudmi, namesto da bi po- skrbel za rešitev sebe in svojih tovarišev. Desni razbojnik je postopoma spremenil svoj pogled. Spoznal in začutil je Jezusovo ne- dolžnost in krivico, ki se mu je zgodila. Zato je opozoril levega sotrpina, naj se ne norčuje iz njega, ker trpi po nedolžnem. V njem je posto- poma odkril zavrnjenega Mesija, ki je prišel na svet in ga je hudobija obsodila na smrt. Zato se ni odzival na nove izzive hudobije, ampak je od- puščal in trpel za tiste, ki so ga križali. S tem je v svojem spoznanju vere prehitel vse Jezusove učence. Z Božjim strahom je pristopil do Jezusa in priz- nal razliko med svojim in njegovim trpljenjem, poleg tega pa je imel ta 'dobri razbojnik' tudi vero v posmrtno življenje. Pri Jezusu je videl, kako je prenašal trpljenje in ni izkoriščal svojih moči, da bi se rešil in zavladal nad drugimi. V njegovi žrtvi se je tako razodela Božja ljubezen kot nikjer drugje. Bog ljubi in njegova ljubezen je močnejša od zla. Tudi, če bi storil še tako velik čudež, ne bi mogel tako razodeti globin Božje ljubezni. Bog nas ljubi in sprejema tudi v našem zlu, zato nas ne rešuje le od zla, ampak tudi od njegove korenine, ki je v tem, da se ne čutimo ljubljeni od Boga. Zato je pred Jezusom privrela na dan prošnja, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo. Ko ga je slišal, da je odpuščal svojim morilcem, se je z isto prošnjo obrnil k njemu, da ne bi bil pozabljen od Boga. Jezus je na njegovo prošnjo odgovoril, da se ga ne bo le spomnil, ampak ga tudi sprejel v svoje življenje z Očetom. Nebesa so življenje z Jezusom. Pogled desnega razbojnika ostaja med na- jlepšimi izkušnjami vere in zaupanja. Jezus sto- pa v naš greh in hudobijo, da bi bili križani z njim in v njem zaživeli sinovsko zaupanje v Očeta. Ko bomo v trpljenju in bolečini začutili njegovo ljubezen in spomin, se bomo osvobodi- li zla in stopili v njegov raj. GLEDATI SKOZI POGLED (12) Primož Krečič lem vrtiljaku, na katerem je Vilar potrdil svoje animacij- ske spretnosti, ki so malčke “priklenili” na sedeže. Ko pa jih je povabil k sodelovanju, so na vse grlo tudi zapeli in z gibi rok pokazali svoje nav- dušenje nad sočnimi pesmi- cami. Potem pa se je v dvora- no po središčnih stopnicah previdno spuščal Miklavž, že malce betežen in naglušen. Kar naprej je pozabljal, zakaj je sploh prišel v goriško dvo- rano. Z malce ironije je po- tožil, da je tudi v nebesih kri- za, zato so mu za spremstvo dali le enega angelčka in hudička, ki je bil kar nekam preveč krotek. Pomembno pa je, da so vsi otroci prejeli iz Miklavževih rok enaka dari- la. IK Gorica Miklavžev obisk v Kulturnem domu Ključne izbire za prihodnost družine Starši na referendumu zaščitite otroke! ružbene in politične razmere postavljajo Katoliško cerkev v Sloveniji pred dolžnost, da se v slovenski družbi javno zavzema za temeljne človeške vrednote, kot so družina, človekove pravice in temeljne svoboščine, pravičnost in svoboda. Tako kot v številnih drugih državah se tudi pri nas soočamo z novimi zahtevami po redefiniciji zakonske zveze. Po referendumu leta 2012, na katerem so državljani zavrnili Družinski zakonik, nas na četrto adventno nedeljo (20. 12. 2015) ponovno čaka referendum na temo spornega predloga, da se v slovenski zakonodaji zakonska zveza opredeli kot skupnost dveh D oseb in ne kot skupnostmoškega in ženske.V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci smo prepričani, da v ozadju tega političnega projekta ne gre samo za prizadevanja za domnevno zaščito in enakopravnost določenih družbenih skupin, temveč za uzakonitev ateistične ideologije, ki je v popolnem nasprotju z naravnim zakonom, krščansko antropologijo in slovensko kulturo. Zagovorniki t. i. ideologije spola hočejo na zakonodajni in jezikovni ravni omalovaževati razliko med moškim in ženskim spolom, odpraviti pomen različne vloge očeta in matere pri vzgoji otrok, postaviti interese odraslih nad koristi otrok ter uvesti sporni koncept socialno izraženega spola, ki si ga človek poljubno izbira, določa in spreminja. Relativizaciji spola hočejo zagovorniki podrediti jezik, strokovne razprave, zakonodajo in celo demokratične procese. Posledice uvajanja takšne ideologije so daljnosežne. Očitno postaja, da bodo otroci z morebitno uveljavitvijo omenjene novele v šoli in družbi izpostavljeni poučevanju v ateistični ideologiji, s katero verni starši ne soglašajo. S tem bo kršena s konvencijami in ustavo zaščitena pravica staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem. Prav tako bo uveljavitev novele dolgoročno negativno vplivala na družbo in narod, ki se že danes sooča s skrb vzbujajočim upadanjem števila prebivalstva in s tem povezanimi ekonomskimi in socialnimi problemi. V Komisiji Pravičnost in mir smo prepričani, da moramo katoličani uporabiti možnosti, ki nam jih daje življenje v demokratični družbi, in zavrniti zakon, ki je proti naravi in proti naši veri. Zato pozivamo katoličane in vse, ki se v Sloveniji zavzemajo za vrednoto družine, da se udeležijo referenduma in zavrnejo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Udeležba na referendumu in zavrnitev novele za katoličane pomeni zavrnitev krščanstvu popolnoma nasprotne ideologije. To zahteva naša zvestoba Kristusu in naša odgovornost za prihodnost Slovenije in Cerkve na Slovenskem. msgr. Stanislav Zore, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK Kristjani in družba 10. decembra 2015 5 Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli pred jubilejem Sveta vrata, tri dela usmiljenja in begunci udi v goriški nadškofiji bo- do ob jubileju, ki se je začel ta teden, odprta t. i. vrata usmiljenja. V soboto, 12. decem- bra zvečer, jih bo odprl nadškof msgr. Carlo Redaelli, potem ko se bodo verniki zbrali ob 20. uri pri kapucinih, kjer bo pričevanje o usmiljenju. V stolnici bo, po od- prtju vrat, molitev, nato pa bodo člani različnih skupin, gibanj, laičnih združenj, skavtov itd. celo noč prisotni ob branju - Lukovega - “evangelija usmiljenja”. Nadškof bo naslednje jutro, 13. decembra, šel maševat v goriško ječo; tam bi se rad zadržal tudi za kosilo na dan Božiča, saj “tudi vrata zapora lahko postanejo vra- ta usmiljenja”, je prejšnji te- den povedal časnikarjem, ki jih je zbral na ordinariatu, da bi jim orisal spored teh tednov in voščil ob bližnjih praznikih. V nedeljo, 13. de- cembra, bo nadškof ob 15.30 odprl tudi vrata usmil- jenja v oglejski baziliki. Taka vrata bodo tudi v svetišču Rosa Mistica v Krminu, ki bodo odprta od 10. januarja do 2. februarja 2016, in na Barbani, ki bodo odprta od 16. aprila do 31. oktobra 2016. V omenjenih štirih “oazah usmiljenja” bodo verniki imeli možnost spo- vedi, pogovora, posebne pozorno- sti. “Nekaj bo tudi pri slovenskih sestrah v Zavodu Sv. Družine v ul. Don Bosco v Gorici”, je dejal nadškof. Tri dela usmiljenja Na škofijski ravni načrtujejo ob svetem letu tri “dejanja usmiljen- ja”. Prvi “podvig” naj bi bilo od- prtje dveh novih sedežev empori- ja solidarnosti. “Ljudi, ki potrebu- jejo pomoč, je namreč vse več”. Nadškof je postregel s svežimi po- datki: v Tržiču, kjer so odprli em- porij lani, so že izdali 317 izkaznic, preko katerih prejema pomoč 892 oseb. Od teh je Italijanov 67%. V Gorici je bilo izdanih izkaznic 863, aktivnih je okrog polovica. Podporo prejema približno 60% italijanskih državljanov in 40% tujcev; v glavnem so to ljudje med 6. in 65. letom starosti, skupno jih je 838. Starejših od 65 let je 88, otrok do 5. leta starosti pa je 121. “Najšibkejši so torej družine z otroki”. Zato goriška Cerkev raz- T mišlja o tem, dabi odprla še dvaemporija: “Tre- nutno iščemo primeren kraj na ozemlju nadškofije, morda bi to bila Krmin in Gra- dišče”. Šlo bi za manjši prostor, nekako trgovi- no, kamor bi ljudje ob do- ločenih urah lahko hodili iskat to, kar po- trebujejo. Pri tem delu je neza- menljiva pomoč prostovoljcev Ka- ritas, ki so že prisotni na teritoriju. Za potrebe emporijev bodo seveda morali okrepiti tudi iskanje pri- spevkov in sodelovanj, saj blaga ni nikoli dovolj. Veliko naredijo nekatere trgovine, ki dajejo hrano tik pred rokom zapadlosti, prosto- voljci pa skrbijo tudi za to, da go- stje najdejo nekoga, s komer se lahko pogovorijo ali ki jim morda ponudi nasvet glede prehrane. “Emporiji so ‘uspešni’, sicer pa bi gotovo bilo bolje, ko bi jih ne bilo treba”... Nadškof je s posebnim zadovol- jstvom povedal, da je še isti dan, 2. decembra, muslimanska skup- nost, ki se zbira okrog novogo- riške mošeje, namenila del nabir- ke živil goriški Karitas. “Zelo zani- mivo”! Drug projekt je okrepitev sklada za družine v stiski, ki od julija letos poteka vzporedno z drugo pobu- do: ta nosi naslov “Dostojanstvo in delavnost”. Prvi sklad je prek sistema vavčerjev vezan na podjetja, ki dajejo službo brezposelnim, drugi projekt pa je na- stal v sodelovanju z občinami Gorica, Gra- dišče, Romans, Krmin in Zagraj. Trenutno je že 28 oseb (80% teh so italijanski državljani), ki za opravljanje družbeno koristnih del pet mesecev prejemajo - s pomočjo prispevkov Karitas in Fundacije Goriške hranilnice - bruto 500 evrov. “Ni ogromno, nekaj pa le je”. Sploh pa je za človeka bolje, da nekaj prejme, če kaj tudi naredi. “Gre namreč tudi za osebno dostojan- stvo”. Vedno več je ljudi, ki se za- nimajo za take oblike pomoči. Za- to na škofiji želijo, v sodelovanju z različnimi ustanovami in skladi, to obliko podpore okrepiti. Kot tretji projekt ob jubileju na škofiji želijo odpreti posebno službo za družine. Papež stalno posveča veliko pozornost družinam, zlasti tistim v težavah zaradi ločitev, otrok, zaposlitve itd. Škofija noče ustanavljati ne dvojnikov ne posebnih struktur, “saj bi niti ne zmogla, toda dati na razpolago izkušene in strokov- no pripravljene osebe, ki bi pri- sluhnile družinam v stiski” in jih usmerjale v iskanju primernih rešitev. Že več let sodeluje s kato- liško družinsko posvetovalnico iz Vidma, pa tudi z drugimi ustano- vami in izvedenci. Ker za tako de- javnost niso dovolj prostovoljci, je potrebno najti primerna sredstva, da bi lahko zagotovili kontinuite- to take službe; ta je lahko vsaj ma- jhno znamenje pozornosti do stisk, ki jih družina doživlja danes, kot so poudarili tudi na nedavni škofovski sinodi. Begunci Kar se tiče vroče teme priseljencev in begun- cev, je nadškof Redaelli pojasnil zadevo okrog kontejnerjev, ki jih je humanitarna organiza- cija Zdravniki brez meja namestila na dvorišču zavoda sv. Jožefa. Jasno je, da imeti opravka s prosilci azila ni naloga Cerkve kot take ali pro- stovoljcev, ampak nalo- ga insititucij, “ki jih se- veda spoštujemo in z njimi sodelujemo v me- jah naših sposobnosti. Nočemo jim krasti de- la”... Cerkvenim kro- gom bolj pripada naloga spreje- manja, spoznavanja, vzgoje, dia- loga, animacije itd. “Dejansko pa je zadnje mesece vse breme slone- lo na organizaciji Karitas in še zla- sti na župniji Lurške Matere Božje (Madonnina) ”, torej na ustanovi, ki jo vodita g. Paolo Zuttion in g. Walter Milocco. Gorica se je do- bro odzvala, je še povedal nadškof. Dobri ljudje sami od se- be prinašajo pomoč, ne da bi jih kdo pozival. Sam zavod sv. Jožefa zaradi varnostnih predpisov žal ni bil primeren, da bi sprejel begun- ce, je pa Karitas sprejela ponudbo Zdravnikov brez meja, ki so pod svojo odgovornostjo prosili le za razpoložljivost zunanjih prosto- rov. To je Cerkev rada naredila tu- di zato, da bi razbremenila omen- jeno župnijo. “Karitas si ne želi čim več beguncev; če pa so, se mi zdi, da je naša dolžnost jih ne pu- stiti na cesti”. V zadnjih dneh je pritisk, hvala Bogu, malo pojenjal, sicer pa jih je (po podatkih Karitas s prvih dni decembra) 403 v cen- tru Cara v Gradišču, v zavodu Na- zareno 90 (s konvencijo s prefek- turo), morda pa se jim bo pri- družilo še 20; v Škocjanu ob Soči 18, v župniji v Romansu 16, v Krminu 15, v Gorici - brez kon- vencije - 23 (še pred nekaj dnevi je teh bilo več kot 150). Jubilej usmiljenja je priložnost, da poglobimo to Božjo razsežnost v odnosu do soljudi. V vzhodnih božičnih ikonah so Jezusove jasli v resnici njegov grob, je dejal msgr. Redaelli: “Jezus se je rodil, da bi umrl za nas. Od tod izhaja njegovo usmiljenje. Usmiljenje ni ceneno, nekdo ga je drago plačal”. / DD Papežu Frančišku so poklonili Evangeliarij usmiljenja, delo p. Marka Rupnika V četrtek, 3. decembra, so v Vatikanu predstavili papežu Frančišku Evangeliarij usmiljenja, knjigo evangeljskih odlomkov, ki se bodo brali pri maši ob nedeljah in slovesnih praznikih v letu usmiljenja, ki se je pravkar začelo. Kot je poročal Radio Vatikan, ga je svetemu očetu v dvorani papežev v Vatikanu poklonil msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, zraven je bil tudi generalni predstojnik družbe San Paolo g. Valdir Jose De Castro. Dragocena izdaja, ki šteje okrog 420 strani, je izšla pri založbi San Paolo, opremljena pa je z izborom mozaičnih del p. Marka Ivana Rupnika, ki je tudi avtor logotipa svetega leta usmiljenja, in ateljeja Centra Aletti. Kot znano, vsebuje logo stilizacijo vstalega Kristusa, ki se spušča v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljena Adama in Evo. Podobe niso le okrasne, je med drugim povedal slovenski jezuit papežu, ampak prinašajo teološke pomene. Evangeliarij bo čez nekaj mesecev izšel tudi v slovenščini pri založbi Družina. Podelitev odličja sv. Cirila in Metoda Slovenski karitas Slovenski škofje so na 12. seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je 30. oktobra 2015 potekala na Nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani, sklenili, da Slovenski karitas ob njeni 25-letnici delovanja podelijo odličje sv. Cirila in Metoda v zahvalo in priznanje za izredne zasluge na dobrodelnem področju v Cerkvi na Slovenskem. Odličje s plaketo in diplomo je novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan slovesno izročil predstavnikom Slovenske karitas na dobrodelni prireditvi Klic dobrote v sredo, 25. novembra 2015, v Celju. Slovensko karitas je 1. maja 1990 ustanovila tedanja Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Istega leta so bile ustanovljene še tri škofijske Karitas v Ljubljani (29. junija), Mariboru (12. oktobra) in Kopru (6. septembra), leta 2006 – ob ustanovitvi novih škofij – pa še v Novem mestu (15. septembra) in leta 2007 v Murski Soboti (1. januarja) ter v Celju (2. februarja). V 25 letih delovanja je Slovenska karitas preko svoje mreže škofijskih, dekanijskih, območnih in župnijskih karitas odgovorila na stiske mnogih Slovenk in Slovencev, tujcev ter vseh, ki so poiskali njeno pomoč. Z odličjem sv. Cirila in Metoda se želi Slovenska škofovska konferenca zahvaliti 459 organizacijam Slovenske karitas, v katerih prek 10.000 prostovoljk in prostovoljcev vsako leto opravlja več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski. Njena pomoč vsako leto doseže preko 20.000 družin oziroma več kot 100.000 socialno ogroženih oseb. S svojim delovanjem je Slovenska karitas dokazala, da v vsakem človeku poskuša prepoznati Božjo podobo, v bližnjem ali daljnem, v znanem ali neznanem, zlasti v ubogem, trpečem, v beguncu ali pribežniku, prepoznati človeka, ki potrebuje usmiljenje, razumevanje in bližino. Svojo požrtvovalnost, strokovnost in zavezanost evangeliju je Karitas pokazala in izkazuje vsakič, ko prispeva svoj nenadomestljivi delež k delitvi pomoči. Koper / Duhovni seminar Božje usmiljenje - Upanje za svet Pri frančiškanih v cerkvi sv. Ane v Kopru bo od 10. do 13. decembra 2015 duhovni seminar Božje usmiljenje - Upanje za svet. Vodila ga bosta dr. fra Smiljan Kožul in Dražen Bušić. Na seminarju bo sodelovala slavilna skupina Betlehem. Okvirni program seminarja: četrtek od 16.00 do 20.00, ob 17.00 sv. maša; petek in sobota od 9.00 do 20.00; ob 17.00 sv. maša; nedelja od 10.00 do 13.00, ob 11.00 sv. maša. Dodatne informacije na GSM: 040 585 312 Kratke V pričakovanju referenduma Sta dva leva ali dva desna čevlja par? i kdo v prodajalni čevljev kupil dva leva ali dva de- sna čevlja? Mislim, da ne, če pa bi se vendarle kdo našel, bi ga imeli najmanj za čudaka. Če smo tako občutljivi pri nakupu čevljev, kako lahko nekateri politiki in novinarji tako zlahka zavajajo ljudstvo, da biološka razlika med spolo- ma ni pomembna in da je za otroka vseeno, ali ima dva očeta, dve mami ali starše ra- zličnega spola. Naj si gredo ti politiki in novinarji kupit dva leva ali dva desna čevlja! Je ra- zlika med spoloma res manj pomembna od razlike med le- vo in desno nogo? Če že jezikoslovci, ki z balkona B opazujejo spreminjanje jezika,molčijo, kje smo državljani, datudi sami uporabljamo besed- no zvezo “istospolni par”? Dva leva čevlja nista par! Sta le dva leva čevlja. Dva moška sta dva moška in dve ženski sta dve ženski. Priča smo ne le posku- su genocida nad družino, ki je eden iz- med napadov na stvar- stvo oziroma naravo, temveč tudi spreminjan- ju jezika in kulturocidu, ki vse te napade omogoča. Teorija spola (gender theory) ima že za seboj nekaj desetletij in jo poznamo. Marksizem nam je obljubljal, da ne bo več razlike med delavci in kapitali- sti, vsi da bomo enaki in ena- kopravni. Rezultat: imamo Fo- rum 21, ki obvladuje gospodar- sko sceno. Sedaj nam po istem vzorcu nekateri hočejo dopo- vedati, da je potrebno ukiniti ali vsaj relativizirati razlikovan- je med spoloma. Za ameriško filozofinjo Judith Butler (1980) telo pravzaprav ne obstaja, je le prostor za različne “interpreta- cije”, za različne “obleke”; ra- zlika med spoloma je zanjo zgolj mit. Za Simone de Beau- voir “spola” nista več dva, tem- več jih je neskončno. S tega vi- dika bi bilo potrebno kratici LGBT na koncu dodati tri pike. Še enkrat se potrjuje, kako velik vpliv na zgodovino imajo filo- zofi, pisatelji in pesniki, saj teo- rijo spola po vsem svetu širijo mednarodne organizacije, kot je npr. OZN, in nekatere države z ZDA na čelu. Paradoksalno je, da poteka tako oster političen boj ne le za pravice LGBT, tem- več za pravice “neskončno” spolov, če je spolnost nekaj ne- pomembnega oziroma zgolj maska. Zastaja mi dih, čudim se, da sploh imam možnost, da bom 20. decembra lahko šel na re- ferendum in obkrožil “proti”. Za to možnost sem neizmerno hvaležen. Morda je to zadnji re- ferendum, nikakor pa ne zad- nja beseda! Bogdan Vidmar Spregovori, kaj ti daje smisel! Spregovori, kaj te opogumlja! Spregovori, kaj ti daje veselje! Spregovori, kako vstopaš v svojo notranjost! Spregovori, kaj te vodi po poti življenja! Spregovori mi o razlogu svojega zaupanja! Da, spregovorim z veseljem! Gospod me je nagovoril. Sporočil mi je, da že živi z menoj, med nami in v nas. A. K. Bog govori z menoj Goriška10. decembra 20156 Na pobudo goriških upokojencev / Predavanje o varnosti Dandanes se tudi v naših krajih moramo soočati s problemom tatvin in goljufij ali prevar. Zato je poveljstvo karabinjerjev iz Gorice v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami s projektom o varnosti prebivalcev prevzelo pobudo za preprečevanje kaznivih dejanj, s tem da nudi informativna predavanja v pomoč občanom. V več krajih na Goriškem je to nalogo sprejel kapetan poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella. Tudi Društvo goriških upokojencev ga je povabilo na tako srečanje, ki je bilo v Tumovi dvorani zvečer 26. novembra. Kapetan je največ pozornosti posvetil raznim vrstam tatvin, ki bi jih ljudje lahko z večjo pozornostjo in previdnostjo preprečili. Povedal je, da tatovi iščejo čim lažji dostop v stanovanje, kjer se lahko polastijo predvsem denarja in dragocenosti. Razlago je dopolnjeval s kratkimi filmi. Obrazložil je, kako mora biti človek previden, da ne postane žrtev nevšečnih dejanj zaradi raztresenosti in površnosti. Stanovanje mora primerno zavarovati pred morebitnim vlomom. Nanizal je vse možne oblike kraje in postregel s številnimi nasveti, predvsem ko človek odide iz hiše. Navedel je celo nekaj zlonamernih primerov, ki so se dogodili tudi v naših krajih. Večkrat je poudaril, da je nujno potrebno ob vsakem primeru sumljivega dogodka telefonirati na brezplačne tel. številke 112, 113 ali 117, tudi ko se neznana in predrzna oseba pojavi pred hišnimi vrati. Kapetan je prisotnim izročil koristen trijezični priročnik o varnosti. (ed) Božična delavnica v vrtcu v Števerjanu Bližajo se božični prazniki in v števerjanskem vrtcu Kekec se že pridno pripravljajo na ta veliki praznik. Letos so se odločili, da bodo na posebni božični delavnici izdelali predmete, ki so uporabni za praznične priložnosti. V vrtec so 3. decembra povabili starše in stare starše, da bi jim pomagali pri izdelovanju obročkov za prtičke in jih primerno okrasili. Otroci so najprej pogumno zapeli nekaj božičnih pesmi in voščili vsem vesele praznike. Nato pa so se hitro lotili dela. Vzgojiteljici Rita Cej in Sara Miklus sta otrokom in staršem dali natančna navodila, kako naj dela potekajo in kakšne materiale naj uporabljajo. Na razpolago so imeli razne odpadne materiale, s katerimi so izdelovali obročke za prtičke za vse družinske člane, ki se bodo zbrali na božičnem kosilu. Otroci so se resno lotili dela, ovijali so vrvice, lepili, barvali in pripravili prav lepe izdelke. Seveda so se posluževali tudi raznih okrasnih predmetov, kot se bleščice, zvezdice, vrvice in drugo. / DP Kratke Šolski botanični vrt v ul. Puccini je še bogatejši Licejci spet “na terenu”! eliki vrt okrog stavb sloven- skih višjih šol v ulici Puccini v Gorici je vedno bogatejši. Kot smo že pisali pred ne- kaj tedni, dijaki pod mentorstvom profe- sorjev naravoslovnih ved zgledno skrbijo za drevesa; prejšnjo sobo- to, 5. decembra, so štu- dentje treh smeri licej- skega pola skupno s prof. Harjet Dornik, ki je že dve desetletji go- nilna sila projekta, spet prijeli v roke krampe in lopa- te. Tokrat so se v sončnem poz- nojesenskem ju- tru lotili sajenja 62 rastlin (37 ra- zličnih vrst, od teh kar 30 no- vih), ki jim jih je podaril Deželni gozdni rastlin- jak FJK (Pascul - v Pradandonsu pri Nemah). Deželno ravna- teljstvo v Vid- mu, na katero so naslovili prošnjo, daje ra- stline vsem šolam zastonj: na izrecno prošnjo so našim šolam letos podelili največja - v 3 oz. 5- litrskih vazah -, tudi čez meter velika drevesca. Tokrat so jih na- mestili v glavnem za krilom Zois-Vega, kjer je najprimernejše okolje za alpske in subalpske vrste. Glavni cilj dolgoročnega in am- bicioznega načrta Šola v zelenju je uresničitev pravega vrta oz. parka okrog treh kril šolskega središča. Trenutno se na obširni površini lahko ponašajo s 180 različnimi vrstami dreves (skup- V no jih je okrog 420), morda pa bi imeli možnost jih zasaditi še vsaj 250. To lahko postane hkra- ti botanični vrt (med drugim dragocen didaktični “pripo- moček”) in botanični park, ki z estetskega vidika bogati cel oko- liš in mesto nasploh. Zato raz- mišljajo, da bi ga dali na razpo- lago tudi drugim šolam in orga- nizacijam iz Italije in Slovenije ali pa tudi zasebnikom, ki bi ga obiskali; morda bi lahko tudi primerno usposobili nekaj štu- dentov, ki bi bili gostom, skup- no z mentorji, nekaki vodiči. Iz didaktičnih razlogov so ozemlje razdelili na različne kotičke (sre- dozemski, alpski, sadni, okoliški itd.), vsaka rastlina ima tudi pla- stificiran kartonček z latinskim, slovenskim in italijanskim bota- ničnim imenom vrste ter ime- nom darovalca. Projekt pa nima zgolj didak- tičnih ciljev, ampak želi prispe- vati k širšemu ovrednotenju skupnih prostorov, ki bi lahko postali pravi ustvarjalni labora- toriji, kraji srečanj. Obenem je tak projekt lahko za vsakogar spodbuda k razvoju čuta za od- govornost skupnih dobrin. Tudi to v sodelovanju z različnimi krajevnimi okoljskimi in kultur- nimi ustanovami (Legambiente, ARPA, WWF itd.). Projekt je seveda možno tudi nadgra- diti: vrt bi gotovo bil še lepši, ko bi ga opremili s primernimi klopmi, mizi- cami, orodjem in uticami zanj, pa tudi s kompostni- kom, meteorološko hišico, trajnejšimi napisnimi oz- načevalnimi tablicami, morda tudi z manjšim igriščem. Prejšnji petek je park in vse zbrane iz “družine” zavoda Trubar-Gregorčič obiskala tudi Mara Černic, podpred- sednica goriške pokrajinske uprave, ki kot pokrovitelj spremlja razvoj projekta o bota- ničnem vrtu. Te- den prej je - med drugim kot od- bornica za okolje - vodila v kon- gresnem sre- dišču Tržaške univerze v ul. Al- viano odmeven posvet o pod- nebnih spre- membah, ki so se ga udeležili tu- di dijaki sloven- skih višjih šol. Gre za projekt, v katerega vlagajo tako na provinci kot na šoli, “za oboje je pomemben”, zato je bi- la posebno navdušena nad sode- lovanjem. Tokrat je bila prvič v parku; ko se je ona tam šolala, ni bilo še nič. Zdaj je z veseljem videla sadove večletnega dela in tudi zato zagotovila, da bo pro- vinca rada podprla projekt Šola v zelenju, ki ga bodo prijavili na ministrski natečaj #LAMIA- SCUOLACCOGLIENTE za nad- graditev projekta v upanju kake- ga prispevka in tudi priznanja za že opravljeno delo. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Ob praznovanju farnega zavetnika sv. Justa je go- riški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli 8. novembra zjutraj v Podgori podelil zakrament sv. birme petim mladim. Z njimi se je srečal že tri dni prej, da bi se malo spoznali in poklepetali. Jana in Aljaž Juren, Federico Lore, Karin Maligoj in Nika Devetak so se na ta korak pripravljali dve leti pod vodstvom župnika Josipa Cahe. Za njihov praznik je lepo pel podgorski zbor, po maši pa so vsi pri- sotni še naprej praznovali ob pogrnjenih mizah. Sv. birma v Podgori cerkvi sv. Nedelje v Laškem, v kateri se en- krat na mesec zbirajo slo- venski verniki, je bil v soboto, V 28. novembra 2015, koncert vspomin na Bernardko RadetičMucci, ki je bila ustanoviteljica in prva predsednica Kulturnega, rekreacijskega in športnega društva Tržič in vsestransko vne- ta kulturna delavka. Prav ona je tudi poskrbela, da je društvo do- bilo primeren sedež v občinskih prostorih. Žal, so se ob njeni smrti nekateri pripadniki de- sničarskih krogov znesli nad sta- novanjsko hišo, v kateri je žive- la, s tem da so oskrunili njen spomin z žaljivimi napisi. Letos je poteklo že deset let, odkar jo je neizprosna bolezen odtrgala od domačih in slovenske skup- nosti v Laškem, za katero je iz- trošila vse svoje življenjske moči. Na sobotnem koncertnem večeru je uvodoma pozdravila Lucia Germani, ki se je s prisrčnimi besedami spomnila Bernardke in njenega zagnane- ga delovanja v prid Slovencem v Laškem. V imenu pokrajine je občinstvo pozdravil svetnik Fa- bio Delbello, ki je med drugim povedal, kako določila zaščitne- ga zakona uporablja tudi itali- janski tržiški licej, na katerem je zelo malo študentov. Sam koncertni program je obli- koval glasbeni trio, ki ga sesta- vljajo sopranistka Enza Pecorari, mezzosopranistka Mirjam Pa- hor in kitaristka Martina Gere- on. Predstavile so se z izborom pesmi Ljubke Šorli, Celsa Macor- ja in Silvia Dominija. Spored sta poplemenitili Mirjam in Enza, ki sta prebrali nekaj primerno izbranih pesmi z zanimivo vse- bino iz grške, slovenske in fur- lanske ljudske zakladnice, ki jih je priredil Marco Sofianopulo. Na koncu, po bučnem ploskan- ju številnega in navdušenega občinstva, med katerim so bili predvsem domačini, sta izvajal- kam uspešnega kulturnega večera čestitala predsednik društva Jadro Karlo Mucci in omenjena Lucia Germani. Večer je sklenil domači duhovnik Ren- zo Boscarol, ki je poudaril po- men takih prireditev, ki so istočasno molitev in dokaz pri- sotnosti slovenskega kulturnega življa, ki ima bogato kulturo, enakovredno vsem ostalim. Kramljanje se je v prijateljskem vzdušju nadaljevalo v bližnjih prostorih domače laške gostilne. Doživet večer sta priredili društvi Jadro in Tržič v sodelo- vanju z župnijo sv. Lovrenca. Ob rob tega zapisa naj povemo še to, da je v nedeljo, 6. decem- bra 2015, pri slovenski sveti maši v domačem kraju Ženski pevski zbor praznoval 35 let ne- prekinjenega petja pri sloven- skem bogoslužju v Laškem. KM Foto DP Cerkev sv. Nedelje Občuten spomin na Bernardko Radetič RONKE Prof. Harjet Dornik in Mara Černic Goriška 10. decembra 2015 7 V nedeljo, 6. decembra 2015, ga je blagoslovil nadškof Redaelli Dom mladih v Gabrjah Gabrjah je bi- lo 6. decem- bra lepo vaško slavje: ob praz- novanju farnega za- vetnika sv. Miklavža je jutranje nedeljsko somaševanje ob žup- niku Karlu Bolčini vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, ki je nato blagoslovil novi Dom mladih. Tako so kronali sanje nek- danjega gabrsko- vrhovskega in ru- pensko-pečanskega župnika Viljema Žer- jala, ki si je pred 10 leti zamislil, da bi stavba ob ga- brskem zvoniku postala dom za mlade, kraj srečanj za iskalce Boga in miru. “Vesel sem, da sem lahko danes z vami, da skupaj obhajamo ta praznik v spomin na sv. Mi- klavža za to lepo skupnost”, je dejal nadškof v uvodnem poz- dravu. V homiliji je poudaril, da zavetnik sv. Nikolaj/Miklavž (270-343 po Kr.) ni samo do- brotnik, ki prinaša otrokom da- rila, temveč je v prvi vrsti “svet- nik, konkretna oseba, ki je v svojem času in kraju živel evan- gelij in postal vzor tudi za nas”. Živel je zlasti vero in konkretno ljubezen, ki sta - skupno z upan- jem - “bistveni razsežnosti za vsako versko skupnost”. Na zgo- dovino in naše osebno življenje moramo gledati z realizmom, “nikakor ne z rožnatimi naočni- ki”, in vendar “prežeti z upan- jem. Gospod prihaja, da bi nas rešil”, tudi ko smo polni težav in na robu obupa. Kljub vsemu bo Gospod pripeljal do konca to, kar nam je obljubil, “tudi vaša skupnost mu je pri srcu”, je povedal msgr. Redaelli. V Župnik Karel Bolčina je ob koncu maše pou- daril, da “Cerkev ni narejena iz zi- dov, toda zidovi služijo”. Nova zgradba “naj zato poveča našo vero prek spoznavanja Besede”; to bo namreč kraj, kjer bo Beseda lahko bolj polno živela med nami. Po maši, ki so jo dekleta na koru spremljala z odličnim petjem, se je množica vernikov iz vsega pastoralnega območja Soča-Vi- pava zbrala na trgu ob cerkvi za krajše otvoritveno slavje novega mladinskega župnijskega doma. Po še eni lepi pesmi je g. Bolčina pozdravil med navzočimi še županjo Alenko Florenin, pred- stavnike kulturnih, političnih in družbenih organizacij ter z apostolom Pavlom ugotovil, da je 'dober boj dobojeval, tek do- končal, vero ohranil'. “Naše življenje je stalno neke vrste boj med dobrim in hudim, med gradnjo in rušenjem, med po- gledom naprej in mirovanjem”. Od leta 2005 se je pokojni žup- nik Viljem Žerjal - “prerok, ki je videl daleč” - trudil, da bi neu- porabno, podirajočo in skrom- no stavbo pod zvonikom spre- menil v primeren prostor, kjer bi se zbirali mladi. To je bila nje- gova želja. Zavihal si je rokave in s pomočjo župnijskega go- spodarskega sveta romal od ura- da do urada, od škofije do držav- nih oblasti spomeniškega var- stva. Geometra Jordana Vižinti- na, ki je že vodil obnovitvena dela v župnišču in cerkvi, je pro- sil za načrt in od dežele FJk do- bil zagotovilo denarne pomoči. “Njegov boj se danes uspešno končuje”. Kmalu po upokojitvi, 2. maja 2012, pa je “izgubil boj s sestro smrtjo”, ki ga je “po- spremila v Očetovo naročje”. Dela so kljub finančnim in zla- sti birokratskim oviram nadal- jevali še z večjim pogumom, je povedal dekan. Ko je leta 2010 prevzel vodstvo župnije, je pro- sil prijatelja, geometra Angela Spanoja, za pomoč. V roke je prevzel načrte in dela srečno pripeljal do konca s pomočjo podjetja Hlede in podjet- ja Pavlin ter njihovih po- močnikov in sodelavcev. “Verujem, trdno veru- jem, da bo gabrski farovž s cerkvijo in tem domom lahko postal odlično du- hovno središče za mlade in stare, otroke in iskalce miru. Tu naj bo, sredi tišine gozdov, ptičje me- lodije in iznajdljive na- ravne svetlobe prostor za vse, ki iščejo Boga in ga želijo še bolj spoznati”, je še povedal g. Karel, ki se je srčno zahvalil nadško- fu Dinu De Antoniju, ki je spremljal projekt od začetka, nadškofu Carlu za blagoslov in vsem, ki so pripo- mogli k uresničitvi doma. Županja Alenka Flo- renin je povedala, da je vsaka taka no- va zgradba boga- stvo za vse, saj “po- trebujemo prostore, kjer se srečujemo”, izmenjujemo vtise in mnenja ali pre- prosto skupno doživimo nekaj tre- nutkov; predvsem v teh časih, ko smo morda malo zbega- ni, ko ne razumemo, katera je pot, ki nas lahko bolj zbližuje kot oddaljuje. “Tak prostor je lahko trenutek upanja za na- prej”! Ker je dom, zgrajen na skali, na- menjen mladim, so odločili, da trak prerežejo otroci, je povedal g. Karel. To sta po blagoslovitvi imela čast storiti mala Filip in Marta iz družine “Črnčevih”, ki že več rodov skrbijo za cerkev, v upanju, da bodo prav mladi še dolgo ostali steber krajevne skupnosti. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 10. decembra 2015, ob 20. uri na Srečanja pod lipami na temo Zamejsko zadružno bančništvo. Gosta večera bosta predsednik Zadružne banke Doberdob Sovodnje Robert Devetta in predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševa- na lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Prodajamo več vrst domačega mladega vina. Tel. št. 0039 3391997101. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 11.12.2015 do 17.12.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 11. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 12. decembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 13. decembra, ob 21. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 14. decembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 15. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 16. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Severni jeleni vlečejo sani - Izbor melodij. Četrtek, 17. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bra - tuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemel- jitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje pode - lju jejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro- svete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne do sežke, za po- memben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na na slov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica- Gorizia, Dre vo red 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za prizna nje” KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Božični koncert NAJ STRUNE RAJSKO ZAZVENIJO Girotondo d'Arpe Tatjana Donis, umetniški vodja Polona Kante Pavlin, sopran Simfonični orkester NOVA Nikolaj Pintar, bariton Simon Perčič, dirigent Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 21. decembra 2015, ob 20.30 Rezervacija in nakup vstopnic na tel. št 0481 531445 ali pa na info@centerbratuz.org SKRD JADRO iz Ronk s pokroviteljstvom OBČINE RONKE vabi na predstavitev 16. ŠTEVILKE DRUŠTVENEGA ZBORNIKA ponedeljek, 14. decembra, ob 17.30 ronška občinska sejna dvorana PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin K.U.D. Dolomiti - Dobrova Ken Ludwig SLEPARJA V KRILU komedija režija: Franci KONČAN nedelja, 13. decembra 2015, ob 17. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Zapustila nas je naša draga ELVIRA DEVETAK Sinova Davorin z Danielo, Igor z Damjano, ljubljeni vnuki Danilo, Ivan, Lara, Maja in nečak Sander Pogreb bo na Vrhu v soboto, 12. decembra ob 14. uri. Uro prej bo žara v vrhovski cerkvi. Vrh Sv. Mihaela, 10. decembra 2015 Ob izgubi predrage ELVIRE sočustvujeta z Davorinom in Igorjem ALDA IN ORNELLA LUIS Po dolgi bolezni nas je tiho zapustila naša draga žena, mama in babica MARIJA BENSA por. KOSIČ Žalostno vest sporočajo mož Andrej, otroci Mirjam, Tatjana, Aleksandra, Benedikt in Simon z družinami ter ostali sorodniki. Pogreb je bil v sredo, 9. decembra, ob 14. uri v cerkvi sv. Silvestra v Pevmi. Pred pogrebom je naša draga ležala v cerkvi. Sledil je pokop na pokopališču v Rupi. Kultura10. decembra 20158 SSG / Začetek abonmajske sezone v Gorici Še ne zaceljene rane koroške duše epše se letošnja sezona 2015 /2016 Slovenskega stalnega gledališča v Gorici res ne bi mogla začeti. Njeni uvodni akordi so se poetično oglasili v ponedeljek, 23. novem- bra 2015, v veliki dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž, v kateri so se zbrali tudi goriški višješolci in nekateri njihovi profesorji. Končno so si lahko tudi goriški abonenti – resnici na ljubo tudi letos Goričani niso množično vpisali abon- maja; več ali manj je njihovo število ostalo enako kot lani: nekaj čez sto – ogledali nadv- se ganljivo predstavo Angel pozabe, ki jo je po romanu Maje Ha- derlap (1961), rojene v Železni Kapli, priredil in tenkočutno zrežiral Igor Pison. Predstava je nastala v SNG Drama Ljubljana. Na njenem malem odru so jo krstno obžarile odrske luči 14. marca 2014. Na- slanjajoč se na sloven- ski prevod Štefana Ve- varja, je bila režiserju pri zahtevni nalogi v pomoč dramaturginja Eva Kraševec. Pesnica Maja Haderlap, po poklicu dra- maturginja, je, kot znano, to svo- jo avtobiografsko izpoved Angel pozabe napisala v nemškem jezi- ku. Ta razpetost med slovensko in nemško stvarnostjo je značil- na za marsikatero dvojezično umetniško dušo med koroškimi Slovenci v Avstriji. Režiser Pison je iz romana izluščil tri ključne osebe, prvoo- sebno pripovedovalko, njeno ba- bico – mamo in očeta. Iz njiho- vih življenj, spominov na strašne zgodovinske dogodke in doživljanj je stkal uprizoritev, ki seže do srca in se globoko zareže v gledalčevo zavest. V njej je znal poustvariti že takoj v začetku ti- sto toplo, domače ozračje, ki je nekdaj zavelo ob komaj pečenem kruhu iz krušne peči, pa čeprav L je bila ta le v skromni kmečkihiši. Tak je tudi rojstni dom Ha-derlapove. V njem so prebivale tri generacije – njihove glavne predstavnike, Njo, Babico in Očeta, poosebljajo trije igralski mojstri, člani SNG Drama Lju- bljana, Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof. Iz njihove vrhunske igre, polne pristnih čustev, se plastično izrisujejo značajske poteze vnukinje, naj- prej kot zvedave deklice, ki srka vase vse, kar ji pripovedujeta oče in babica, babice z močnim, kle- nim značajem, in očeta, ki nosi v sebi travme iz vojnih časov, ko so ga nacisti še kot otroka prete- pali, in je zelo navezan na mater, kar močno vpliva na njegov od- nos do žene. Iz odrskega doga- janja se jasno razbira, kako se je starejši rod na Koroškem trdoživo oklepal jezika in starih navad ter jih skušal posredovati mlajšemu, ki nenehno išče lastno identiteto ob vsepovsod vdirajoči nemški prisotnosti. Kljub vsem grozo- tam, ki jih je prestal, preliti krvi, žalosti, bridkosti je slovenski člo- vek na dvojezičnem koroškem ozemlju vztrajal in kljub asimila- cijskim požrešnim ustom še klju- buje na njem. Vsi ti boji za preživetje, bolesti in tista vsepri- sotna otožnost, ki jo hočeš nočeš nosi v sebi koroška duša, so prišli do izraza v predstavi, ki je na Borštnikovem srečanju l. 2014 prejela dve nagradi: igralec Janez Škof za vlogo Očeta in Barbara Cerar za vlogo Nje. “Oče Janeza Škofa z ganljivim spletom noro- sti, bolečine in milosti ustvari pretresljivo intimno in protivoj- no pričevanje. Z nenehno ma- ničnostjo, vzponi in padci in z maksimalno intenzivnostjo v tra- gičnih in komičnih momentih diktira ritem uprizoritve in izriše zagotovo enega najmočnejših šibkih očetov slovenske literatu- re, dramatike in odra”. Tako je za- pisala žirija v utemeljitvi nagrade in prav tako mislimo o njegovi vrhunski igralski stvaritvi tudi gledalci. O Barbari Cerar pa je ista žirija menila, da kot “središčni lik uprizoritve mora izpeljati drama- turški lok od deklice, ki se čudi svetu in ga skuša razumeti, preko dekleta, ki se odloči za svojo pot in jo tudi udejanji, in končno do pesnice, ki najde svoj jezik, svoj izraz”. Res nas Barbara Cerar – še vedno jo pogrešamo vsi tisti, ki smo spremljali njene zgodnje odrske kreacije, ko je kot mlada igralka nekaj let bila članica SSG in je že takrat bilo jasno, da se bo razvila v tankočutno, a močno odrsko osebnost - s svojim poda- janjem otroškega čudenja, nav- dušenja očara in gane in ob njej tudi mi zaslutimo vonjave, barve koroške narave, pa tudi razpo- loženje koroškega srca, ki je vselej ovito v tančico melanholije. Lik Nje se razvija in raste od rahle de- klice do zrele, značajno močne mlade ženske, ki ostaja navezana na domači kraj, na to preteklost, ki je pustila v njenih domačih to- liko travm, a se istočasno od tega tudi odgrajuje. Intenzivna in igralsko suverena je kot vselej bi- la Saša Pavček v dvojni vlogi ne- zadovoljne, ob rob potisnjene matere, ki je od hčere precej od- daljena, in babice, nositeljice spominov na vse bridko- sti, ki jih je prestala kot taboriščnica v Raven- sbrücku, kar je zaznamo- valo vse njeno življenje, pa tudi posredovalke na- vad in tistih prepričanj v nadnaravno moč uro- kov, ki koreninijo v nek- danji vraževernosti. Sce- nografija Petre Veber, ki s skrbno in premišljeno izbranimi elementi in rekviziti ustvarja prostor preproste kmečke hiše – z nekaj opekami nam nakazuje krušno peč, ki jo v ihti oče z lopato po- dre, da bi se tako tudi fi- zično ločil od preteklosti in vsega hudega, kar je prestal -, in kostumi Be- linde Radulović nas pre- pričljivo vodijo v sredino 20. stoletja, pa tudi sežejo že v da- našnji čas, ko se glavna protago- nistka vrača v domači kraj, da bi tam poiskala svoj pravi jaz. K pra- vemu vzdušju gotovo prispevajo tudi glasba skladatelja Larena Po- liča Zdraviča in zvočni posnetki pojočega lepenskega narečja iz ust Bredice Županc, Mici Kucher, Klare Haderlap in Vilija Ošine. V predstavi zlahka najdemo zgo- dovinske in življenjske vzpored- nice tudi Slovenci, ki živimo kot manjšina na italijanskem “škor- nju”, saj je naša usoda podobna usodi manjšincev na Koroškem, rešuje nas le bližina morja, ki bla- godejno vpliva na to, da je naš značaj bolj odprt in naravnan k bolj optimističnemu razmišljan- ju o vsem. Iva Koršič Čar božične noči DVS Bodeča Neža Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana snuje niz koncertov, ki bodo stekli pod naslovom Čar božične noči. Prvi koncert bo v Palači Attems v Gorici v petek, 11. decembra 2015, ob 20.45. Sledil bo nastop v dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, v nedeljo, 13. decembra, ob 20. uri. Pevski sestav se bo v nedeljo, 10. januarja 2016, ob 16.30, predstavil na Tržaškem, in sicer v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. DVS Bodečo Nežo bodo spremljali Patrick Quaggiato na tolkalih, David Šuligoj na bas kitari in Eva Dolinšek na klavirju. V NUK razstava o zgodovini in sedanjosti slovenskega jezika V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je na ogled razstava Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes. Razstavljenih je več kot 150 slovnic in slovarjev, razstava pa med drugim prinaša tudi vpogled v sodobno tehnologijo jezika. Vodja rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert je za STA povedal, da so na razstavo Poljub z jezikom že dolgo čakali: “Na njej so prvič skupaj zbrani vsi slovarji in slovnice, nastali od začetkov ukvarjanja s slovenskim jezikom do danes. Skozi razstavo je razvidno, kako se je slovenščina skozi zgodovino razvijala in konstituirala”. Povod za razstavo je bil mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja, na katerem so letos posvetili temi Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis. Udeleženci simpozija so si lahko na razstavi tudi v živo ogledali izvirno gradivo, ki priča o razvoju slovenščine. Postavitev sta pripravila profesor z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič ter profesorica na Filozofski fakulteti Mojca Smolej. Ahačič se je posvetil predvsem zgodovinskemu delu, vse do izida Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča v 70. letih minulega stoletja, Smolejeva pa je prevzela sodobnejši del. Zgodovinsko najpomembnejša dela za razvoj slovenščine so predstavljena v vitrinah. Gre za 79 knjig in 17 rokopisov. Ti so po Ahačičevih besedah še posebej zanimivi, ker so tudi strokovni javnosti manj znani. Po njegovih besedah je glavno sporočilo razstave, da imamo Slovenci bogato tradicijo slovarjev in slovnic v slovenskem jeziku. Med zanimivejšimi eksponati sta neizdani slovnici Tomaža Kumerdeja in Jurija Japlja s konca 18. stoletja, manj znani slovar Valentina Vodnika v več kot 60 zvezkih z začetka 19. stoletja ter rokopis slovarja, katerega avtor si je zamislil, da bi slovenščino zapisovali z grškimi črkami (1854). Marsikoga bo navdušila tudi prva elektronska izdaja slovenske slovnice na disketah. Sodobnejši del postavitve poudarja vlogo tehnologije jezika, ki je aktualna zadnje desetletje. Ta se dotika na primer tega, da lahko šolar s pomočjo pametnega telefona naredi domačo nalogo na avtobusu na poti iz šole ali da lahko nekdo, ki bi rad napisal pesem, a ne najde prave rime, ustreznico poišče v slovarju rim. Kljub vsej uporabnosti tehnologije Smolejeva opozarja na previdnost pri njeni rabi, saj so s študenti na konkretnih primerih že ugotovili, da kljub vsemu tudi računalnik ni vseved in da se tudi ob rabi raznih prevajalnikov ali programov za lektoriranje pojavljajo napake: “Kljub vsej pomoči se uporabniki ne smemo izključiti”! Razstava je zasnovana tudi interaktivno. Poleg klasične postavitve se bo mogoče s pomočjo elektronskih tablic poučiti, kako se jezik uporablja danes. Postavitev bo na ogled do 30. januarja 2016. Kratke decembrski številki Pastirčka vse že diši po sveže nabranem mahu, ki bo podlaga za domače jaslice, v katerih bo spokojno počival Jezušček in razlival božji mir na družino, pa tudi na to našo ubogo zem- ljo, zmeraj bolj ukleščeno v vsakovrstno nasilje, ki se pojavlja v tej razčlovečeni družbi. A kljub temu Božje Dete ne obu- puje nad nami, vedno znova prihaja k nam, da bi zaznali njegovo neizmerno ljubezen in jo delili drugim. “Napravi- mo prostor zanj v naših srcih”, spod- budno vabi urednik Pastirčka Marijan Markežič in želi vsem malim in velikim Pastirčkovim prijateljem vesel Božič. O času pred božičnim praznikom, ki ga imajo otroci posebno radi, poje pesmi- ca V adventu V. T. Arharja. Stihe, polne čustev, spremlja ilustracija pojočega an- gelčka izpod izkušene roke Danile Kom- janc. Od kod sploh izvira navada posta- vljanja jaslic, lepo razlaga Mariza Perat v prispevku Prve jaslice. Kot morda ne- kateri otroci že vedo, je prve jaslice po- stavil l. 1223 v kraju Greccio blizu mesta Rieti sv. Frančišek Asiški (1182-1226), ki se je odpovedal očetovemu bogastvu in ustanovil red manjših bratov ter se ves posvetil ubogim. Pridni risarji bodo lah- ko pobarvali jaslice, ki spremljajo ta lepi zapis o sv. Frančišku. V barvne odtenke bodo odeli lahko tudi vse druge ilustra- cije, da bo Pastirček še bolj njihov. Go- tovo se bodo razveselili prikupnih jaslic, ki jih je zanje narisala Paola Bertolini Grudina. Njen zajček Tim vabi šolarje, naj rešijo križanko in naj v Miklavževi vreči poiščejo vsa skrita darila. Sv. Mi- klavža ogovarja nerodni Pacek in ga v svoji spakedranščini sprašuje, kaj mora narediti, da dobi izbrano igračo (!). Pa- stirček v vlogi slaščičarja sv. Miklavžu podarja slastne piškotke, ki jih bodo s pomočjo mamic ali nonic pripravili lahko tudi njegovi bralci. Recept zanje sta napisali Katerina in Graziella. Kar poskusite jih speči tudi vi, da bodo božični prazniki slajši in bolj domači. Prispevek v tokratnih zgodbah iz Sv. pi- sma govori o Božji obljubi, da se bo za vse nas začel nov čas, ko bo zemlja mi- nila. Idilično ozračje, ki bo takrat vla- dalo na zemlji, ko bodo ovčke ležale bli- zu leva in otrok se mu bo približal brez strahu, je v toplih barvah in z veselim srcem ilustrirala Paola Bertolini Grudi- na, besedilo pa je prispeval Walter Gru- dina. Ti dve umetniški duši sta štiriročno ustvarili tudi vzgojni “strip” o vrednotah, ki bi jih morali otroci osvojiti in po njih naravnati svoje obnašanje pri vseh odločit- vah. Tudi pred tako, kot se je znašel fantiček, ko se je spraševal, ali naj sprejme novega sošolca, prišleka iz tuje dežele, ali ne. Posredno sta se ustvarjalca dotaknila žgoče teme priseljencev, ki je prav sedaj tako kruto aktualna. V kotičku za najmlajše “nara- voslovce” Barbara Rustja ra- zlaga, kakšne so značilnosti naših gozdov in kako se med seboj razlikujejo iglavci, ki rastejo pri nas. Zvedavi Pa- stirčkovi prijatelji bodo v rubriki Kje, kako in zakaj … našli odgovore na to, kako in iz katerih rastlin pridobivamo sladkor, in iz- vedeli, da je bil včasih med edino sladi- lo. Slovenski pregovor “ne delaj druge- mu tega, česar nočeš, da drugi stori te- bi”, se čudovito ujema z basnijo Lisica in štorklja, ki jo je za najmlajše Pa- stirčkove bralce kot dopolnjevanko pri- pravila Danila Komjanc. Med božičnimi prazniki večkrat krasi naše domove božična zvezda; izurjeni prstki jo bodo lahko izdelali kar sami iz papirja, lepenke in vsega ostalega, kot nazorno pri- kazuje Tatjana Ban. Taka rastlina ne bo nikdar usah- nila, pa še zalivati je ni treba! V zimski dan se glasi naslov pesmice Ljubke Šorli, ki jo je za pojoča grla ugla- sbil Patrick Quaggiato. Iz nje veje tisto zimsko vzdušje, ko otroci nestrpno čakajo, kdaj bodo zaplesale prve snežinke in pre- krile travnike in klance. Ob 70-letnici izhajanja Pastirčka si je njegova najzvestejša sode- lavka Mariza Perat zadala zah- tevno nalogo orisati življen- jsko zgodbo in delo vseh tistih, ki so se zavzeli za Pastirčka in bili njegovi uredniki. Tokrat se je pomu- dila pri Jožetu Pešernu, ki je bil po- svečen v duhovnika l. 1933 v Ljubljani in prišel v Trst jeseni l. 1945; tu je ostal do smrti l. 1992. Poleg drugega je bil profesor filozofije in verouka na raznih šolah. Bil je tudi ustanovitelj čete Slo- venskih tržaških skavtov in skavtinj, za Radio Trst A je prispeval več let vsak dan duhovno misel. Seveda se je z veliko lju- beznijo posvečal Pastirčku in tudi preko njega širil zamisel za ustanovitev skavt- ske organizacije na Goriškem. V decembrski številki Pastirčka bodo našli bralci še razvedrilne utrinke, ubra- ne na božično tematiko, Pastirčkovo pošto z lepimi pisemci in še lepšimi ri- sbicami. Na teh straneh je tudi barvna fotografija števerjanskega otroškega pevskega zbora F. B. Sedej s prireditve, na kateri je slovesno zabeležil svojo 40- letnico obstoja. Na zadnjih Pastirčkovih straneh so trije “potepuhi”, stric Maks, Tjaša in Pastirček, ki vabijo otroke, naj se jim pridružijo pri odkrivanju biserov našega malega “zamejstva”. Tokrat jih vodijo na nabrežinsko ribiško pot, po kateri so se včasih nabrežinski ribiči spuščali do morja, kjer so v značilnih plovilih, čupah, lovili ribe. V zapisu iz- pod peresa Marijana Markežiča bodo bralci izvedeli marsikatero geološko, geografsko in etnografsko zanimivost, npr. kako so včasih obdelovali ta strmi breg, obžarjen od sonca, in tam zasadili trte in oljke. Pastirček bo pregnal sivino zimskih dni, le vzemite ga v roke tudi odrasli bralci! IK V Četrta številka otroške revije Pastirček V drhtečem pričakovanju Božiča Prizor iz predstave Angel pozabe Kultura 10. decembra 2015 9 obsežni zbirki Slovenske večernice, ki jo že vrsto let objavlja Celjska Mohorjeva družba, je v drugi polovici letošnjega novembra izšla po vrsti že 165. knjiga, in sicer 'dvoglasna' pu- blikacija zakoncev Alojza Rebule in Zore Tavčar z naslovom Dve mladosti – ena ljubezen. Ustvarjalca se nam tokrat iz Loke pri Zidanem Mostu, kjer preživljata leta svojega pokoja, potem ko sta vrsto desetletij poučevala na slovenskih šolah v Trstu, ja- vljata kar skupaj. Kako je do zamisli za tako zasta- vljeno knjigo prišlo, razlaga sam Alojz Rebula v krajšem zapisu, ki nosi naslov Iz mojega lanskega dnevnika z datumom 14. septembra 2014. Med poznopoletnim sprehodom nedaleč od doma sta se namreč zakonca pogovarjala o knjigi spominov iz njegovega otroštva in mladosti. Ker je Rebulov roman Kominform v Zabrinju leta 2014 izšel v skupni izdaji s štiri desetletja starejšim Divjim go- lobom, je tudi tokrat izvirnemu Rebulovemu bese- dilu pridan ponatis že objavljenega dela. To so spo- mini njegove žene Zore Tavčar, ki so v začetku osemdesetih let prav tako pri CMD izšli pod naslo- vom Veter v laseh. Ob bok jim je dodana še novela Tristan in Izolda, ki jo je objavila revija Mladika. V zapisu se bomo seveda osredotočili na prvi del knjige, ki nosi naslov Z moje kraške univerze, saj je Rebulovo besedilo izvirno in zato vredno nekoliko večje pozornosti od že objavljenega gradiva. Alojz Rebula tudi tokrat piše o Krasu, sicer ne več o Go- merju iz Kolišča (Devinski sholar), niti ne o želez- ničarjih, ki so iz Goljaka odšli v Italijo (Klic v Sre- dozemlje), bratih Silvanu, Sandru in Bertu iz Šen- tmavra (Senčni ples), pa tudi ne o dogajanju v Pri- lesju (Kačja roža), Zabrinju (Kominform v Zabrinju) in še bi lahko naštevali. Tokrat se na njegovih stra- neh znajdejo prava imena krajev, poleg Šempolaja so to še sosednje vasi, denimo Praprot, Prečnik, Na- brežina, Gorjan- sko, Komen in še katero drugo. Vse- binsko se slabih sto strani obsega- joč Rebulov zapis deli na krajša poglavja, ki nosijo naslove po ledinskih imenih parcel oziroma zem- ljišč, povezanih z avtorjevo pašo v otroških in mla- dostnih letih. To so Griže, Robida, Gredišče, Glina, Drnovec, Boršt, Rišendovec, Bobešče, Strug, Bajso- vec, pa tudi Prešernova parcela, ki na Krasu in Slo- venskem sicer nima svojega mesta, jo je pa avtor povzel po eni izmed svojih sanj, ki so se odvijale v krajih preko oceana. V Rebulovem zapisu se prepletajo tako prizori iz kmečkega življenja in nekdanjih navad, predvsem odnosov med ljudmi na podeželju, pa tudi nekateri drugi dogodki, ki so odločilno zaznamovali avtor- jevo mladost, in sicer šolanje v italijanski šoli, fašizem, druga svetovna vojna, povojno obdobje in tako dalje. Rebula nam med svojim izvajanjem predstavlja resnične ljudi, po katerih je ustvaril svo- je literarne junake. Med temi omenja možakarja iz Velikega dola na Krasu, po katerem je pisal o Tribe- liju v Devinskem sholarju, pa tudi svojega brata Ni- nija (Ivana), ki je po drugi svetovni vojni emigriral v Avstralijo in kateremu je posvetil roman Senčni ples. Svoje mesto v pripovedi najdejo tudi pomem- bnejši možje, ki so tako ali drugače zaznamovali našo kulturo, od Borisa Pahorja, Edvarda Kocbeka do Josipa Vidmarja, in še bi lahko naštevali. Avtor seveda ne more mimo svoje odločitve za študij v goriškem semenišču in znanja ter izkušenj, ki jih je tam pridobil. Velikokrat je namreč pašo znal ime- nitno povezati z učenjem za ta ali oni izpit. Kot smo že zapisali, je nekoliko bolj fikcijsko obar- van zapis Prešernova parcela, pa tudi naslednji, ki končuje sklop Rebulovih zapisov, in sicer Kastor in Irigeneja, v katerem avtor spaja svojo ljubezen do antičnega sveta z v tistem času komaj se pojavlja- jočim krščanstvom. Viden je preskok iz besedil, ki so napisana po spominu, na fikcijska, ki avtorju ve- liko bolje uspevajo. V letih je namreč Rebula svoje bralce navadil na fikcijo v romanih, vsakdanje ozi- roma resnično dogajanje pa je beležil le v svojih dnevnikih (Previsna leta, Ko proti jutru gre, Oblaki Michigana itd.). Med temi in besedilom, ki ga to- krat predstavljamo, pa je vidna razlika, predv- sem kar se tiče beležen- ja. V svoje dnevnike je avtor namreč sproti za- pisoval aktualno doga- janje, na svojo mladost pa danes gleda z zami- kom, ki šteje sedem in več desetletij. Ob pozornem branju je moč razbrati, kako so se vrednote, ki so značilne za avtorjev opus, začele utemeljevati že v času njegovega otroštva ozi- roma mladosti. Zanimi- vo je, da Rebula v času osnovne šole od svoje- ga učitelja ni doživel odklonilnega odnosa do slovenskega jezika. Posebno občudovanje je v času študija v go- riškem semenišču gojil do profesorja Jožka Bra- tuža, ki ga na iz- praševanju ni želel ni- kakor razočarati. Glede svojih krščanskih načel pa avtor trdi, da je iz seme- nišča izšel bolj pogan kakor kristjan in se prav za- radi tega ni nameraval vpisati dalje na študij teolo- gije. Tudi njegova družina je z naklonjenostjo gle- dala na goriško semenišče, ne zaradi njegove ver- ske, ampak predvsem glede jezikovne oziroma na- rodnostne valence. Od svojih družinskih članov avtor velikokrat omenja mater in očeta, pa tudi no- nota, ki je bolj kot v Boga verjel v sanje. Narodno pripadnost je v največji meri gojil oče Alojz Rebula starejši, saj je kraj na dolenjem Krasu živel po večini v vrednotah, ki so koreninile v preteklosti. Zanimivo je ugotavljati, da se Alojz Rebula – kakor sam piše – v času med drugo sve- tovno vojno ni postavil na nobe- no stran, torej partizansko oziro- ma domobransko. V prekomor- skih brigadah je bil sicer njegov brat Ivan (Nini), odklonilen od- nos do revolucije in marksizma pa se je pri Rebuli izkristaliziral tedaj, ko se je odločil za krščan- stvo. O Borisu Pahorju, ki ga sicer zelo ceni in spoštuje, danes Rebu- la pravi, da je bilo njuno sodelo- vanje v času druge Kocbekove afere bolj splet okoliščin, ki je od kristjana oziroma katoličana v ti- stem času zahteval, da se postavi na stran že omenjenega Kocbeka. V drugem delu knjige, ki smo ga v uvodu že nakazali, je ponati- snjen leta 1982 objavljen memo- arski zapis Rebulove soproge Zore Tavčar Veter v laseh. Izvirno be- sedilo je bilo pravzaprav razdelje- no na dva dela, in sicer prvega Stoji učilna zidana, ki je objavlje- no v ponatisu in v katerem avto- rica opisuje prvine naravnega okolja v domačem kraju (potoke, drevesa, reko Savo itd.), sledijo pa mu nato še opisi krajev, ki so tesneje povezani z mladostjo Tavčarjeve. Poleg Loke so to Maribor, Ljubljana, Dunaj, Brežice ob Savi itd. Kot smo že omenili v uvodu, ob koncu 'dvoglasne' knjige Zore Tavčar in Alojza Rebule Dve mladosti – ena ljubezen je ponatis novele Tristan in Izolda, ki jo je objavila tržaška revija Mladika. Primož Sturman V Celjska Mohorjeva družba / Slovenske večernice Dve mladosti - ena ljubezen Gorica / Razstava Umetniki za karitas V gibanju, kjer se rojevata lepota in dobrota rodajna razstava likov- nih del, ki so sredi avgu- sta 2015 nastala na 21. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu, nosi letos naslov Veselite se življenja. V Gorici je bila - kot je že tradicija - odprta pred prazniki, in sicer 3. decembra v prostorih galerije Ars na Travniku, kjer bo ostala na ogled do 10. januarja, nato bo “romala” v Ljubljano, Kranj, Maribor, Trst, Bovec, Mengeš in gotovo še kam. Prisrčni dogodek je prejšnji te- den popestril mladi kitarist Ju- re Ipavec iz razreda prof. Mar- tine Gereon s Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, nato pa je Jurij Paljk med navzočimi posebno toplo pozdravil tri umetnike, ki redno sodelujejo s kolonijo, in jim postavil nekaj vprašanj; to so bili Bogdan Soban, Azad Karim, po rodu “Kurd, ki ga Vipavci ima- mo za svojega”, in njegova sopro- ga Silva Karim. Jožica Ličen, “zgo- dovinska” voditeljica projekta Umetniki za karitas, je povedala, da je ta kar prerasel v pravo giban- je. “Začutili smo, da je to več kot akcija, več kot projekt. Pri 1400 umetnikih, katerih imena so zapi- sana v naših katalogih, in pri 2800 slikah je to res pravo gibanje, pa tudi ne samo v umetnosti in pred- stavnikih slikarstva, temveč tudi gibanje med številnimi državami, ki gostijo razstave, in državami, iz katerih umetniki prihajajo”. V teh 21 letih je zadeva postala resnično prepoznavna! “Rodila se je prav v družini Karim, pri kavi za njihovo mizo”. Niso veliko načrtovali ne pripravljali razpisov... Akademska slikarka Silva Karim je povedala, da se je vse skupaj začelo tako, da sta ga. Jožica in takratni ravnatelj P Karitas g. Štrancar kmalu po osa- mosvojitvi Slovenije prišla vprašat, kako bi lahko v projekte vključili umetnost; da Karitas ne bi pome- nila samo zbiranja oblačil, deljenja pašte in sladkorja, ampak da bi v projekte “spustili” kulturo in umetnost ter ju tako skušali pri- bližati ljudem. Ga. Jožica je takrat predlagala, da bi prišli razstavljat neki avstrijski umetniki, pa so po- mislili, da imajo pač tudi v Slove- niji in na Vipavskem dobre umet- nike, ki ustvarjajo. In vzklila je za- misel o koloniji, v kateri bi skupaj delali, nato dela podarili škofijski Karitas, ki bi jih potem razstavljala in prodajala v dobrodelne name- ne, da bi pomagala ljudem v ra- zličnih stiskah. Pomembni so umetniki, pa tudi tisti, ki jih spremljajo oz. “si umažejo roke”, ko pripravljajo raz- stave, je dodal Jurij Paljk. Ko raz- stava potuje po svetu, so taki npr. Bogdan, Tone, akad. slikar in prof. Lucijan Bratuš ter še kdo. V Gorici sta za to poskrbeli Franka Žgavec in Tamara Kosič. Karitas je organi- zacija, ki porabi izjemno malo za “režijo”, zato ima prostovoljce in prijatelje, ki marsikaj delajo za- stonj. Bogdan Soban, mojster t. i. gene- rativne umetnosti, je povedal, da je v to gibanje “pred leti padel po golem naključju”, ko mu je likov- na kritičarka Anamarija Stibilj Šajn rekla, naj na Sinji vrh prinese kakšno svojo sliko. Tako se je začelo. Eno leto se je udeležil ko- lonije, “potem sem tam zabil kakšen žebelj, nato smo s Tone- tom in Lucijanom postali ekipa, ki uokvirjamo, obešamo, nosimo, prekladamo, zavijamo... Tudi to je del gibanja, tudi to je potrebno. Zraven pa še naredimo kakšno sli- ko”. V gibanju je zaznati veliko širino, “tudi krščanstvo je pojmovano ze- lo široko”, je poudaril Paljk. Umet- niki se namreč družijo ne glede na svojo veroizpoved. “Lepo je se po- govarjati tudi o tem in videti, kako se preko umetnosti lahko skupaj naredi veliko dobrega”. Azad Ka- rim je dejal, da “dobrodelnost ni to, da si kristjan, musliman, žid ali karkoli. Dobrodelnost pride iz srca, iz človeka. Meni je všeč po- magati drugim. Lepo je, da lahko to storim s svojim de- lom”. Nekdo, ki pride na raz- stavo, najprej občuduje sliko, jo kupi in zanjo nekaj daruje. To, kar daruje, Karitas podeli drugim. “Vse to skupaj je do- brodelnost”. Tu ni kristjana, muslimana ali žida, tu je člo- vek! Umetniki darujejo svoj čas in svoje znanje. Izkupiček proda- nih del bo tokrat šel v Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom v stiskah. “Ni prav, da ljudje v stiskah izgubijo stik z lepim”, je še dejal Paljk. “Na- jhujša stiska na rob potisnje- nih je v tem, da jim manjkajo glasba, umetnost, lepota, vse tisto, kar v globini nagovarja človeka”. Čeprav človek ne živi samo od kruha, je nadal- jevala Jožica Ličen, pa Karitas z zbranim denarjem kupuje v glavnem prav “kruh, toda za dušo vsakdo rabi glasbo, likovnost umetnost ipd. Z vsakim pogledom na lepo sliko, ki prihaja v našo družbo, prinašamo biserček, ki ga potrebujemo, pa se tega zavedamo ali ne. Tudi to je Karitas, če je ko- mu neka slika všeč in se je nagleda pet minut: to je za njegovo dušo lahko več kot za koga drugega kilo sladkorja ali pašte”! Nekdaj je ma- lokdo poznal sodobne slikarje, da- nes pa so mnogi likovniki - tudi po zaslugi te pobude - daleč nao- krog znani med ljudmi, “toliko da slike poimenujemo po človeku, ki jih ustvarja”. Za lastno dušo je po- membno, da si privoščimo sliko: lepo je imeti doma delo, ki ti je všeč in z odkupom katerega si po- magal nekomu v stiski. Zato, je sklenila svoj poziv ga. Jožica, “ku- pite kakšno delo, lahko tudi na obroke, saj Karitas rabi denar da- nes, jutri in pojutrišnjem”. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Razmišljanje ob Kosmačevi noveli Jesenski preblisk b enkratni barvitosti jeseni me mimogrede zapeljejo misli na to ali ono pokopališče. V kupu knjig, ki so se mi nagrmadile na mizi, je bila tudi knjiga Cirila Ko- smača, v kateri je njegova pre- lepa novela Tantadruj. Pisatel- jevemu nečaku Bogdanu sem hvaležen, da je na pokopališču popravil napis na družinskem grobu v Ročah pri Slapu na Idrijci in pripisal poleg imena Ciril še slovenski pisatelj. Ma- lokdo ve, da je Ciril Kosmač želel biti pokopan poleg ma- me, ki jo je izredno spoštoval. Malokdaj je o njej pripovedo- val, ko pa je, so se mu vedno utrnile solze, ker je rad poudar- jal njeno trdo, garaško bajtar- sko-kmečko življenje. Veter je že otresel iglice s tamkajšnjih macesnov, meni pa je ta mračni jesenski večer ponov- no oživil spomin na tega zna- nega berača – Tantadruja. Za- kaj? Mogoče zato, ker me je zo- pet nagovoril pisateljev bogat jezik, ki sem ga ta večer ponov- no odkril. S tem vaškim poseb- nežem, ki ni bil samo vaški, ampak kar graparski in cer- kljanski, je Kosmač enkratno izkristaliziral beračevo željo po smrti. Ta želja tli v njegovem fantazijskem svetu, kolikor ga sploh premore. Njegova bese- da zna biti včasih izpovedno O znatno močnejša od filozofo-ve. Berač je s svojo fantazijozmožen prikazati večno srečo, ki se razteza onkraj njegovega miselnega sveta, z vsemi mo- gočimi tostranskimi podcenje- vanji, ki jih vsak berač doživlja dan na dan. Beraču samomor ne pride na misel, zato pa je pisatelj na pre- finjen način jezikovno prikazal načine umiranja v vseh mo- gočih prispodobah: zadušitev, utopitev, pobiti se … Prav tu – ob nakazovanju vseh teh oblik poslednjega dejanja, ki ga člo- vek zmore v svoji slabosti – je prišla do izraza živost Ko- smačevega jezika. Ob človekovem odhajanju mu je tokrat uspelo prikazati tudi veliko spoštovanje do živali. Ko človek umrje, ostanejo čebelice, ki s preletavanjem od cveta do cveta opozarjajo na odmiranje narave z letnimi časi … Zato se mi je utrnila misel, ki jo večkrat slišimo, da je nam ljudem marsikaj dosegljivo. Drži, res je, vendar še zdaleč ne vse, kajti vsak od nas je žal bit- je, ki je omejeno, končno. Kot smrt pri beraču Tantadruju. Tu pa se mimogrede znajdemo in ne samo spotaknemo ob našo nepopolnost, ki jo zapažamo zlasti v krizi vrednot! Ambrož Kodelja J. Ipavec, A. in S. Karim, J. Ličen, J. Paljk in B. Soban Tržaška10. decembra 201510 Knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe Tudi letos zanimiva in vsebinsko bogata bera TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE o goriški in ljubljanski predstavitvi na knjižnem sejmu se je letošnja knjižna zbirka Goriške Mohor- jeve družbe predstavila še v Trstu. Goriška založba je prvič prestopila prag Tržaškega knjižnega središča in tržaškemu občinstvu prika- zala v primerjavi s prejšnjim letom sicer skromnejšo, a vsebinsko vsekakor bogato bero – kot je dejal tajnik GMD Marko Tavčar, ki je tu- di urednik Koledarja. Ta publikacija predstavlja os, okrog katere se vrti celotna zbirka. Koledar je letos po- svečen Benečiji, kot priča sa- ma naslovnica publikacije. Tavčar je izbiro utemeljil z razlogom, da bi obeležili 150-letnico plebiscita, s ka- terim je ta predel tudi slo- venskega etničnega ozemlja prešel pod Italijo. In ravno o beneški stvarnosti, v kateri slovenstvo živi kljub težkim družbenim razmeram, govori- jo tri daljši zapisi, ki so jih na- pisali Riccardo Ruttar in Gior- gio Banchig ter Ezio Go- sgnach, odgovorni urednik šti- rinajstdnevnika Dom, časopi- sa, ki je letošnjemu Koledarju prispeval tudi veliko fotograf- skega gradiva. Koledar je tokrat P oblikovalo več kot 60 avtorjev,ki so s svojimi zapisi vsebinskorazčlenili družbeni, verski, po- litični, šolski in še marsikateri drug vidik naše narodne skup- nosti v Italiji. Tavčar je izposta- vil, da vsebuje Koledar tudi pregled stanja slovenskega šol- stva v zamejskem prostoru, ki ga je pripravil Slori (zanj pa Norina Bogatec), in natančno bibliografijo knjižnih izdaj v minulem letu, ki jo je pripra- vila knjižničarka NŠK Ksenija Majovski. Knjižni dar sestavljajo knjige Ptičje kvatre Danijela Čotarja, otroška knjiga Kraljestvo morja Mire Tavčar Zelinka in avto- biografija g. Stanka Sivca z na- slovom Skozi ogenj. Čotarjeva knjiga opisuje ptice našega geografskega okolja. Se- stavki niso napisani s ‘strokov- nim drobnogledom’, pač pa na opisen način, da bi prite- gnili čim širši krog ljubiteljev narave in njenih krilatih živa- lic. V sestavke je avtor strnil svoje izkušnje na terenu in doživetja v naravi ob očarlji- vem zvoku kljunastih bitij. Le- ta je v knjigi tankočutno upo- dobil umetnik Matej Susič, spremno besedo pa je prispe- val Jurij Paljk. O knjigi Mire Tavčar Zelinka je spregovorila njena nečakinja Tanja Rebula. O pokojni teti (umrla je nam- reč leta 2010) je Rebulova pou- darila prisrčno in radostno osebnost, ki se docela zrcali v njenih pravljicah. Knjigo je na primeren način ilustrirala umetnica Jasna Merku’. O knjigi Skozi ogenj je spregovo- ril avtor sam. Z umirje- nim nastopom je g. Sivec, primorski duhovnik, ro- jen v Livku pri Kobaridu, razčlenil nekatere vidike svojega življenja. V njego- vi izkušnji se namreč od- slikava usoda velikega de- la slovenske duhovščine, ki je v času nekdanjega jugoslovanskega režima okusila nasilje, zapor, sodne procese in prisilno delo: to zato, ker so ti možje gojili v sebi ljube- zen do domovine in vere. Uvodno besedo je v knji- gi napisala Mira Cencič. Urednik Koledarja Marko Tavčar je ob koncu tržaške predstavitve pou- daril, da je izdajo letošnjega za- ložniškega načrta GMD omo- gočila tudi poteza avtorjev, ilu- stratorjev in ostalih sodelav- cev, ki so se odpovedali hono- rarjem: Zadruga Goriška Mo- horjeva doživlja letos globoko krizo zaradi krčenja finančnih prispevkov. IG Društvo slovenskih izobražencev Med izbiro in zgodovino: spomini dr. Bonuttija svojim gostovanjem na večeru v Peterlinovi dvora- ni, ki je bilo v ponedlejek, 30. novembra 2015, se je dr. Karl Bonutti oddolžil Društvu sloven- skih izobražencev, saj bi moral prav tu predavati pred dvajsetimi leti. Kot je sam priznal, takrat se to ni posrečilo, ker se je moral vrniti v Ameriko. Priložnost za to- kratni nastop pa je bila njegova avtobiografija Med izbiro in zgo- dovino. Spomini goriškega Slo- venca, ki je letos izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Uvodni pozdrav je pripadal ravno gostu, akademiku in diplomatu, ki se je pred nekaj leti po dolgem obdobju v tujini vrnil v domači kraj. Najbrž mu je ravno ta občutek razseljenosti, ki mu je za- pustil neizbrisno sled, narekoval misel, ki je vzporejala sedanjo mi- grantsko krizo beguncev z nek- danjo izkušnjo velikega števila iz- seljecev, tudi slovenskega porekla. “Veliko ljudi, ki so v tujem okolju našli nov dom, je v sebi ohranilo občutek begunstva do smrti”, je zaupal in izpostavil, kako nihajoč postane odnos izseljencev do ma- tične domovine, ko nove genera- cije prevzamejo mesto starejših. Poudaril je tudi, da je naša matična domovi- na po osamosvojitvi premalo poskrbela, da bi nekdanje izseljence in njihove potomce po- novno privabila do- mov. Morda za to po- manjkljivostjo tiči še nerešeno vprašanje od- nosa med partizani in domobranci, ki je še do danes preprečila temel- jito narodno katarzo S (Slovenija še danes skriva krvnikein množična grobišča). Kljub te-mu pa je Bonuttijev pogled na prihodnost slovenskega naroda pozitiven, še lepše bo, če bo Slo- venija imela več posluha za našo manjšino v Ita- liji, ki dejansko brani to mejo matičnega dr - žavnega ozem- lja. V nadaljevanju večera je dr. Bo- nutti v pogovo- ru s tajnikom goriške založbe Markom Tavčar- jem razpredel osrednje mejni- ke svojega življenja, ki so te- meljili na ključih izbirah – od tod naslov knjige, je upravičeno ugotavljal Tavčar. Od rodne Bukovice ga je pot peljala najprej v Gorico, kjer je dokončal gimnazijo in prišel v stik z velikimi slovenskimi duhov- niki (gost se je rad spomnil tudi na g. Humarja in dr. Kacina, s ka- terima je ohranil stik tudi zaradi gradnje Katoliškega doma), sledili so univerzitetni študij v Švici, po- roka, vse do odločitve za Združene države Amerike, kjer se je po neuspešni newyorški iz- kušnji nastanil v Clevelandu: tu je ob napornem delu v tovarni ter skrbi za družino magistriral iz ekonomije in si tako odprl vrata v ameriški akademski svet in kot profesor začel svojo plodno uni- verzitetno kariero na clevelandski državni univerzi. Iz Amerike je vselej tkal vezi z goriškim okoljem in slovenskim akadem- skim svetom, kar je bilo domala pionirsko de- janje. Z osamosvojitvijo Slovenije je dr. Bonutti leta 1992 postal prvi častni konzul v Cleve- landu, leta 1998 pa je bil imenovan za vele- poslanika RS pri Sve- tem sedežu v Vatikanu, kjer je ostal do leta 2002. V to obdobje so- di beatifikacija Antona Martina Slomška z obiskom pa- peža Janeza Pavla II. v Mariboru ter podpis sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo. V svojem izvajanju je dr. Bonutti izpostavil dva vidika, ki sta vezana na dva sporna lika slovenske pre- teklosti, in sicer na nekdanjega ljubljanskega nadškofa Rožmana in na nekdanjega goriškega nadškofa Margottija. Dejansko je dr. Bonutti začel pisati svoje spo- mine zato, da bi lik nekdanjega ljubljanskega cerkvenega dosto- janstvenika rehabilitiral in ovred- notil njegove člo- veške in duhovne lastnosti, ki jih je določen del slo- venskega zgodo- vinopisja in poli- tike razvrednotil zaradi medvojne- ga obdobja in od- nosa z okupacij- skimi silami. Dr. Bonutti je pouda- ril, da so bila Rožmanova pri - zadevanja us - merjena v reše - vanje čim večjega števila življenj, sti- ki, ki jih je imel z okupatorjem, so bili ravno odraz te njegove želje: če je kdajkoli sto- ril napake, jih je počel v dobri veri. Prav tako je bil goriški nadškof Margotti tarča nepravičnih napa- dov, saj je na primer ravno na po- dlagi njegovega posredovanja oblast omilila pritisk na slovenske rojake v taborišču v Gonarsu. Med drugim dr. Bonuttija veže na osebnost msgr. Margottija tudi poseben zahvalni odnos, saj mu je takratni pastir goriške Cerkve omogočil študij v Švici. Skratka, na zgodovino se ne sme gledati enostransko, ampak z določeno diplomatsko distanco … Knjigo dr. Bonuttija so prejšnji te- den predstavili tudi v Goriškem muzeju Kromberk. Z avtorjem se je pogovarjal nekdanji generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. IG Marko Tavčar in dr. Karl Bonutti (foto damj@n) Foto IG Kulturni dom Milica Kravos o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu ivanje ob meji, neposreden stik z drugačnim, nas ved- no obogati: sposobni mo- ramo biti interpretirati to dru- gačnost na pravilen način. Temu dejansko služi tržaška odrska go- vorica – odražati mora področje, iz katerega raste, in nagovarjati okolje, kateremu pripada. Če te naloge ne iz- polnjuje, zasleduje abstraktne svetove in izneveri svoje po- slanstvo. To so dejansko v ra- zličnih obdobjih in na različne načine počenjali Slovensko stalno gledališče in njegovi pre- dhodniki, zgodovino katerih je ra- ziskovalka slovenske odrske dejav- nosti in globoka poznavalka tržaške kulturne scene, publicistka Bogomila – Milica Kravos, zgostila v publikacijo z naslovom Un tea- tro per la citta’ – Breve storia del teatro sloveno di Trieste da 1850 al 2000. Kot priča naslov, Milica Kravos namenja študijo predvsem italijanskim bralcem, ki o naši gle- dališki kulturi “vedo nič ali manj kot nič”, je dejal časnikar in pesnik ter vsesplošni kulturni delavec Marij Čuk na predstavitvi dela, ki je bilo v prostorih Kulturnega do- ma v petek, 4. decembra. Resnici na ljubo je v delu zbranih veliko podatkov, ki snujejo podrobno sli- ko ne le našega gledališkega mil- jeja, ampak tudi širšega družbeno- političnega okolja, kar pomeni, da je zaradi vsebine knjiga dragocena tudi za manjšinskega bralca in za bralca v matični domovini. Knjiga ni na prodaj, saj so jo izdale neko- mercialne ustanove, Slovensko stalno gledališče, Slovenski razi- skovalni inštitut in Slovenski gle- dališki inštitut iz Ljubljane. Vsebina knjige, ki jo bogatita med drugim tudi natančen popis sezon in dragoceno fotografsko gradivo, se razpreda v šestih poglavjih. V njih avtorica obravnava razvoj slo- venske gledališke dejavnosti v Trstu od pomladi narodov 1848 do požiga Narodnega doma, kjer je domovala slovenska teatrska scena; posledice, ki jih je ta dogo- dek imel na slovensko gledališko kulturno stvarnost do leta 1927; tajno gledališko dejavnost v 30. le- tih; razvoj, ki ga je slovensko gle- dališče imelo od povojnega časa do leta 1965; nadaljnje obdobje vse do leta 1978, ko je naš teater prestal globoke birokratske in upravne sunke, in še časovni raz- mik do leta 2000, ko se za SSG po mnenju avorice začne posebno obdobje, ki sovpada s splošno kul- turno krizo evopskega gledališke- ga okolja. B In ravno iz te sklepne sugestije Mi-lice Kavos je Marij Čuk na predsta-vitvenem dogodku začel svoje raz- mišljanje in poudaril, da se avto- rica v delu sprašuje, ali niso v zad- njih letih morda birokratski vozli in ciklične finančne krize načrtno odvračale pozornost od temeljne vsebine gledališkega poslanstva, ki nastaja za potrebe določenega okolja: mar ni – kot nagovarja sam naslov knjige – gledališče namen- jeno mestu samemu? Čuk je pou- daril, da je gledališče vselej prostor interakcije, intimnega, intelek- tualnega dialoga med dvorano (občinstvom) in odrom. Nenehno snovanje stikov med našim tea- trom in mestom je bilo na primer aktualno v vodstveni politiki gle- dališčnika Josipa Tavčarja, vendar so bila nekatera njegova prizade- vanja (na primer uvrščanje itali- janskih avtorjev v repertoar) v času deležna neprikritih naspro- tovanj. Gledališče je namreč nav- sezadnje po antičnem sporočilu prostor srečevanj, socializacije in sodelovanj: vedno ob gojenju ti- stega izrazitega tržaškega predzna- ka, ki je tudi zaradi teatrskega sno- vanja v Kulturnem domu na Pe- troniovi ulici prodiral v svet. Avtorica se je v svojem posegu zahvalila založnikom in občin- stvu, ki je s svojo prisotnostjo po- trdilo zanimanje za njeno delo. Dejala je, da je slovenska gleda- liška govorica v Trstu nastala in ra- stla sočasno s krepitvijo narodne zavesti ter na tak način spremljala vzpon naše skupnosti. Obrazložila je, da je zamisel za knjigo nastala pred tridesetimi leti, tudi zato, da bi izpolnila poslednjo željo nek- danje tajnice teatra, gospe Merice: “Ti boš napisala zgodovino našega gledališča – me je nagovorila v zadnjih dneh svojega življenja”. Delo je tako nastajalo v dolgem časovnem razponu tudi na podla- gi monografskih študij, ki jih je Milica Kravos namenjala času taj- nega gledališča v obdobju fašizma in času, ki je sledil požigu Narod- nega doma. Zaradi fragmentarnih podatkov je bilo težko sestaviti ho- mogeno podobo tako pomem- bnega gledališkega delovanja. IG V studiu umetnika Maria Sillanija Djerrahiana v ul. Palestrina je bil v soboto, 5., in nedeljo, 6. decembra, na ogled izbor akvarelov umet- nice Vesne Benedetič. Na stenah osrednjega razstavnega prostora se je razpredel cel živalski vrt očarljivo zarisanih živalskih bitij: za razliko od zoološkega vrta pa so se levi, miške, medvedi, pujsi, žirafe prosto premikali v sanjskem svetu. Vanj so pokukali še drugi junaki, ki so na najlepši način povabili otroke v pravljično okolje fantazije. Dr. Bonutti in dr. Šušmelj v Kromberku Matejka Grgič, Milica Kravos in Marij Čuk (foto damj@n) Tržaška 10. decembra 2015 11 Obvestila Področni svet slovenskih verni kov iz Trsta - Milj in Vincencijeva kon - ferenca vabita ob prihajajočem pra - zniku Božiča na obisk gostov v domu za starejše ITIS, ul. Pascoli 31, v sre do, 16. 12. 2015: v novi ka peli v I. nad. ob 16.10 molitev rož - nega ven ca, nato ob 16.30 sv. ma - ša, ki jo bo sta darovala msgr. Franc Vončina in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slo venskega ver skega občestva župnije Sv. Vin cen cija in slovenskih skavtov in skav tinj; po maši prijateljsko druženje; toplo vabljeni k udeležbi. Založba Mladika vabi na pred sta - vitev pesniške zbirke Borisa Pan ger - ca Vroči ledeniki. Avtorja in delo bo predstavila dr. Maja Smotlak. Na - stopila bo DPS Primorsko Mač ko lje pod vodstvom Aleksandre Pertot. V četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem sredi šču na Oberdankovem trgu 7. Tržaško knjižno središče na Ober - dankovem trgu 7 vabi na ogled raz - stave stolov Sunrise design vsak dan med obratovalnim časom, od po nedeljka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Tržaško knjižno središče vabi v pe - tek, 11. decembra, na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Nocoj bom ubil Chomskega. Sodelujejo dijaki tržaškega liceja Prešeren in har mo - nikar Igor Zobin. V Tržaškem knji - žnem središču na Oberdankovem trgu 7 ob 18. uri. Slovenska maša v ul. Risorta 3 je vsak četrtek ob 9. uri. Darovi Za rojansko glasilo Med nami da - ru jeta Marija Batagelj 20 evrov in Lizeta Janežič 20 evrov. Jubilej Glasbene matice Praznik ljubezni do glasbe in glasbene vzgoje KULTURNI DOM ubilej, ali bolje LJubilej (igri- va spojitev besed ljubezen in jubilej se je utrnila prof. Mojci Šiškovič), ki ga je Gla- sbena matica s slavnostno aka- demijo praznovala v sredo, 2. decembra, v Kulturnem domu v Trstu, je globoko zrcalil preda- nost glasbenemu izročilu, ki je oblikovalo odnos glasbene šole Marij Kogoj do kulturne, kon- certne in pedagoške dejavnosti več kot 70 let. Na koncertnem listu, ki je bil namenjen občin- stvu, sta namreč izžarevala dva časovna roka (1909-1927 in 1945-2015), ki v marsičem odražata tudi zgodovino naše narodne skupnosti, njen vzpon, prisilno zatrtje njene vsestran- ske dejavnosti in preporod. Parter Kulturnega doma, v kate- rem so sedeli tudi minister za Slovence v zamejstvu in po sve- tu Gorazd Žmavc, državni sekre- tar RS na kulturnem ministrstvu Anton Peršak, generalna konzul- ka RS v Trstu Ingrid Sergaš, kon- zulka Eliška Kersnič Žmavc, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, predsednik po- krajinskega sveta Maurizio Vida- li, predsednica paritetnega od- bora Ksenja Dobrila, poslanka Tamara Blažina, predsednica Glasbene matice iz Ljubljane Ivanka Mulec Ploj, podžupanja občine Trst Fabiana Martini, župana občin Repentabor Mar- ko Pisani in Dolina Sandy Klun, predsednik SKGZ Rudi Pavšič ter Ivo Korva v zastopstvu SSO, se je z vsebino teh obletnic seznanil na podlagi veznega teksta do- godka, ki so ga prireditelji zau- pali igralki SSG Nikli Petruški Panizon, in predvsem govorov, ki sta ju imela ravnatelj GM Bog- dan Kralj in predsednica te gla- sbene ustanove Milena Pado- van.. Krajši zgodovinski pregled Gla- sbene matice Zametki slovenskega glasbenega šolstva segajo v leto 1909, ko so na pobudo prof. Karla Mahkote ustanovili Pevsko in glasbeno društvo Trst kot podružnico lju- bljanske Glasbene matice – na- vaja zapis Rossane Paliage na spletni strani šole. Uradno so to ustanovo poimenovali Glasbena matica šele leta 1922. Prvotni namen novonastalega društva je bil prizadevanje za kvalitetno glasbeno pedagoško ponudbo, a dejavnost se je po zgledu ma- tične ustanove razširila še na za- ložništvo in organizacijo kon- certov. V skromnih razmerah je bila posebna pozornost ob pou- ku klavirja, godal in solopetja posvečena zborovskemu petju kot nadaljevanje zasidrane tradi- cije, ki je od prejšnjega stoletja združevala člane slovenske skupnosti in jih narodno in kul- turno označevala. Pouk se je od- vijal v prostorih, ki so jih dajali na razpolago šole in društva. Šolnine, ki so jih plačevali ucen- ci, so krile le del celotnih stroškov šole, ki so jo dobrohot- no podpirali z denarnim pri- spevkom premožnejši zasebniki. Na koncertnem področju je šola spodbujala predvsem nastope lastnih izvajalcev in Društvene- ga orkestra. Od leta 1914 je pouk potekal v prostorih Narodnega doma. Po neplodnem obdobju prve svetovne vojne, ko je mo- ralo društvo radikalno okrniti J svoje delovanje, je šola v povoj-nem času doživela nov razcvet,ki se je izrazil tudi v naraščanju števila učencev in v kvaliteti koncertnih večerov, na katerih so nastopali najbolj priznani slovenski in tuji glasbeniki. Leta 1920 je šola imela 126 učencev, 80-članski pevski zbor in 35- članski orkester. 13. julija 1920 je Narodni dom vzplamtel v ognju fašističnega nasilja, ki je tudi naši glasbeni ustanovi prizadejal hud udarec: plame- ni so zaobjeli učil- nice z instrumenti in arhivi. Profesorji so po krajšem pre- moru tudi ob pod- pori slovesnkih društev spet pričeli z rednim poučevan- jem v manjših pro- storih v predmestju ali v zasebnih sta- novanjih. Težke raz- mere in vzdušje so krepili zavest, od- pornost in enotnost slovenske skupno- sti, da je število učencev v tem ob- dobju celo naraslo: fašistično nasilje pa se je stop- njevalo, dokler se je leta 1927 odbor odločil za razpustitev ustanove, da bi jo rešil hujših posledic prisilne zaplembe. Glasbena matica je doživela dol- go pričakovani prerod takoj po koncu druge vojne. Mesto rav- natelja je tedaj prevzel violinist Karel Sancin. Šola ni imela svojega se- deža, zato se je pouk odvi- jal v vseh razpoložljivih prostorih slovenskih pro- svetnih društev kot tudi po zasebnih domovih. Po- stopoma se je šola usme- rila v vedno bolj strokov- no in sistematično meto- do poučevanja z učnimi programi, ki so bili po ni- voju in zasnovi vedno bolj podobni tistim državnih glasbenih ustanov. Poleg godal in klavirja, je šola uvedla še pouk pihal in harmonike, za katero je veljalo precejšnje pov- praševanje. Od leta 1950 je šola začela delovati v meščanskem poslopju v ulici Ruggero Manna nedaleč od glavne železniške postaje, leta 1962 pa je bil ustanovljen go- riški odsek. Odtlej je Glasbena matica začela delovati kot pri- vatna šola z razvejano dejavno- stjo (tudi s poukom solopetja), v kateri so učenci študirali po ministrskih programih, da bi ob koncu svojega šolanja lahko po- lagali diplomske izpite na držav- nem konservatoriju. Kot prvi je leta 1968 diplomiral na Glasbe- ni matici violinist Žarko Hrva- tič. V času je šola utrdila svojo deželno razsežnost z odprtjem podružnic v vseh treh pokraji- nah. Od obnovitve dejavnosti v prvih povojnih letih je Glasbena ma- tica postavila v ospredje redno prirejanje koncertov, s katerimi je stopila v širšo stvarnost ne sa- mo kot šola, ampak kot kulturna ustanova. Glasbena matica je bi- la na koncu devetdesetih let za- radi hudih finančnih težav ko- rak pred zaprtjem, a tudi takrat slovensko glasbeno šolstvo ni zamrlo in šola je nato ponovno dosegla bolj dostojne delovne razmere. Glasbena matica je dobila veliko novih energij tudi na podlagi uspehov nadarjenih solistov, a tudi skupin, ki delujejo v okviru šole in so v teh letih izstopale za- radi uglednih dosežkov na med- narodni ravni. Med temi lahko omenimo Mladinski zbor Gla- sbene matice, komorno skupino Gallus Consort, godalni kvartet Glasbene matice, harmonikar- ski orkester Synthesis 4, Tržaški oktet, Ženski zbor Glasbene ma- tice, vokalno skupino Musica noster amor in mešani zbor Jacobus Gal- lus. Nekatere izmed teh sku- pin so vredne posebnega poudarka, ker so bile šoli v velik ponos in so nosile njeno ime na pre- stižne odre ce- lega sveta. To velja za mla- dinski zbor Glasbene matice, ki je začel delovati leta 1975 pod taktirko mladega Stojana Kureta in je v skoraj dvajsetih letih do- segal splošno odobravanje kriti- kov, skladateljev in publike in se je uveljavil na mednarodnem področju z uspešnimi gostovanji in uglednimi priznanji. Kljub podjetnosti učencev in pedago- gov pa so grozeče sence fi- nančne stiske vedno pogojevale dejavnost Glasbene matice. Že v šestdesetih letih je bil govor o podržavljenju šole ali o morebit- ni bolj zaščiteni dejavnosti kot samostojni sekciji državnega konservatorija. Vprašanje je do danes ostalo brez odgovora kljub odobritvi zaščitnega zako- na leta 2001. Neprimerne pro- store meščanskega poslopja, ki je za petdesetletje bilo sedež Gla- sbene matice, so od leta 2000 nadomestile učilnice nekdanje slovenske osnovne in srednje šole v mestni četrti Rojana. 29. junija 1992 so šolo Glasbene matice v Trstu poimenovali po tržaškem skladatelju Mariju Ko- goju ob njegovi stoletnici smrti. Glasbena matica je bila vedno posredno in neposredno prisot- na v kulturni stvarnosti tržaške- ga območja. Predsednica GM Milena Pado- van: Glasba kot del osnovne kul- ture vsakega človeka In ravno ta vpetost v slovensko manjšinsko kulturno okolje je bila vsebinska štartna točka go- vora predsednice GM Milene Pa- dovan, ki je posredovala nekaj ključnih podatkov o uspehu šole. “O prehojeni poti govorijo rezultati: mreža podružnic od Doline, preko Tržaške in Goriške pokrajine, do Špetra in Kanalske doline na Trbiškem, skoraj 600 učencev v deželi Furlaniji Julij- ski krajini, pa še stotine drugih sodelavcev, učiteljev, članov pevskih in glasbenih skupin, slušateljev na raznih seminarjih. Rezultati na izpitih, na tekmo- vanjih in na odrih nam dajejo veliko zadoščenj. V prvi vrsti smo šola in vzgajamo mlade gla- sbenike; obenem širimo glasbe- no kulturo in ponujamo publiki glasbene dogodke. Smo pa tudi zvočna kulisa velikega števila kulturnih in družabnih priredi- tev v našem prostoru, v sodelo- vanju z društvi, šolami in razni- mi ustanovami. Tu pride do izra- za druga pomembna vloga GM: potrjevanje naše narodne iden- titete, širjenje slovenske glasbe, besede in kulture”, je dejala. Na podlagi kulturne dediščine GM je predsednica razmišljala o vse- stranskem pomenu, ki bi ga mo- rala glasba imeti v širšem pogle- du. “Glasbena kultura bi morala biti del osnovne kulture vsakega človeka, dobra glasba pa del vsakdana. Zato pa je potrebno izobraževanje mimo komercial- nih globaliziranih vsebin, kjer je redkokdaj mesto za pravo umetnost in harmonijo, kjer je v resnici veliko vsiljenega, malo možnosti izbire. Z izobraževan- jem se odpirajo druge poti, vse- bine, ki niso konzumistične in uniformirane; ponuja se odkri- vanje novega in raziskovanje sta- rega. Mladi pristopijo aktivno do glasbe, do dela za dosego re- zultata, do ustvarjanja skupaj z drugimi in z okoljem, ki jih ob- daja”. In še: “Osnovno orožje v boju za boljši svet naj bi bilo rav- no izobraževanje: nezaupanja, krize, strah, sovraštva bomo pre- magali predvsem z znanjem, s široko kulturo, kritičnostjo in ustvarjalnostjo”. Prav zato mora naša skupnost zasledovati čim bolj kakovostno vzgojno ponud- bo tudi na glasbenem področju: “Gotovo je skrajni čas, da se lo- timo iskanja skupnih ciljev, do- ločanja skupnih resurzov, pisan- ja skupnih načrtov”, je dejala in načela določena vprašanja, ki so že od nekdaj ključnega pomena za GM, začenši z nerešenim vo- zlom glede javnega priznanja glasbene ustanove (niti v Italiji niti v Sloveniji) in v zvezi s fi- nančno in organizacijsko podla- go. Predsednica je na račun pro- storkse stiske še enkrat potrdila željo GM, da bi se v Trstu vrnila v Narodni dom, v Gorici pa v Trgovski dom. Aktualna je še vedno potreba po glasbenem izobraževanju v slovenščini na akademski ravni. “Na omenjena in druga odprta vprašanja redno opozarjamo pristojne, pri reševanju le-teh pa potrebujemo podporo in sodelovanje širše skupnosti, krovnih organizacij, politikov, upraviteljev”, saj “v rokah imamo bogastvo, ki ga moramo ohraniti, osmisliti in še razviti”, je izpostavila ter se v imenu odbora zahvalila ravna- telju Bogdanu Kralju za trud in dinamičnost, ki ju dan za dnem vnaša v svoje delo na šoli in še učencem, “ki so osnovni vir našega glasbenega bogastva”. Bogdan Kralj: Po krizah vedno prerod Bogdan Kralj je v svojem uvod- nem pozdravu izpostavil kleno držo Glasbene matice, ki je doživela in premostila veliko kriznih obdobij, ki so grozili nje- nemu obstoju, a je tudi po naj- bolj temnih trenutkih našla upanje in motivacijo za prerod. Citiral je predsednika slovenske države Boruta Pahorja, ki je leta 2013 odlikoval šolo z Redom za zasluge z utemeljitvijo, da je de- lovanje Glasbene matice “zgled nenehnih prizadevanj za kako- vost in razvoj ter visoko strokov- nega in nesebičnega dela, ki ne priznava ovir, pač pa le priložno- sti za krepitev notranje moči in ustvarjalne energije”. Bogdan Kralj se je zahvalil vsem, ki so na upravni in pedagoški ravni s “strokovnostjo, nesebično pre- danostjo in odgovornostjo vzgo- jili in izobrazili številne rodove tako naše narodne skupnosti kot italijanske someščane”. Ni poza- bil na starše, ki so svoje otroke zaupali šoli ter ji stali ob strani v nelahkih trenutkih ter s tem potrdili zavest o pomenu in vlo- gi glasbene vzgoje za mlade. IG / str. 14 Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (foto IG) Združeni otroški pevski zbor (foto IG) Milena Padovan (foto IG)Bogdan Kralj (foto IG) Gorazd Žmavc (foto IG) Videmska / Aktualno10. decembra 201512 dvent pomeni tudi skup- no pričakovanje Božiča. V Benečiji pripomore k temu Devetica božična, ki je le- pa verska navada. Gre za ro- manje od hiše do hiše med po- navljanjam starih besedil, s ka- terimi gospodinje med molit- vijo rožnega venca in petjem Lavretanskih litanij in božičnih pesmi pozdravljajo podobo Matere Božje. Letos bo po ne- kaj letih spet Devetica v Dreki, ki jo pripravljata župnija in kul- turno društvo Kobilja glava. Vsak dan se ob 19. uri zberejo v kaki drugi hiši. V torek, 15. decembra, v Bularjovi hiši pri Trinkovih, v sredo, 16., v San- covi hiši v Dolenji Dreki, v četrtek, 17., v Čikovi hiši v Do- A lenji Dreki, v petek, 18., v Šjo-rovi hiši v Lazeh, v soboto, 19.,v Drejcovi hiši v Gorenji Dreki, v nedeljo, 20., v Kalužovi hiši v Trušnjem, v ponedeljek, 21., v Ukletih hiši v Ocnebrdu, v to- rek, 22., v Pitažovi hiši v Ocne- brdu, v sredo, 23., v kapelici na Razpotju. Devetica božična v Dreki je po- sneta na DVD plošči, ki jo je na pobudo društva Kobilja glava izdala zadruga Most, tako da ne bo ta lepa navada šla v pozabo. Posnet je potek celotne po- božnosti z vsemi molitvami in pesmimi. Lepo je, da se ta lepa verska na- vada ponavlja in s tem ohranja veliko kulturno in jezikovno bogastvo v vaseh leške fare na pobudo kulturnega društva Rečan in domače župnije. Vsak večer se ob 20. uri zberejo pred znamenjem: 15. decembra pri Petarnelu, 16. v Hostnem, 17. v Zverincu, 18. v Topolovem, 19. v Seucu, 20. Platacu, 21. iz Go- renjega do Dolenjega Barda, 22. v Velikem Grmeku, 23. na Lesah. Devetica bo tudi po vaseh nek- danje kravarske župnije v občini Sveti Lenart. Druga lepa adventna navada, ki ima za seboj dolgo tradicijo v Kanalski dolini in se v zad- njih letih vse bolj širi po naših krajih, pa je priprava po cer- kvah in domovih adventnih vencev ali kranceljnov. Gre za vence, ki so spleteni iz zelenih Marijini svetišči na slovenskih tleh razglašeni za jubilejni cerkvi Sveta vrata na Stari Gori in Svetih Višarjah rvič v zgodovini jubilejev bo v letu Usmiljenja mogoče odpreti sveta vrata, t. i. vrata usmiljenja, tudi v škofijah, predvsem v stolnicah in drugih pomembnih cerkvah ali romarskih svetiščih. Videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato bo odprl sveta vrata v videmski stolnici v nedeljo, 13. decembra. Sveta vrata bodo nato odprli tudi v drugih cerkvah. Lepo je, da so v videmski nadškofiji kot jubilejna kraja določili tudi dve Marijini svetišči, ki sta na ozemlju, kjer živijo Slovenci, in sicer Stara Gora in Svete Višarje. Na obeh cerkvah bodo tudi postavili napis, ki se v slovenščini glasi tako: “V tej jubilejni cerkvi je v svetem letu možno prejeti popolni odpustek”. Na Stari Gori bodo sveta vrata odprli v nedeljo, 20. decembra, ob 10. uri. Na Višarjah prav tako 20. decembra, in sicer ob 12. uri. “Minilo je samo 15 let od zadnjega slovesnega svetega leta, ob koncu drugega tisočletja, na prehodu v tretje tisočletje. Iz tega je razvidno, da je papež zelo zaskrbljen za današnji svet, zato ga je želel P na poseben način priporočitiBožjemu usmiljenju, okaterem govori že od vsega začetka svoje rimske službe. To pomeni, da je tudi prej živel v skladu s to mislijo, saj tudi v Argentini stvari niso bile preveč rožnate”, je v petnajstdnevniku Dom napisal teolog msgr. Marino Qualizza. V istem članku se msgr. Qualizza vrača v svoja mlada leta. “Usmili se nas, o Gospod!, smo molili in peli, ko je župnik Angel Cracina vodil križev pot v podutanski cerkvi in je odmevalo po cerkvi: Usmili se čez nas! Vedno smo verni kristjani prosili za Božje usmiljenje zase in za ves svet, ker smo čutili, da ga potrebujemo. To nas je veselilo, nam je bilo v tolažbo. Nič obupanega ni bilo v teh naših molitvah, temveč samo veliko zaupanje v Boga, ki smo ga občutili tudi v našem življenju, ki je bilo precej umirjeno in pripravljeno za medsebojno pomoč. Četudi smo živeli v revščini, smo živeli lepo, ker smo si drug drugemu pomagali. Mislim, da je bilo takšno obnašanje Božji dar, saj nam je sam Bog po Kristusu dal toliko moči, da smo se mogli ljubiti, tako kot nas ima Bog sam rad”. “Zares je Božja milost za nas prava in prva šola, da se naučimo in navadimo živeti človeka vredno življenje. To je najlepše, kar nam prihaja od Boga. Zato je leto Usmiljenja leto modrosti, spoštovanja, miru. Ne samo v željah, temveč predvsem v dejanju. Današnji svet še posebno potrebuje, da dobi v veri tolažbo za bolečine, upanje za nadaljevanje, pogum in korajžo v težavah, ki ne manjkajo”, poudarja odgovorni urednik Doma in končuje: “Ko pa vidimo, da se nasilje, umori, terorizem … širijo vsak dan bolj, nam Božje usmiljenje, seveda če ga sprejmemo, nudi tisto pomoč in tisto rešitev, ki ju zares potrebujemo. Zares bo lepo, če se iz naših cerkva razglasi glas usmiljenja, sočutja, prijateljstva s celim svetom, saj so tudi naše vasi, družine, skupine del celega sveta. Sprejmimo ga z odprtimi rokami, tako kot smo se naučili od Boga, našega očeta v Kristusu”. U. D. Bo čez nekaj let smučišče na Kaninu edino v Sloveniji? Tuji vlagatelji vidijo tu izjemno priložnost ela pri obnovi kaninske- ga smučišča potekajo presenetljivo naglo in pristojni za investicije z izvajalci, kljub stresnim zamudam s spro- stitvijo garancij za plačila sanacij- skega dela, še vedno vztrajajo pri obljubi, da bo žičnica pripravlje- na v času zimske sezone 2015/16. Ponoven zagon obnovljene žičnice ne bo še odpravil nekdan- jih projektantskih napak, vendar so strokovnjaki ocenili, da je ta korak z obveznimi popravki nu- jen, da lahko privabijo koga, ki bo sprojektiral in izvedel novo, sodobno žičnico in smučišče. Sanacijska dela na pokvarjenih žičniških napravah gredo h kon- cu in v letu 2016 bo kaninska žičnica zagotovo delovala. Da bo to uspelo, je bila časovno in cenovno ključna odločitev o obnovi in po- sodobitvi dostopne poti za lažja terenska tovorna vo- zila vsaj do postaje se- dežnice Skripi in ob pri- hodnji denarni zmožnosti vse do vrha žičnice. Ob ugodnem vremenu je družba Chemko d. o. o. korozijsko zaščitila kovin- ske elemente žičnice in be- tonske podporne stebre. Do 20. novembra so iz Francije pripeljali še preo- stale elemente za žičniške naprave. Tako je lahko podjetje Kaskader nadalje- valo zamenjavo poškodo- vanih delov, od najvišje točke žičnice navzdol. Le izjemno neugodne vre- menske razmere lahko onemogočijo dokončanje te montaže že v tem letu. Dinamiko in kakovost poteka ob- nove žičniških naprav si je, v dru- gi polovici novembra, ogledal predstavnik Ministrstva za go- spodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in v tem primeru obe- nem skrbnik pogodbe med Občino Bovec in MGRT Alojz Po- sedel. Izvajalcem del je v zvezi s tem izrekel pohvalo, saj na zasto- je pri bančnih zagotovilih denar- ne pokritosti pogodbenih del ni- so mogli vplivati. Kljub velikim naporom, tudi s strani občine, da bi se vsa dela končala do srede decembra, MGRT in izvajalcev D del skupaj ugotavljata, da bo tarok, glede na časovne zamike za-radi togih administrativnih po- stopkov, težko doseči. Obnova je dobila podporo države in EU, ker je projekt prepoznan kot del na- cionalnega in ne le regijskega go- spodarskega pomena, zaradi tega naj bi vsi partnerji znotraj njega naredili vse, da ga uresničijo v popolnosti in celoti. Na Občini Bovec zagotavljajo, da so doslej naredili vse, kar je bilo v njihovi moči in kar je bilo od nje pričakovano, zato toliko bolj pričakuje ustrezno nadaljevanje projekta oziroma zagotavljanje fi- nanciranja v dogovorjeni višini s strani države. V ta namen se bo- do odgovorni s strani Občine Bo- vec in MGRT tudi v prihodnje se- stajali sproti. Smučišče je v katalogu za priha- jajočo zimsko sezono, ni pa še povezave s pomembnimi turi- stičnimi agencijami Na turističnih spletnih straneh lahko že zasledimo tudi kaninsko smučišče, zaradi časovne negoto- vosti sanacije pa za to zimsko se- zono ni uspela povezava s po- membnimi svetovnimi turi- stičnimi agencijami. Verjetno za- radi tega tudi ni uradnega po- nudnika za najem smučišča, ki določi cenik za karte in druge usluge na njem. Promocija smučišča se za naslednjo sezono začenja leto prej, če pa ni obrato- valo vsaj eno sezono, je tukaj težava še veliko večja! To je le del razlogov za riziko najemnika, da ne bo prišel v velike finančne težave zaradi negativnega raz- merja med številom obiskoval- cev in stroški obratovanja. Če del te razlike pokrijejo tisti, ki imajo od odprtja smučišča korist, si lah- ko obetamo, da bo obratovanje prevzel kakovosten upravljavec in da ga bo sploh hotel kdo prev- zeti. Odločitev, kako in kaj s kar- tami in o morebitnih predsezon- skih nakupih kart s popustom itd., je torej prepozna, zato neka- teri menijo, da je z odprtjem boljše počakati do pomladi ali poletja (takrat so stroški obrato- vanja znatno nižji), kar pa je malo verjetno, saj odgovorne sili v odprtje kar nekaj pasti, med drugim tudi ta, da na- staja na napravah, ki ne obratujejo, velika škoda. S predprodajo kart bi upravljavci smučišča pridobili denar za zagon in ta čas je zamujen, in ker so s tem računali, so si ga vnaprej priskrbeli od države, toda to je le trenuten nadomestek. Država mora ustvariti ugodno poslovno okol- je! Žal, ostaja dvom, ali se odločujoči zares zaveda- jo besed ob “žegnanju” preskromnih sredstev obnove. Ni treba veliko razmišljati, da bi s še dvema milijonoma evrov lahko projektirali 5-metrski dvig armiranobeton- skih podstavkov za C postajo do- stavne žičnice in obeh postaj se- dežnice Prevala ter še kakšnega stebra, da bi vse to zagotavljalo, da se ne bi več ponovila katastro- fa izpred dveh let, ko je visok sneg stisnil in izkrivil pod sabo predalčne železne konstrukcije. Tudi obratovanje pa bi bilo bi- stveno manj moteno in cenejše, saj bo treba še naprej ure in ure strojno odrivati stran metre no- vozapadlega in s strmin drsečega snega. MM Prevoz naprav po smučišču vej in imajo štiri sveče, ki imajo simboličen pomen. Venec si je zamislil nemški evangeličanski teolog Johan Wichern, ki ga je prvič predstavil leta 1839 v Hamburgu. Iz severnih dežel Nemčije se je adventni venec najprej razširil po vseh evangeličanskih cerkvah, kmalu pa si je utrl pot v domove verni- kov. Postal je veliko manjši in le s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne nedelje. V katoliški Cerkvi so prvič postavili adventni venec leta 1925 v stolni- ci nemškega mesta Köln. Adventnemu vencu so pripisali še večji simbolični po- men. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zelene veje govorijo o življenju in o Je- zusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve sveč predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče imajo posebno sim- boliko in predstavljajo štiri ver- ske resnice (stvarjenje, učlo- večenje, odrešenje in konec sveta), pomenijo pa tudi štiri strani neba (sever, jug, vzhod in zahod), kar go- vori o univerzal- nosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in za vse ljudi in za vse čase. Vsa ta simbolika po- meni, da je bilo Kristusovo rojstvo velikega pomena ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel, ampak za vse čase. Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo nedeljo prižgemo ob prvi še drugo – in tako naprej do četrte nedelje, kar pome- ni, da bolj ko se bližamo Jezusovemu rojstvu, več svetlobe in luči prihaja. V duhovnem smislu to pomeni tudi, da bolj ko smo blizu Bo- gu, več svetlobe je tudi v našem življenju. U. D. Devetica božična letos v dreški, leški in kravarski župniji Adventni čar med Slovenci v Benečiji in Kanalski dolini Slovenija 10. decembra 2015 13 Evropska komisija očitno vsiljuje čim več emigrantov Sloveniji za stalne prebivalce? Glasovanje za ohranitev družine je zelo pomembno! i mogoče vedeti, o čem vse razmišljajo Slovenci ob koncu leta, ki se ne- zadržno bliža. Zagotovo pa bi mnogi radi zaustavili čas, če bi bi- lo to mogoče, in ga vrnili kam v preteklost, ko so bile razmere v Sloveniji boljše in je življenje po- nujajo več upanja. Zdaj posamez- niki ali skupine sicer hlinijo in se pretvarjajo, “da je vse tako, kot je bilo”, vendar so perspektive kar za četrtino pripadnikov našega naroda, ki žive v revščini in v okoljih socialne izključenosti, tu- robne in negotove. V zvezi s tem je dal zanimiv odgovor v prehodu v demokratično družbo in jo še vedno obvladujejo ljudje iz prejšnjega totalitarnega režima in njihovi politični nasledniki, nek- danji ljubljanski nadškof dr. An- ton Stres v pogovoru za tednik Demokracija je takole razmišljal: “Tolažim se z izrekom, ki sem ga že tolikokrat povedal, da več ne vem, od koga sem ga prevzel. Ta pravi, da je politični sistem mo- goče spremeniti v treh mesecih, gospodarskega v treh letih, misel- nost ljudi pa v treh generacijah. K zadnjemu bi lahko dodal še po- goj: če tega ne otežujejo ali celo preprečujejo vzgoja, izobraževan- je in mediji, kot se to dogaja pri nas. Ugledni cerkveni dostojan- stvenik in tudi izvedenec za zelo aktualno vprašanje migrantov, kar dr. Anton Stres je, si kot kri- N stjan in slovenski državljan za Slo-venijo v letu 2016 želi, “da bi bilabolj podobna tisti in taki, o kateri smo sanjali in vanjo verjeli pred 25 leti”. Toda obravnavane ugotovitve so manjše v primerjavi z dvema pro- jektoma, ki ju uresničuje levi del slovenske politike. Občila pod njenim pokroviteljstvom, aktivisti in organizacije istospolnih državljanov volivce prepričujejo, da bo bližnji referendum o zako- nu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v bistvu le še eno nepo- trebno volilno opravilo in se ga zato ni treba udeležiti. S takimi trditvami bi radi zmanjšali volil- no udeležbo tistih, ki so za ohra- nitev družine kot temeljne družbene in verske vrednote pri nas oziroma so zoper izenačitev pravic istospolnih z različnospol- nimi pari. Po spremembi ustave je namreč volilna udeležba posta- la zelo pomemben pokazatelj in merilo za uspeh referenduma. Da bi referendum ugodno uspel za družino, bo potrebnih vsaj okoli 350.000 glasov proti. Je pa ta cilj prvič realno dosegljiv. Pod pogo- jem, da volivci ne nasedejo le- vičarskim floskulam. Magister Branko Grims, z vrha SDS, je za- pisal, “da gre za temeljne vredno- te krščanstva in človeštva v celoti, zato ne more in ne sme nikomur biti sporno, če tudi duhovniki nedvoumno pozivajo k glasovan- ju PROTI. Nasprotno, če katera od verskih skupnosti ob tem temel- jnem vprašanju družbenih vred- not ne bo nedvoumno povedala, kaj je treba storiti, bi se morali vprašati, kaj je z njo narobe. Ob tem je nastala poplava sovražnega govora levičarjev proti verujočim. Najbolj agresivna se nekatera združenja istospolno usmerjenih in njihovi politični zagovorniki. Med njimi ljubljanski župan Zo- ran Janković. Glede družine je koprski škof Jurij Bizjak na predavanju na škofij- skem pastoralnem dnevu dejal, da ta predstavlja zaklad Cerkve, poslanstvo družine pa vsebuje ro- dovitno edinost poročenih, vzgo- jo otrok in pričevanja o zakra- mentu. Slovenska politična levica, s pre- malo uspešno in odgovorno vla- do in premierom, ki v javnosti hi- tro izgublja ugled, zdaj volilno te- lo s premetenimi metodami in sprenevedanji nagovarja k odločitvam, ki bi nemara omo- gočale nadaljnji obstoj vlade, toda bi bile škodljive za koristi države in njenega prebivalstva. Volivci naj bi na referendumu izenačili pravice istospolnih in različno- spolnih parov, torej zavrnili tiste, jeseni l. 2000 se je na gle- dališkem ljubiteljskem obzorju utrnila nova sve- tla zvezdica, Gledališče na vrvici, ki je presenetila in neznansko razveselila najmlajše obiskovalce gledaliških hramov z otroško igro Žogica Nogica. Ta nova gle- dališka skupina je izšla iz zamisli režiserja, mentorja in pedagoga Emila Aberška, ki je s tem novim kulturnim podvigom želel zapol- niti vrzel na gledališkem po- dročju na širšem Goriškem, ki je ponujalo bolj malo predstav za otroke. V tem novem kultur- nem društvu so se začeli zbi- rati mladi – do sedaj se jih je zvrstilo kakih 60 -, ki se radi spogledujejo z odrskimi de- skami in želijo kaj lepega po- sredovati predvsem otroški duši. V Gledališču na vrvici delujeta Klemenčičev oder, namenjen malim cicibanom in njihovemu zvedavemu od- krivanju sveta, in Babičev oder, v katerem naj bi nastaja- le predstave, ki bi se ukvarjale z vsebinami, namenjenimi odraščajoči mladini in njiho- vemu kritičnemu razmišljanju o družbi, v kateri jim je dano živeti. S takimi tematikami so se mladi že soočali v Amater- skem mladinskem odru (AMO), nad katerim bedi Slo- vensko narodno gledališče Nova Gorica; od vsega začetka, skoraj štirideset let, ga je vodil z nez- manjšano predanostjo gledališki umetnosti in mladim prav Emil Aberšek. Na njegovem mestu je sedaj mlada dramaturginja Tere- za Gregorič, ki odstira mladim V pogled v gledališko poustvarjan-je. Gledališče na vrvici je v pet-najstih letih podarilo malčkom kakih petnajst v glavnem pra- vljičnih uprizoritev. Skupaj z AMO pa zanje in za odraščajočo mladino še drugih šest predstav. Ob letošnji petnajstletnici je ma- lim cicibanom v marcu pokloni- lo vsem poznano pravljico Janko in Metka. Za odrsko inačico jo je priredil in ji vsebinsko dal ve- drejše obrise ter jo zrežiral Emil Aberšek. V soboto, 28. novembra 2015, pod večer, je premierno na ma- lem odru SNG Nova Gorica, pred pretežno mlado publiko, zažare- la predstava Dotikanja, ki so jo ustvarjalci podnaslovili izgublje- no razmišljanje o svobodi za dva igralca, glasbeni trio in dve pev- ki. Tudi ta predstava, pri kateri se je Babičevemu odru Gledališča na vrvici pridružil AMO, je izšla izpod skrbnega vodstva režiserja Emila Aberška, ki pa je zaradi zdravstvenih razlogov vajeti uprizoritve nekaj časa prepustil samim mladim igralcem, ki so v njem res našli čudovitega umet- niškega usmerjevalca, tako da so si že dodobra prisvojili njegov način gledališkega mišljenja in odrskega ustvarjanja. Aberšek je za tokratni dramaturški splet iz- bral besedila Bertolta Brechta (1898-1956) in markantnega predstavnika gledališča absurda Eugena Ionesca ((1909-1994) ter jim dal celovito odrsko podobo. Najbolj prepoznavni so bili izseki iz Malomeščanske svatbe in Plešaste pevke. Skozi besedila teh dveh velikanov svetovne drama- tike so se Aberšek in mladi igralci spraševali o tem, kar kljuje v nas vse življenje. Kdo nas vodi po tuzemski poti? Kdo spleta našo zapleteno življenjsko mrežo? Ali smo sploh svobodni, ko smo stalno pod drobnogledom oblasti? Kako pomembni so dotiki, ki smo jih deležni na njej? In koliko le-teh, od tistega prvega maminega dotika po našem rojstvu do poslednjega, smo zamudili ali po nemarno- sti obšli, ker že pregovorno ni- mamo nikoli časa, kot v pred- stavi zelo povedno izpoveduje eden izmed izvedenih songov. Od vsega začetka so bili prav songi bistveni element vseh Aberškovih gledaliških stvari- tev. Prav s temi je sam z mladi- mi nastopajočimi vselej najbolj jasno in priostreno izpovedal svoje kritične misli na račun se- danje družbe, v kateri ni več pro- stora za iskrene človeške odnose, ker vsi nekam hitimo, drvimo, čeprav še sami ne vemo, kam. Nič boljši seveda niso niti naši odnosi v dvoje: sumničenja, lju- bosumnost, nezaupanje … so zmeraj na preži, tako da se tudi v ki poudarjajo tradicionalni po- men in vlogo družine v Sloveniji, obenem pa naj bi oblast dovolila prihod še nedoločenega števila beguncev oziroma ilegalnih mi- grantov. Njihovo število bi do- ločila Evropska komisija, ki je gle- de emigrantske politike čedalje bolj pod vplivom Turčije, s katero se je tesno zbližala. Branko Grims je v tedniku Demokracija zapisal, “da isti vladajoči levičarji v Slove- niji protizakonito spuščajo na de- set tisoče migrantov, povzročajo neenakost pred zakonom, propa- danje, zagovarjajo tudi ukinitev očeta in mame ter izničenje družine v škodo otrok. Zato: kdor hoče jasno izraziti svoj pro- test proti za Slovenijo uničujoči vladni poli- tiki, mora priti na re- ferendum in glasovati PROTI”! V Sloveniji po doga- janjih sodeč, nastaja povsem realna možnost, da bo vlada prisiljena sprejeti od Evropske komisije do- ločeno skupino be- guncev, jim dati državljanstvo in status stalnih prebivalcev Slovenije. To bi seve- da bistveno vplivalo na življenje in razme- re pri nas. O tem tako- le razmišlja nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres, ki velja za enega najboljših poznavalcev muslimanskega življa, saj je precej časa živel med njimi v Parizu. “V Franciji sem opazil, in to je nav- zoče tudi pri nas, da se o proble- matični plati migrantov ne sme spregovoriti, da se na nevarnosti ne sme opozarjati. Medtem ko se glede kristjanov, posebno še kato- ličanov, lahko govori o vsem in po močnosti o najslabšem med njimi, morajo drugi veljati za ne- dolžne angelčke ali celo zatirance in žrtve domnevnega “krščanske- ga nasilja”. Iz lastne izkušnje ve- mo, da je krščanstva veliko vrst in smeri. Enako velja za islam. Ne smemo vseh metati v isti koš, zgo- dovina islama je bogata in mi je skorajda ne poznamo. Mora pa nas zanimati, katera smer prevla- duje ali se uveljavlja. Tu je vse od- prto in zahteva opreznost. Oseb- no upam in pričakujem, da se bo- do muslimani, s katerimi je bilo doslej prijetno sodelovati, ned- voumno in odločno distancirali od svojih bratov po veri, ki ravna- jo drugače. Primer: medtem ko v Evropi pospešeno gradijo mošeje, v nekaterih islamskih deželah cer- kva ni in jih ne sme biti. Katarski princ je finančno podprl graditev vidne in razpoznavne mošeje v Ljubljani, doma pa ne dovoljuje cerkva, ki bi se od zunaj dale pre- poznati kot cerkve. Te smejo ob- stajati za visokimi zidovi in kot od zunaj neprepoznavne stavbe, ne pa kot cerkve. Tako je podobno, kot je bilo pod Turki na Balkanu. V nekaterih drugih islamskih državah je še huje. Dvojna meri- la”! Tako mineva čas, smo že zapisali. Morda nam bo omogočil spokoj- nost in umirjenost med praz- ničnimi srečanji in drugimi lepi- mi trenutki naših ljudi. Posebne želje in upanje za popolno ozdra- vitev pošiljamo kardinalu dr. Francu Rodetu, ki je v Rimu uspešno prestal za delovanje srca pomembno operacijo. Mnogi Slovenci so izpolnili njegovo prošnjo in so molili zanj. Marijan Drobež Gledališče na vrvici Nova Gorica / Premiera: Dotikanja Usodni dotiki v skrivnostni mreži življenja zakonski zvezi čutimo zmeraj bolj utesnjene, nesvobodne, uklenjene, kar v predstavi Doti- kanja domiselno otipljivo pred- stavljajo oranžni dodatki na snežno belih kostumih Njega in Nje – oranžna barva seveda spo- minja na “kombinezone” jetni- kov v zloglasnih ameriških zapo- rih. Par, od prvega sramežljivega spogledovanja in prvih lepih dni, ko sreča trka na njuna vrata, a se tega niti ne dobro zavedata, pa do že razrahljanih vezi in od- tujenosti, s čustvenimi niansami, imenitno in igralsko suvereno odigrata Maja Petrović (le včasih z malce preveč “ošiljenimi” viso- kimi legami glasu) in Sebastjan Furlani s svojim lepo izoblikova- nim glasom, premišljeno gesti- kulacijo in mimiko, kar kaže na usvojeno gledališko znanje. Ker vse Aberškove predstave pleme- nitijo glasba in nanjo ubrani songi, ima to značilnost tudi nje- gova najnovejša odrska stvaritev Dotikanja. Tokrat pa je glasba, za katero je kot vselej poskrbel dol- goletni Aberškov sodelavec Ma- tej Petejan, izvajana v živo. Čudo- vit ženski trio, ki ga sestavljajo Tisa Mrhar (pianino), Hana Markočič (čelo) in Hana Fe- rizović (violina) spretno in učinko- vito ustvarja gla- sbeno kuliso, ki va- lovi nad “razmeta- no” scensko podo- bo, v ozadju katere so napol povešena zastava Evropske zveze, ki se vidno krha, in prevrnjeni stoli, ki kažejo na današnje kaotično in razpadajoče družbeno tkivo. Songe kot vokali- stki sproščeno in s primernimi poudarki izvajata Zoja in Lana Muhič (poleg dru- gih), ubirajoč koreografske kora- ke Sare Kenda, zveste soobliko- valke Aberškovih uprizoritev. V kontrastu z glavnima protagoni- stoma je Nevenka Tomašević ta nastopajoča dekleta oblekla v črno-rdeče kostumske kroje - fra- ke. Predstava, ki nagovarja mla- do publiko, a ima veliko poveda- ti tudi odraslim, že “osivelim” gledalcem, in njeni ustvarjalci z mentorjem Emil Aberškom vred so na premieri doživeli nav- dušeno ploskanje. Vsi si zaslužijo samo pohvalne besede, ki naj izzvenijo kot iskrena spodbuda mladim za nadaljnje zavzeto umetniško snovanje. Ob robu tega zapisa naj povemo še, da je Maja Petrović po pred- stavi prebrala kratek Aberškov “pripis”, čisto v njegovem slogu: “Z AMO sem preživel skoraj 40 let. To mi je uspevalo, ker sem na oder pošiljal samo tiste, ki tja spadajo. Sam nimam takih veščin. Zahvaljujem se vam za ra- zumevanje, ki ga cenim”. IK Kultura10. decembra 201514 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 7. decembra, ob 16. uri. oriški vrtiljak je v svoj ra- zigrani vrtinec spet po- vabil abonente, Male in Velike polžke, da bi skupaj preživeli prijetno urico in se ob njej tudi kaj lepega naučili. Ta posebni abonma za otroke de- vetnajsto leto zaporedoma po- nuja Kulturni center Lojze Bra- tuž v sodelovanju Slovenskega narodnega gledališča Nova Go- rica. Sedeže velike dvorane Kulturne- ga centra Lojze Bratuž so v četrtek, 26. novembra 2015, v dveh izmenah, zasedli abonenti Malega polžka, malčki iz vrtcev in prvošolčki. Živahno so sode- lovali pri predstavi Veliki strah malega tigra, ki jo je uprizorilo Gledališče Ku-Kuc po pravljici J. In W. Grimma, v režiji Urške Raščan in Miše Gerič Špacapan. Ustvarjalci Gledališča Ku-Kuc, ki namenjajo svoje umetniške nav- dihe najmlajšim, so tudi tokrat potrdili, da znajo toplo in prisrčno nagovarjati otroke. Ti so pazljivo spremljali pravljično dogajanje in vneto pomagali malemu tigru, da bi premagal strah, ki ga je vsega prevzel, ko je bil v zdravniški čakalnici. Tigrčka je vse bolelo. V resnici so vse “bolečine” izvirale iz stra- hu pred zdravnikom in njegovi- mi instrumenti. Ko je s pomočjo malih gledalcev pregnal ta veliki strah, je vse minilo. Z njim so se- veda mali cicibani še sami od- gnali svoje bojazni in ob koncu predstave prejeli “pečat”, ker so se odločno spoprijeli s strahovi G pravljičnega junaka in posrednotudi s svojimi.V petek, 27. novembra, pa so v veliki dvorani KCLB odmevale živahne pesmi ob ritmično pou- darjeni posneti glasbi. Veliki polžki, učenci od drugega do pe- tega razreda Večstopenjskih šol ravnateljstev iz Gorice in Dober- doba, so si namreč ogledali zelo razgibano pevsko-plesno pred- stavo, ki jo je ponu- dila Romana Krajnčan (1964, Kranj), slovenska pevka zabavne gla- sbe, ki je v Sloveniji, pa tudi pri nas poz- nana predvsem kot izvajalka pesmic za otroke. Besedila nje- nih glasbeno in tek- stovno prikupnih pesmi so napisali znani pesniki, kot so Bina Štampe Žmavc, Andrej Roz- man Roza, Tone Pavček, Zvezda- na Majhen, Kajetan Ko- vič … Pred- stavo Roma- na, otroci in pošast Poza- baaa sta, opi- rajoč se na vsebine nje- nih spevnih melodij, za- snovali l. 2014 Simona Semenič in Ivana Djilas, ki je predsta- vo tudi zrežirala in ji dala dina- mičen zagon. V središču zgodbe je neukrotljiva “pošastna pošast Pozabaaa”, ki se redi in se ra- zrašča vedno bolj, čim dalj časa preživljajo otroci pred televizijo, računalnikom in podobnimi tehnološkimi vabami. Te tako zasvojijo otroke, da pozabljajo vse pesmice, kakor se je zgodilo miški Mišku, ki je znal včasih čudovito peti, pa se ni mogel več ničesar spomniti. No, Miško je poprosil Romano za pomoč, da bi skupaj odgnala pošast Pozabo, ki je šarila v okolici. Odpravila sta se na pot in ob petju pesmic končno prema- gala to “nenasitno zver”, da je hitro odne- sla pete. Razigran “mu- zikal” ob koreografijah Kaje Jan- jić na zelo poskočno glasbo Loj- zeta Krajnčana so, poleg Roma- ne Krajnčan, izvajali izredno gibčni Žigan Krajnčan, Kaja Jan- jić, Gašper Kunšek, Simona Kočar in Daniel Petković. Pri- kupno plesno predstavo, ki ji je pisano kostumsko podobo dala Jelena Prokovič, so šolarji sprem- ljali z velikim navdušenjem, saj so posebno ob koncu sproščeno skupaj s pevko zapeli kar nekaj njenih znanih otroških hitov, od Račke na potepu do slovitih Mu- renčkov. Res je bilo v dovrani ve- selo in zabavno, saj nastopajoče miške, klovni in gusarji so s svo- jimi spretnimi gibi, prekopica- vanjem in še marsičim ustvarjali kar nekaj smešnih trenutkov. Ob pesmicah, ujetih v gledališki ok- vir, se je izrisal odrski prikaz, ki naj bi se dogajal v sanjah speče Romane in je vešče in “prebrisa- no” nagovoril otroke, naj ne za- pravljajo preveč časa pred računalniki, ampak naj se raje družijo in pojejo, saj pesmice prinašajo veselje in zadoščenje. Šolarji so zato z zanosom zapeli z Romano in z ritmičnim tle- skanjem rok in udarci z nogo ter gibi poudarjali peto besedilo. Pevka jih je pohvalila, rekoč, “da so super publika”! Pred začetkom predstave je Ta- mara Kosič iz KCLB nagovorila otroke, jih opozorila na primer- no obnašanje v gledališču in jim obrazložila, kaj delajo lučni in tonski mojstri. Odslej jim bo vsakič razkrila delček tega, kar se dogaja v “zaodrju”. IK Veliki strah malega tigra Romana, otroci in pošast Pozabaaa ržaška podžupanja Fabia- na Martini se je v imenu občinske uprave iskreno zahvalila za prispevek, ki ga je GM na podlagi svojega et- ničnega izhodišča dala glasbe- ni vzgoji in tako hkrati postala “nenadomestljiv laboratorij in kovnica drugačnosti”. Po mnenju ministra Gorazda Žmavca glasba ne pozna meja in presega razlike ter združuje različne kulture. Ta vez je še ka- ko močna med matično domo- vino in zamejstvom. Glasbena matica predstavlja v tem vidiku neprekinjen tok narodne in kulturne zavesti na tem robu slovenskega etničnega ozemlja. Ob poudarku na pedagoško- vzgojnem poslanstvu šole je minister Žmavc napovedal tudi načrt in podporo Urada za Slo- vence v zamejstvu in po svetu pri ustanovitvi skupnega slo- venskega simfoničnega orke- stra glasbenikov oziroma usta- nov, ki delujejo izven ma- tične domovine. Pozdrav je zaključil z besedami: “Glasba ne pozna meja, ne pozna sovraštva in je večna”. Novih 70 let ljubezni do glasbe Kulturni program je stekel pod geslom Novih 70 let ljubezni do glasbe. Ravna- telj Bogdan Kralj je dogo- dek s posvetovanjem umetniškega odbora za- snoval tako, da bi ponudil čim širši vpogled v sedan- je in nekdanje pevsko- inštrumentalne sile GM. Generacijski razpon na- stopajočih je bil zato res širok. Uvoden pevski pozdrav je tako pripadal Združenemu otroškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nede Sancin in T klavirski spremljavi JanaGrbca. Z igrivim temperamen-tom, kakršnega lahko premo- rejo le otroci, so občinstvu po- nudili skladbi Kaj bo Mihec? Ignacija Ote in Ježek ima polje Karla Boštjančiča. Harmonikar- ski orkester GM Synthesis 4 je pod vodstvom dirigenta Fulvija Jurinčiča predstavil izbor izvir- nih skladb za tovrstni inštru- mentalni sestav. “Skladbe sem izbral na podlagi njihove teht- nosti in zvočne raznolikosti. Pri prvi skladbi Arija Vadima Bibergana, ki jo je priredil Claudio Furlan, ima namreč vodilno vlogo klavir”, nam je povedal Jurinčnič. Drugo skladbo Black bolero Hinze Eh- meja pa je dirigenta prepričala zaradi prodornega ritmičnega izraza. Orkester je svoj nastop sklenil s Piazzolovo Escualo: “Argentinski skladatelj, mojster bandoneona, je za harmoni- karske orkestre tehnično in zvočno vedno hvaležen…” Glasbeni praznik na odru Kul- turnega doma je bil tudi pri- ložnost za prvi pomembnejši nastop Orkestra Glasbene ma- tice, ki ga vodi Igor Zobin. Iz- java, ki jo je dirigent dal našemu časopisu, je bila zato v svoji osnovi programskega značaja, saj je bil repertoar na- stopa izbran s pogledom v pri- hodnost. “Skladbe, ki smo jih nocoj izvajali, imajo močan re- prezentativni naboj za orke- strski sestav. Obenem so bile nocojšnje sklad- be takega značaja, da lahko omogočijo tudi utrditev reperto- arja našega sesta- va”, nam je pove- dal. V orkestru bodo v prihodnje dali večji pouda- rek na godalih, “kar bo dalo našim gojencem možnost tudi so- lističnega nasto- panja”, je dodal Zobin. Program orkestrskega na- stopa se je razpre- del na podlagi močnega drama- tičnega izraza Beethovnove Uverture Coriolan op. 62, igri- vosti Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in ten- kočutnosti Ravelove Le jardin feerique. Solistično vlogo pa je pri skladbah Oblivion Astorja Piazzolle in Giga Mihaela Rožanca imel nekdanji gojenec GM, slavni violinist Črtomir Šiškovič, ki si šteje v čast, da je lahko bil del tako prisrčnega glasbenega večera: “Želel sem povrniti naši šoli kanček tega, kar mi je bila ona v toliko letih dala”, nam je povedal. Sklepni del večera je sklenil skupni nastop orkestra in Združenega mešanega pevske- ga zbora, ki sta prav tako pod Zobinovo taktirko interpretira- la Zdravljico Ubalda Vrabca v priredbi Patricka Quaggiata in Beethovnovo Odo radosti, ki je na najlepši način počastila lep in prisrčen jubilej, pardon LJu- bilej Glasbene matice. Jubilej Glasbene matice Praznik ljubezni ... Z 11. STRANI Dirigent Igor Zobin in violinist Črtomir Šiškovič (foto IG) Foto IG Trubarjeva nagrada Nagrajenca sta Anja Dular in Digitalna knjižnica Slovenije Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so v četrtek, 3. decembra, ob veselem dnevu kulture podelili Trubarjeva priznanja za po- sebne dosežke pri ohran- janju pisne kulturne de- diščine. Tokratna prejem- nika sta Anja Dular in Digi- talna knjižnica Slovenije, ki letos obeležuje desetletnico obstoja. Anja Dular je bila nagraje- na za prispevek k izboljšan- ju zavesti o pomembnosti hranjenja in raziskovanja knjižne kulturne dediščine. Njeno delo je zaznamoval preplet knjižnične in mu- zejske dejavnosti, ki je pu- stil trajne sledi pri pomem- bnem povezovanju obeh strok, je v obrazložitvi zapi- sala komisija, ki so jo sesta- vljali Nataša Golob, Jasna Ma- lešič in Marijan Rupert. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Trubarjevo priznanje letos prej- V mejo tudi vsi, ki so pripomoglik izgradnji in delovanju Digital-ne knjižnice Slovenije. Začetki digitalizacije gradiva v NUK se- gajo v leto 1996. Knjižnico na spletu Portal dLib so vzposta- vljali od leta 2003 z digitalizaci- jo gradiva, zagotavljanjem me- tapodatkov in postavitvijo digi- talnih zbirk. Javnosti je dosto- pen od novembra 2005. Z vzdrževanjem in razvojem digi- talnega arhiva, vrednega zau- panja, pripomore k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Goriški vrtiljak - Abonma Mali in Veliki polžek Premagani strahovi GORICA Aktualno 10. decembra 2015 15 ekoč je bilo drugače... Nekoč ni bilo tako... Nekoč je bilo lepo... Tako mi je govorila pokojna mama, tako mi je pripovedo- vala nona in to je bil najverjet- neje stavek, ki sem ga kot otrok in mladostnica najbolj sovražila. Ker sem že kot otrok živela za sedanjost in ker ni- sem verjela, da je bilo nekoč, v tistih letih, ko še rojena ni- sem bila in ko niti avtomobi- lov niso poznali, lepo, celo lepše kot sedaj. Dandanes razmišljam dru- gače. Čeprav sem prepričana, da še nisem stara, in čeprav še vedno radoživo načrtujem pri- hodnost, imam tudi sama vse bolj pogostokrat v mislih ti- sti... NEKOČ. To ni mamin ne- koč, to je moj nekoč, nekoč moje mladosti in moje brez- skrbnosti. Ne omenjam ga ze- lo pogostokrat le zato, ker vem, da je moteče in brez smi- sla. Sedaj je tu sedanjost, pred nami je jutri in hočeš nočeš ga moramo živeti in sprejemati. Četudi neradi. Vsaj tisti, ki ve- mo za tisti boljši NEKOČ. To mi je prišlo na misel pred dnevi, ko sem bila na obisku v Kostanjevici. Tam, kjer živi naša draga Frida, ki jih ima že krepko čez osemdeset in o ka- N teri sem za Novi glas že toliko-kat pisala. Predvsem o tem, dase vedno smeje in da zna ved- no v vsaki stvari najti pozitiv- no plat. A vendar ni več tako. Prvič, odkar jo poznam, se Fri- da ni smejala in tudi iz njenih ust ni bilo več slišati besed, kot “vse je dobro, lepo nam gre, kaj nam manjka”. Morda so te- ga kriva leta, morda, najverjet- neje, so tega krivi časi. Časi, v katerih živimo. V Kostanjevici se v teh dveh le- tih, odkar me ni, ni veliko spremenilo. Hiše in ljudje so vse bolj stari in betežni, nihče ne prenavlja ali gradi na novo. Kot bi vas zaspala in kot bi ti- sto življenje, ki ga je bilo vse- povsod polno, nekam potoni- lo, izginilo. Sicer je sedaj jesen in morda je treba občutek si- vine pripisati megli in obla- kom. A vseeno, v desetih, dva- najstih letih se je Kostanjevica popolnoma spremenila. Mor- da je to samo majhen odsev sprememb, ki so prizadele vse nas. In vso Evropo. Poleg Fride smo v Kostanjevici obiskali tudi mlad par, ki sedaj živi in skrbi za našo malo kam- nito hišo. Občutek, ko sedeš za mizo, ki je bila tvoja, a ni več, in gledaš skozi okno, ob kate- rem se več ne prebujaš, a si se nekoč, je res nenava- den. Okus ima po minevanju, polzenju in odhajanju. In po preteklosti, ki je ni več mogoče obuditi. A ostaja nekje napisa- na, na dnu srca, in je čas ne more izbrisati. Ob čaju se pogovar- jamo o vasi in znancih. Pove- sta nama, da je sosednja hiša naprodaj. No, ne ravno vsa, polovico hiše prodajajo, ban- ke, ki so jo zarubile. Po stečaju založniške hiše, ki je bila last dveh bratov, lastnikov. Moj- strsko prenovljena kamnita hiša gre v prodajo za samo 35.000 evrov. V njej prebiva priletna gospa, mati in vdova. Sprašujem se, ali skupaj s po- lovico domovanja prodajajo še njo, njen vsakdan in njene spomine. Zavzdihnem in vsi umolknemo. Spomini... Ko so Ljubljančani začeli prenavljati neobljudeno, že razpadajočo domačijo, sem bila že nekaj let v Kostanjevici. S prijateljico, ki je sicer po poklicu arhitekt in se je v vas preselila istega leta kot jaz, sva spremljali gradbe- na dela. Z občudovanjem in s trohico nevoščljivosti. Medve sva namreč za silo zakrpali naši kamniti hišici. Nič kam- nitih okenskih okvirov, nobe- nih portalov, nobenih kamno- seških umetnin. Samo da je bi- lo bivalno, udobno, toplo. Brata pa sta svojo hišo obna- vljala v strogem kraškem stilu, uporabljala sta po večini les in kamen, delala sta po večini sa- ma in hiša, kamor so se vselili njuni starši, je postajala pravi arhitektonski biser. Tako je, če imaš denar, je na mojo ugoto- vitev, da je hiša lepa, pripom- nila prijateljica. Denar, pa tudi pridne roke, sem pripomnila jaz. In stara kraška domačija je ponovno zaživela. Med ted- nom sta tam prebivala starejša zakonca, ob nedeljah pa so se iz Ljubljane pripeljali otroci, vnuki in pravnuki, bilo je pi- sano in veselo, da je odmevalo po Kostanjevici. Potem, čez nekaj let, ko se je začelo pisati in govoriti o tej krizi, ki ji še sedaj ni konca, je namesto ve- selja zavladala tišina, nič več ni bilo velikih avtomobilov pred hišo, niti otroškega vrišča. Nekateri so pripovedo- vali o stečaju, o bankah, ki pri- tiskajo. Zgodba, kot jih je bilo napisanih v Sloveniji na ti- soče. In drugod po Evropi tu- di. Od tistega dne, če se ne mo- tim, je bilo leta 2009, a čisto mogoče je, da me spomin va- ra, ko so nekje v dnevnem časopisju naznanili, da se je v Ameriki začelo nekaj, kar so poimenovali kriza. Nekaj neo- tipljivega, nedojemljivega, kar so nam vsilili, ne da bi mi ve- deli s kakšnim skritim name- nom. In potem je to nekaj ostalo med nami, pa čeprav ga ni videti nikjer in je nebo ena- ko jasno, reke enako bistre in gozdovi tihi in skrivnostni kot zmeraj. A tisto nekaj, tista kri- za, živi med nami in nas mori. / dalje prihodnjič Suzi Pertot a sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani je bila v orga- nizaciji Združenja športnih zvez vsakoletna tiskovna kon- ferenca o slovenskem športu v zamejstvih, namenjena medi- jem iz matice. Svoj utrip in re- zultate v minulih dvanajstih mesecih so predstavile krovne športne organizacije Sloven- cev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Našo športno sren- jo je z letos res posrečenim iz- borom športnikov zastopalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Poleg predsed- nika ZSŠDI Ivana Peterlina so se srečanja z novinarji ude- ležili telovadka Tea Ugrin, od- bojkar Jernej Terpin in organi- zacijski tajnik Združenja Mar- tin Maver z raziskavo o slo- venščini v šoli in športu pri nas. Na tiskovki so bili prisotni tudi sam predsednik Olimpij- skega komiteja Slovenije Bog- dan Gabrovec, olimpionik Mi- ro Cerar, načelnica Združenja športnih zvez Sonja Poljšak in N predstavnik Urada RepublikeSlovenije za Slovence v zamej-stvu in po svetu Rudi Merljak. Tokrat je slovenski šport v Ita- liji opozoril nase v Ljubljani z mladima tekmovalcema, ki sta pravzaprav zanimiva tudi za vseslovensko medijsko sceno. Že spet pa je bil žal dokaj mlačen (če izvzamemo nekaj televizijskih ekip) odziv novi- narjev iz osrednje Slovenije, za katere dejansko dogodek iz le- ta v leto sploh uresničujejo. Tržačanka Tea Ugrin je navse- zadnje olimpijska kandidatka v športni gimnastiki, državna prvakinja v mnogoboju v enem najbolj prestižnih špor- tov, za sabo ima tudi odmevni uvrstitvi kot 17-letnica na članskem svetovnem prven- stvu. Števerjanec Jernej Terpin pa igra za državne prvake lju- bljanskega ACH Volleyja, v zadnjem mesecu je debitiral v evroligi in pri 19 letih sanja o nastopanju z vse boljšo sloven- sko izbrano vrsto selektorja Gianija. Martin Maver je predstavil publikacijo, ki jo je ob stro- kovni pomoči Norine Boga- tec s Slovenskega raziskoval- nega inštituta uredil in je za- gledala luč jeseni. Gre za po- pis slovenske šolske mladine med Gorico, Trstom in Špe- trom z zanimivimi ugotovitva- mi glede narodnostnega sesta- va družin naših šolarjev, izbire športnih panog in klubov ter pogovornega jezika tako v šoli kot na tekmovališčih. Slovensko športno zvezo iz Ce- lovca je predstavljal dolgoletni predsednik Marjan Velik. Sku- paj z Narodnim svetom ko- roških Slovencev si prizadeva- jo, da bi bili prireditelji Evro- peade, se pravi nogometnega prvenstva manjšin v Evropi, leta 2020 ob stoletnici ko- roškega plebiscita. V klubskih dresih so športno gibanje Slo- vencev v Avstriji zastopali čla- ni nogometnega kluba iz Sel ter dijaki, ki so pripravili knjižico o Korošcih na olimpij- skih igrah. Slovenskih športnikov iz Hrvaške in Zveze Slovencev na Madžarskem ni bilo na pred- stavitvi, prikaz stanja (ki je do- kaj borno) na športnem po- dročju v Porabju je podal Bo- jan Sekereš. HC TAKO PAČ JE! Ko sem znancu že sredi letošnjega septembra po- vedal, da sem letos prve božične lučke že videl ta- krat, šel sem namreč “h Kitajcu”, kot pri nas doma rečemo veletrgovini s kitajskim blagom, ki je blizu Červinjana in so v njej samo kitajski trgovci, mi je rekel, da ne velja, češ, da je Kitajec pač trgovec in zato daje božične lučke že septembra v izložbo; prehiteti, da namreč hoče konkurenco in se prav zato ne drži naših navad. Počakati sem torej moral še slab mesec, ko sem spet znancu rekel, da tokrat pa ne bo mogel nič ugovarjati: prve božične okra- ske so namreč že pred praznikom Vseh svetih nek- je obesili. Ni mi hotel verjeti, me je pa nekaj dni kasneje poklical in mi povedal, da sem imel prav, tudi sam je namreč že okrog Vahti videl prve no- voletne okraske z lučkami. In se je hudoval, na koncu pa je rekel tisti porazni, a zato tudi vsepri- sotni: “Tako pač je”! Ne bom ovinkaril in tudi ne slepomišil, še manj pa se pretvarjal, kako sem ogorčen, in podobne za- deve, le to bom zapisal, da mi je žal, ker pač živim v taki družbi, kjer so postali prazniki samo pri- ložnost več, da se z njimi in ob njih še bolj zasluži. Kot da je vse naše življenje postalo en sam velikan- ski trg, velikanska trgovina, kot da smo sami samo del te trgovine in zato cenene moralistične zapise, v katerih se hudujemo nad tem ravnanjem, pre- puščam drugim. Oh, kako lepo je besedičiti sem in tja, z leporečjem pisati, kako je vse to “na- gravžno” grdo, kako bi moralo biti, in bla bla in bla bla. In prav tega besedičenja je te dni vsepovsod veliko, vsi so eni sami veliki moralisti, vsi proti te- mu, da se razobešajo lučke že mesec dni pred Božičem, vsi proti konzumizmu, vsi proti razpro- dajam, vsi proti nakupovanju, vsi proti zunanjemu blišču, vsi vedo povedati ogromno o tem, kako grdo, da je to, a kaj ko je življenje, a kaj ko je naša družba, katere del smo, drugačna. Naše knjižne založbe so konec minulega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavljale svoje knjige na slovenskem knjižnem sejmu, šel sem zra- ven, da pofotografiram, da vidim, koliko še naše založbe zanimajo “Slovence iz matice”, kot rečemo Slovencem iz domovine tu, kjer živim, in začuda pri nas konec novembra zares še ni bilo velikega predbožičnega vrveža, ki sem ga takoj ob prihodu zaznal v slovenski metropoli. Nisem imel veliko časa za ogled novih knjig, ker me je čakala študentka, ki piše diplomsko nalogo o nas, Slovencih v Italiji, in zame je izvedela preko družinske prijateljice Nike, ki me ima zelo rada, a ji je vedno žal, ker hodim v cerkev, in mi to iskreno pove. Posmejem se ji nazaj in ji vedno rečem, da bo enkrat prišla z mano, ona obljubi, a doslej nama še ni uspelo. A nama bo, to vem, ker je Nika izjem- no poštena in bistro vidi, da taka družba, kot je da- nes, ni dobra, da smo se nekje vsi skupaj izgubili. Z bistro študentko Špelo sem sedel dobri dve uri, hotela je izvedeti čim več o nas, o rabi slovenščine pri nas, še in še, dal sem ji kontakte, še druge ji bom, izmenjala sva si veliko informacij, predvsem jo je zanimalo, kako je zares v vsakodnevnem življenju pri nas, saj se ji zdijo strokovne razprave o stanju uporabe slovenskega jezika pri nas preveč papirnate, skorajda same sebi v namen, prebrala pa jih je veliko. Niti ne vem, kje sem na knjižnem sejmu ujel, a nekje sem, da bodo na Tromostovju prižgali lučke tisti dan. Naša družina, vseh pet, se je okrog štirih zbrala pred hotelom Slon. Že sem hotel povedati, zakaj se ta hotel imenuje Slon, a vsi so to zgodbo že slišali, vsi jo poznajo, dejansko pa nikogar ne briga nič za nobenega slona več, to sem zaznal po glo- bokih vzdihih in sem umolknil. In sem se na- smehnil nekam proti Tivoliju, kjer so že prižgali božične lučke. Sam pri sebi sem bil srečen, da sem se rodil v časih, ko so take pripovedi o slonih še vžgale, ker smo otroci zares bili veseli, ko smo prvič videli živega in nekam utrujenega slona v kakem podeželskem cirkusu ali pa v živalskem vrtu v Lju- bljani, kamor so nas, podeželane, vozili na izlete, da so se nam ljubljanski vrstniki hudobno režali, tiste zanikrne opice v kletkah pa tudi. “Kot vedno, ampak zares kot vedno, smo prezgod- nji”! so mi družinski člani povedali in sem zato predlagal, naj gremo skupaj v Namo, sklenili smo namreč, da bomo videli skupaj, kako bodo prižgali lučke v Ljubljani. In smo šli v Namo, sinu sem vseeno povedal, kaj Nama sploh pomeni, in tudi to sem dodal, da je bila nekoč, ko sem jaz imel njegova leta, “najbolj nobel” trgovina. Zraven sem zlobno pripomnil, da danes večina mladih najbrž ne ve, da ime Nama stoji za Narodni magazin. Rad imam božične lučke, zelo rad imam božični čas, okrašena drevesca, svetleča izložbena okna, tudi svetleči reklamni napisi so mi všeč, rad imam ta božični in prednovoletni blišč, za katerega vse- splošno velja, da ga ne smemo imeti radi, a ga na tihem vsi imamo radi. Motijo me druge stvari. In motila, zelo me je motila množica, kakršne v Ljubljani niti ob obisku papeža Janeza Pavla II. dal- jnega leta 1996 nisem doživel. Kolone, množice ljudi so se zgrinjale in zgrinjale in svojim sem pre- dlagal, da gremo na toplo nekam drugam: “Te gužve pa res ne prenašam, saj to je noro”! Ko smo se čez čas vrnili, so bile lučke že prižgane, ogromna množica je še vztrajala, a se je dalo vsee- no hoditi in smo šli do Tromostovja skupaj, da sem sam pofotografiral krasne lučke, da smo se tam poslovili, naši študentki sta šli naprej, mi pa smo šli čez Kongresni trg do avta in takrat sem re- kel ženi: “Ne reci, da sem spet Kasandra, Adriana, a vse to me spominja na čas tik pred prvo svetovno vojno, ko so ljudje kar nekam noreli, se veselili, veseljačili, plesali, se veselili in noreli... ” V avtu je nekje med nami obvisela tišina. Rad vozim po avtocesti, ker lahko potegneš in raz- mišljaš, a odgovora na to, zakaj toliko ljudi za prižiganje lučk v Ljubljani, nisem našel. A smo že vse zares izgubili, da je dovolj, da nekdo naznani prižiganje lučk in smo že vsi tam? “Ti, a ne bi že sedaj kupila nekaj za Božič? Kar je treba, namreč, da ne bi potem nikamor več hodi- li”? sem vprašal bolj samega sebe kot ženo v avtu na poti proti sivo depresivni Furlanski nižini. “Pa saj že leta ne hodimo nikdar nikamor naku- povat pred Božičem, že leta ne! In, Jurij, saj smo šele konec novembra, dajmo, dej! Že res, da so lučke krasne, a ne še ti, daj, no”! je bila kratka. Luka je pribil, da je res, kar pravita njegovi sestri, da namreč postajam ljudomrznež. “Tako pač je”! je vdano rekla skozi okno v temo žena. JURIJ PALJK 24 Nekaj, kar nas mori (1) Nekoč, nekje ... smo lepo živeli Vsakoletna predstavitev Slovenski šport v Italiji v Ljubljani v najlepši luči Novi naročniki bodo prejeli v dar letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige: - KOLEDAR GMD 2016 - Danijel Čotar: PTIČJE KVATRE - ilustriral Matej Susič - Mira Zelinka: KRALJESTVO MORJA - ilustrirala Jasna Merku’ - Stanko Sivec: SKOZI OGENJ NAROČNINA ZA LETO 2016 ZNAŠA: za Italijo 50,00 evrov za Slovenijo 50,00 evrov za inozemstvo 100,00 evrov PODPORNA NAROČNINA: 100,00 evrov