231
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesarjevič Rudolf vrnil se je po dolgem sijajnem potovanji skoz Galicijo in Bakovino čez Ogersko nazaj na Dunaj. — Zaduji čas imel je minister vnanjih z«dev gr< f Kalnoky najvažuejši posel v zadevah kandidature princa Ferdinanda Coburškega za bolgarski prestol. Pravega, praktičnega vspeha za sedaj ta kandidatura sicer gotovo ne bode imela, ker Ruska tega i" tudi nobenega druzega ptujega kandidata ne bode sprejela. Eno pa je vladarstvo in pa grof Kal-noky dosegel s to kandidaturo, namreč sočutje Evrope enako za princa Coourškega, kakor tudi za politiko avstrijsko glede Balkana. — Bolgarska pridobila si je pa tudi zaupanja še več v Evropi, tako da ji bode laglje še dalji, negotov čas,   vladarstvo  dežele oskrbovati brez
kneza.
Jako zanimivo bilo je vedenje dunajskega časništva nasproti veliki pravdi, katera se je vršila v Bosni zoper vojuiškega liferanta Barucha. Dolgo let je goljufaval vojaštvo za milijone, konečno dejali so ga vendar v klešče in ga obsodili na 4 leta. Ravnal je nezaslišano, toda judovski dunajski časniki molčali so o vsej do-godbi — kakor da bi je ne bilo — ker je slepar — bogat — j ud.
Laška. — Minulo nedeljo sošel se je po mnogih zaprekah „meeting meetingov" obrnjen zoper konservativne zveze vladiue v privatnih prostorih.
Dvorana kinčana je bila s podobami Oberdankovimi in rudečimi zastavami. Shoda udeležilo se je krog 300 oseb. Hudo so napadali kralja, vlado in centralne vlasti ter se izrekli za nujno potrebo svetovne revolucije, ka-tera mora leta 1889 izhajati s Pariza. Časniki trdijo, da je bil vspeh tega shoda izključno veselostni.
V soboto vprli so se vjetuiki v Neapolji s toliko silo, da jih je moralo vojaštvo \krotiti. — Na jutro 18. t. m. našli so v Brisigeli na hišah nabite sledeče oklice: »Prostovoljci na noge, mladenči Italije! zbirajte se v trumah, da se zberete pod zastavo proste Italije.   Pa izrecite se,
232
da se nočete boriti zoper prosto deželo v Afriki, ampak da hočete svojo kri preliti samo za oproščenje Trsta in Trienta!'4 Policija je plakate takoj vničila. — V Benetke dospela je kraljica in bo tam ostala tri tedne.
Francoska nima sreče v svoji politiki, ker nima poroštva stalnosti v republikanski organizaciji. Predsednik republike, sedaj Grrevy, mora se ozirati na vladajočo stranko, oziroma njene vodje. Ti pa se menjajo, in ako bi predsednik hotel ravnati po svojem prepričanji, taaoj so vse glave po konci, in očitanje, da dela na lastno samovlado, stori ga nemogočega.
V  boju ste si radikalna in pa konservativna se ve da republikanska stranka. Radikalna ima na zastavi svoji maščevanje proti Nemški. Tej stranki duševni načelnik je sedaj bivši vojni minister general Boulanger, ki je pri zadnji ministerski spremembi moral zapustiti ministerski sedež.
Radikalna stranka ne more pozabiti, da je bil njen najodličnejši zastopnik odstranjen iz vlade in sega po vsakojaki priliki pokazati, da je Boulanger edini mož, ki ima moč in voljo, Francosko zopet spraviti k veljavi. Omenjali smo zadnjič demonstracij za Boulanger-a, ko je zapustil Pariz in se podal v svojo novo garnizijo. Povodom te dogodbe pisal mu je poslanec Laur jako laskovo pismo. Na to odgovoril je Boulanger, kakor se trdi sicer zaupno, pa Lauer objavil je pismo, ki pravi: da se mu zahvaljuje za njegovo udanost, katero toliko više ceni, kolikor bolj redki so taki dokazi prijateljstva, vendar mu je malo na tem, ker on stori in bo storil samo svojo dolžnost vkljub sovraštva in odpadništva. — Njemu zadostuje ostati na strani onih, ki hočejo spoštovano Francosko in ki domovino višje stavijo, kakor zapreke strank in interese posameznih. On ima le edini namen, Francozom zaklicati, da morejo in smejo glavo po koncu vzdigniti, to je edino vedenje, ki se spodobi za narod, kakoršen je francoski.
V  vladinih in parlamentarnih krogih zbudilo je to pismo Boulangerjevo veliko gibanje. Nekateri mislijo, da bo vlada strogo proti njemu postopala, toda dosedanje skušnje kažejo, da je Boulanger marsikaj smel storiti nekaznovan, kar bi drugemu ne bilo pripuščeno.
Nemška. — -Cesar Viljem podal seje zopet v kopel Gasteinsko. kjer bo skušal okrepčati svoje zdravje. Naš cesar ga, kakor vsako leto, zopet obišče na avstrijskih tleh in v kopeli, ki je njegova last. Dne 2. avgusta pričakuje se knez Bismark v kopeli Kisingeu.
O potovanji cesarja Viljema v kopel Gasteinsko se brzojavlja z Innsbrucka dne 19. t. m.: „Cesar Viljem zjutraj ob 9. uri, ko je odzajutrkoval in rešil došla pisma, odpotoval v Lend oziroma v Gastein. Videlo se je, da je izvrstno ponočio spanje cesarja okrepčalo. Namestniku nasproti izrekel je upanje, da mu bode kopela v Gasteinu zopet okrepčala zdravje."
Z dne 18. t. m. pa se je brzojavilo ravno od tam : „Nemški cesar, katerega je princ-vladar v Bregencu pozdravil,   odpeljal  se je ob 5. uri od tam in se pripeljal
ob 9. uri zvečer v Innsbruck, kjer ga je na kolodvoru sprejel namestnik. Cesar šel je opirajoč se na palico, k vozu in se odpeljal v hotel „Tirol". Občinstvo ga je pozdravljalo.
Španjska. — V ponedeljek dospel je v Madrid cesar Don Pedro Brazilijanski, ki bode iskal zdravja v kaki evropejski kopeli. Na kolodvoru sprejel ga je minister vnanjih zadev in pa poslanstvo brazilijansko.
Ker je cesar Don Pedro sorodnik princu Coburškemu Ferdinandu, ugibljejo nekateri, da bode on posredoval pri merodajnih evropejskih dvorih, da se potrdi izvolitev princeva za prestol kneževine Bolgarske. — Več kot ugibanje gotovo tudi ta govorica ni.