Poprečnlna v gotovini platana. m žH m a i: A , Dr.Basaj: Naše posojilnice in vrednostni papirji. — Angleška ali stopnjevalna w • metoda Icontokorenta. — O vložnih knjižicah. — Kmetijsko zadružništvo na Češkem. Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. .............................................* Priloga „Narodnega Gospodarja” St. S. >. 1927. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu In pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. v. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, r. X. z u. z., se bo vršil dne 30. maja 1927 doplodne ob 9. uri v uradnih prostorih. 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo, načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1926. 4. Čitanje revizijskega poročila. S. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Hednl občni zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. maja 1927, ob 7. uri zjutraj po prvem sv. opravilu v dvorani Prosvetnega doma v Smledniku, i. Poročilo načelstva! -Z. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Sprememba pravi). 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 'Občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. 'z., se bo vršil 6. junija 1927 ob 15. uri v posojij-nični pisarni. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenju rač. zaključka za leto 1926. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. * Redni občni zbor Posojilnice in hranilnice v Poljanah. r. z. z n. z„ se ho vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 ib 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih, i. Poročil'' načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev enega članu v nadzorstvo za 1 leto. 4. Odobritev rač. zakljjička za leto 1926. 5. Raznoterosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Slivnici pr) Celju. r. z. z n. z., se bo vršil dne 22. maja 1927 ob pol K. uri v zadružnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, r. z. z n. z„ sc ho vršil 26. maja 1927 ob 3. uri popoldne v hranilnični uradni sobi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. OdobritdV računskega zaključka za leto 1926. 3..Poročilo o reviziji. 4. Volitev . dveh članov načelstva. 5. Slučajnosti. Ojičnl zbor Hranilnice In posojilnice v Bočni, r. z. ■z n. z., sc bo vršil dne 22. maja 1927 oh 9. uri dop. v poslovnem prostoru. 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3! Pptrjenje računskega zaključka za leto 1926. 4. Čitanje reviziskega poročila. 5. Slučanjosti. XXXV. redni občni zbor »Vzajemne posojilnice v Ljubljani-, r. z o. /.., sc, ho vršil dne 3; junija 1927 ob Ib. uri v posvetovalnici zadruge: Miklošičeva cesta št. 7. L Poročilo načejstva in nadzorstva. 2. Sklepanje o računskem zaključku, zu, leta 1926 in o porabi Čistega dobička. 3. Volitev načelstvu - in namestnikov načelstva. 4. Slučajnosti. - § 20. Občni zbor je sklepčen, akd je osebno navzoča ali pa po pravilnih pooblastilih zastdpana vsaj ena desetina vseh članov. Vsak član sme zastopati samo enega člana. XVII. reuiii občni zbor Stavblnske zadruge Lastni doni v Trbovljah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 19. jun/ja ; 1927 ob 3. j,uri popoldne v prostorih Društvenega doma. 1,Otvoritev in čitanje: zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva iii nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Elektrosirojiic zadruge v Podbllcl, r. z z.. %. z., se bo vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 oh 3f' uri pop. na, Jamniku št. 13. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizizjskega poročila. 5. Potr-jenjc računskega zaključka za leto 1926. 6. Odstop enega člana načelstva. 7. Slučajnosti. (jbčni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., se bo vršil 29. maja 1927; v zadružnih prostorih ob 15. uri. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Koprivnici, r. z, z n. z., se bo vršil dne 22. maja 1927 ob 3. uri pop. v prostorih tukajšnje kaplanijc. 1. Čitanje revi-zijskdga poročila (čc bo že ta čas izvršeno). 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje rač. zaključka za leto 1926. 5. Slučajnosti. Občni zbor Konsuiimega društva v Št. Jerneju, r. z. z o. z., sc bo vršil v nedeljo dne 22. maja ob 31 uri pop. v prostorih društvene dvorane. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega za-, klinčka za leto 1926. 3. Volitev nadzorstva. 4. Predavanje. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Spodnji Polskavi, r. z. z h. v... se bo vršil dne 22. maja 1927 ob 3. uri pop. v iposojilničnih prostorih, t. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje in odobrenje računskega zaključka za leto 1926. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4, .Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 22. maja 1927 ob 8. tiri dopoldne v uradnih prostorih v Gornjem gradu, h Poročilo načelstva hi nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1926. 3. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25"— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. • Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. '' . ■■ Vabilo k redni glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo. ki se bo vršila v četrtek, dne 9. junija 1927, ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5. DNEVNI RED: 1. Odobrenje zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Slučajnosti. Dr. A. Korošec, predsednik. § 19. Zvezinih pravil: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni Prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjemu 10 zadrug. Dr. Basal: Naše posojilnice in vrednostni papirji. Pomen vrednostnih papirjev. Pred vojno so' bil vtrednoistnii: papirji velike važnosti za vsak denarni zavod tako tudi za naše večje in manjše posojil niče. Z vrednostn'imii papirji sodelujejo s sorazmerno majhnimi vsotami stotine in tisoči premožnejših poedincev, zavodov ih ustanov pri financiranju velikih dienairnih zavodov, industrijskih in trgovskih podjetij, pa tudi pri kreditih državi in drugim javnim telesom. Velike emisije po vojni. Takoj po. vojni je nastalo 'izredno živahno trgovanje z vrednostnimi papirji in ogromne množine novih papirjev so se emitirale. Razumljivo. Izza vojne je ostalo pri ljudeh veliko papirnatega denarja, obrestna mera pa je bila tedaj zelo nizka. Še bolj pa je ustanavljanje novih podjetij in emitiranje novih papirjev pospeševalo dejstvo, da so bile vsled vojne gospodarske sile izčrpane. Z novimi podjetji in emisijami se je hotelo dati gospodarstvu novega življenja, nove pobude. Hotelo se je poklicati v življenje prepotrebna trgovska in industrijska podjetja, pa1 tudi' domače banke tembolj, ker smo naenkrat vsled novih državnih mej bili odrezani od poprejšnjih denarnih, industrijskih im trgovskih centrov Avstrije. Živahno kupovanje papirjev. • Razlog za ljudi, kil so vrednostne papirje kupovali, pa je bilo predvsem to, da SO' s tem hoteli doseči znatno ugodnejše obresto-vanje svojega denarja, kakor ga je bilo mogoče dlosečil pri vlogah. Ljudi so vabile visoke dividende vseh podjetij, katelra so v času inflacije skoro brez izjeme sijajno uspevala im izplačevala tudi sijajne dividende. Zato je samo po sebi umevno', da so tedaj podvzetnejši finančniki ustanavljali na. vseh poljih nova podjetja, in metali na trg Vedrio nove in nove papirje, katerih pa nikoli mi! bilo dosti Takim ustanoviteljem je bilo treba le nekoliko korajže, po previdnosti 6m solidnosti se ni prav nič vpraševalo. Preokret z deflacijo. Toda kmalu1 so ise razmere temeljito spremenile kakor hliltro je diržavai začela s politiko deflacije ih stabilizacije dinarja'. Denarja je vedno bolj primanjkovalo., obrestna mera. je vedno bolj napredovala. Zaslužki najrazniovnstnejšiih podjetij 'iz časa inflacije pa so se začeli strašno hitro' krčiti, talko da so podjetja kmalu mesto' dobička izkazovala izgubo., nesolidnejša pa seveda zguboi tudi skrivala v svojih bilancah. Velik del podjetij se je lizkazaloi alfi nerentabiMh ali zavoženih vsled slabega vodstva allli v gospodarskih razmerah meutemeljeniilh ali pa neza-doistno fundiranih, da bi prebolela težke čase krize. Sledile so ustavitve obratov, likvidacije lin komkurz'i v vseh panogah gospodarstva. Poprej obilno tekoče dividende viednioistnlilh papirjev so popolnoma usahnile. Ne le to. Veliko vrednostnih papirjev je sploh popolnoma izgubilo svojo vrednost, kakor je kmalu pokazaHa likvidacija ali fcom-kurz podjetja. Pri bankah se položaj jasnil in razčiščuje še sedaj. Ljudem je postalo žal, da so zabil denar v nesigurne papirje, ki: ali ne nosijo več nobene dividende ali pa so celo že popolnoma brez vrednosti. Vrednostni papirji so izgubili zaupanje. Prenehala je do malih izjem popolnoma vsaka trgovina s papirji. Izključeno je bSIloi mlislM na emisijo moviilh papirjev. Zavladalo jb tolrej splošno nezaupa- nje v papBrje, ki jih ni hotel nihče več kupovati, dasi so bili n'a ponudboi globoko pod nominalno ceno. Slično, kakor so poprej vsi papliirji prav kmialu po emisijli dosegi cene visoke nad nomimale. Današnji položaj. Kakšen je položaj na efektnem trgu danes? Lahko ga označimo s tem, da vlada še splošno nezaupanje im da bo trajalo še precej časa, predno bo to nezaupanje premagano. Preveč blizu in preveč sveži so še v spominu veliki polomi in likvidacije, katerih posledica je bila ta, da je posestnikom papirjev propadlo stotine milijonov dinarjev. Varano zaupanje je težko zopet pridobiti iln to je bolezen naših dni. Prt tem pa moramo povdariti, da se je Položaj vrednostnih papirjev že temeljito izboljšal. Seveda zavest o zboljšanju ne bo naenkrat prodrla med pristojne gospodarske kroge slično kakor tudi nezaupanje ni prišlo naenkrat, ampak ga je rodila cela vrsta: britkih izkušenj. Nezaupanje ni več utemeljeno. Da nezaupanje v papirje ni več utemeljeno, zato navajamo le sledeče. V dneh krlil-ze so bila podjetja postavljena na preizkušnjo in ito prav težko in resno preizkušnjo'. Le, kar je bilo zdravega in močnega', se je obdržalo. Zato danes že z veliko sigurnostjo lahko sodimo o vrednosti podjetij in papirjev, ki ta podjetja, predstavljajo. Danes že s Precejšnjo jasnostjo lin gotovostjo vidimo in presodilmoi, katera podjetja so nerentabilna, katera podjetja so v krizli podlegla, katera nasproti pa soi se ravno v krizi izkazala močna itn solidna. Obrestna mera za vloge je dandanlets v Primeri, z ono v letih 1922 do 1925 silno nazadovala. Srednja obrestna mera za vloge je danes 4 db 6%. Zdravi vrednostni! papirji pa nosijo 7 do 10 odstotno in tudi' večodstot-no dividendo. Papirji zdravih podjetij pat ne nosijo le dividendo. Pri njih raste tudi njih notranja vrednost z ozirom na vedno večje izkazane in tihe rezerve, na vedno večje lastno premoženje, ki ga zdravo podjetje redno nabira iz poslovnih prebitkov. Ves poslovni prebitek leta se namreč redoma ne razdeli! delničarjem kot dividenda, temveč le del tega prebitka. Za posojila tudi nli mogoče, več dtoseči poprejšnje visoke obrestne mere in" povrh tega so izkušnje pokazale, kako nesigurna morejo biti trgovska in industrijska posojila. Nasproti temu pa: so vrednostni papirji zdravih podjetij sorazmerno popolnoma vami iln nosijo sorazmerno visoko diviidendoi Vsi ti navedeni in še drugi razlogi, mislimo tu zlasti narodno - gospodarski razlog zbiranja domačega kapitala za domača podjetja', govorijo že zadosti prepričevalno' za to, da se danes zopet izplača kupovati, papirje! zdravih podjetij. Z gotovostjo se lahko trdi, da bodo taki papirji- šliil tudi- prav znatno kvišku primerno- temu, kakor bo prodirala v gospodarske kroge zavest o koristih kupovanja vrednostnih papirjev. Rezervni zaklad — v papirje. Za posojilnice pa je posebej še treba, navajati sledeči razlog. V teku zadnjih let, ko je vladala visoka obrestna mera, so sii ble posojilnice nabrale razmeroma visoke rezerve. Rezerve so lastno premoženje zadruge, ki je naravnost poklicano-, -da gre za nakup vrednostnih papirjev. S tem posojilnica ne zadene svoje likvidnosti, ker je rezervni zaklad njeno lastno premoženje, ki ga ne bo nihče dvigali. Naj omenimo pri tem, da srbski zakon o akcijskih -družbah naravnost predpisuje, -da mora podjetje del svojih rezerv naložiti v vrednostne papirje. Kupujmo — domače, slovenske papirje! Odgovoriti imoramo še na vpraišajije, ali naj kupujejo posojilnice delnice domačih slovenskih zavodov in podjetij ali državne papirje. Nakupa državnih papirjev gotovo ne more mo odsvetovati. Toda državni papir označujeta dve posebnosti: prvič je njegovo obrestovanje sta'l'mo- vedno enako, drugič je njegova notranja; vrednost vedno enaka, ne raste. Nasproti temu pa moramo glede domačih zavodov in podjetij povdariti, da posojilnice vršijo svojo' narodno gospodarsko dolžnost, ako sodelujejo pri njih financiranju, da torej kupujejo delnice slovenskih zavodov in podjetij. Dalje pa imajo posojilnice pri teh vrednostnih papirjih poleg sorazmerno Visoke dividende še to ugodnost, da notranja vrednost papirjev redoma raste. Za tržno ceno papirja so namreč merodajna dva činitelja,: višina dividende in notranja vrednost, prvi seveda v večji meri nego drugi. Zaključek. Zaključek teh razmotrivanj naj bi! torej bil, da naše posojilnice začno nalagati svoje rezerve v domačih vrednostnih papirjih. Rezervni zakladi, so zadnjih pet,. šest let prav znatno narasli itn te rezerve nakladajo posojilnicam dolžnost, da sodelujejo z njimi pri gospodarski organizaciji Slovenije. Res, da danes ni veliko zdravih papirjev na, trgu, nekaj jih pa je le in te papirje je treba začeti kupovati To, bo- dalo domačim podjetjem pobudo, da bodo pristopila; k novim emisijam in dh bodo mesto dragih tujih sredstev pritegnila: za svoje d c 10 v obliki povišanja delniške glavnice cenejša lastna sredstva. in še c mo. Ml imamo svojo Zadružno gospodarsko- banko, kjer ima odločilno besedo maše zadružništvo. Poslovimo' poročillo in bilanca banke za 1. 1926 (objavljena v 4. številki Nar. Gospodarja cd 15. apr. t. 1.) kažeta, v kako močno podjetje se je razvila banka* koliko ljudskega, in zadružnega de-narja je uspela zbrati v sedmih letih obstoja,. Naravna zahteva tega razvoja je, da banka v primeri z velikimi vsotami tujih sredstev poviša tudi delniško glavnico. Pri tem povišanju glavnice bi; se moralo upoštevati predvsem zadružništvo-. Angleška ali stopnjevalna metoda kontokorenta. Za tekoče račune z različno obrestno mero, t. j. za one račune, kojih stanje se med letom i'zpreminja in se radi tega računajo obresti po različni obrestni meri, poslužujejo se denarni zavodi angleške ali stopnje valile metode. Razlika med francosko in angleško metodo je v tem, da se pri francoski metodi računajo dnevi in od teh obrestna števila od epohe, t. j. od izhodišča do valute vsakega posameznega vplačila oziroma izplačila, do-čim s-e pri angleškem načinu računa, dneve od dneva prve do dneva prihodnje vknjižbe (od valute do valute) ter sc obrestna števila računajo, od vsakokratnih saldov. Primer: J. Miklavčič v Dobrunjah ima, pri: Hranilnici; in posojilnici v Sostrem otvor jen tekoči račun. Obresti, se mu računajo od dolga po 8%, od vloge pa. po 5%. Izplačila v tekočem računu se valutilr-ajo isti dan, ko- je izvršeno izplačilo, povračila sc pa vabitrrajo 2 dni pozneje. Provizija znaša V* % od večje strani polletno, poleg tega s-e računajo stroški za- obvestila po Din 2. ~, izvleček Dim 3. 573. 1927 izplačilo Din 10.000.— val. 573. 15./3. 1927 vloga, Din 11.000,— val. 17./3. 2073. ,, ,, „ 5.000.— „ 20./3. 30./3. „ „ 6.000,— „ 274. 574. 8.000,— „ 574. I0./4. ,, ,, „ 9.000,— „ 12.14. 20./4, 4.000,— 20./4. 30./4. ' ,, izplačilo „ 3.000,— „ 30.14. 20./5. M vplačilo „ 10.000.— „ 2275. 1076. M 8.000,— „ 1076. Za računan.ic obresti se poslužimo obrestnega ista, kot kaže vzorec: Obrestni list. Saldo Dnevi Obrestna števila v breme v dobro D 10 000 - od 5. 3. do 17. 3. 12 1.200 K ii.coo-- K 1 000 - 17. 3. 20. 3. 3 30 D 5.000 — D 4 000- 20. 3 2. 4. 12 480 K .6.000-- K 2.000 — 2. 4. 5. 4. 3 60 D 8 000 — D 6 000 - 5. 4. 12. 4. 7 420 K 9 000-— K 3 000 - 12. 4. „ 20. 4. 8 240 D 4 000-— D 1.000 — 20. 4 30. 4. 10 100 D 3 000 — D 4 000 — 30. 4. 22.5 22 880 K 10.000 — K 6.000'— 22. 5. 12. 5. 20 1.200 D 8.000 — D 2.000-- ■> 12. 6. 30. 6. 18 360 115 3.440 1.530 8% D 76 45 D 2.076 45 5 % K 21-25 D 2.055-20 proviz. stroški D 118-80 D 2.174 — Pojasnilo: Najprej se ugotovijo saldi, označka D — debet, dolg, K = kredit, vloga. 1. 2. Dvig dne 5. 3. 1927 • Vplačilo dne 15. 3. val. 17. 3. • Debet Kredit Din 10 000— (dolg) 11 000 — 3. Izplačilo 20. 3. • Saldo Kredit Debet Din 1 000'— (vloga) 5.000 — 4. Vplačilo 30. 3. val. 2. 4. • • Saldo Debet Kredit Din 4.000 — (dolg) 6 000 - 5. Izplačilo 5. 4. • Saldo Kredit Debet Din 2 000'— (vloga) 8.000'— 6. Vplačilo 10. 4. val. 12. 4 • • Saldo Debet Kredit Din 6 000"— (dolg) 9 000 — 7. Izplačilo 20. 4. • Saldo Kredit Debet Din 3.000'— (vloga) 4 000 — 8. Izplačilo 30. 4. • Saldo Debet Debet Din 1.000'— (dolg) 3.000 - 9. Vplačilo 20. 5. val. 22. 5. Saldo Debet Kredit Din 4.000— (dolg) 10 000 - 10. Izplačilo 12. 6. • Saldo Kredit Debet Din 6 000'— (vloga) 8 000 — Saldo Debet Din 2.000'— (dolg) Ko so izračunani saldi, preidemo k računanju dnevov in obrestnih števil. Obrestna števila se izračunajo po formuli: _ 1i % provilzffij'a od večje strani' prometa (Din 38.000) v breme „ 95.— stroški: 10 obvestil a Dim 2.— „ 20.— izvleček............................. 3.— izenačenje par ...................... —.80 skupaj Din 2.174.— v breme valuta 30. 6. 1927. Izvleček, kateremu se prMožli, obrestni list, se odpošlje računoimetnilku, da ga poltrdi. O vložnih knjižicah. V glasilu osrednje jedrno te (zveze) čeških gospodarskih zadrug je Ml priobčen žari ilmiv slučaj iz posojilničnega poslovanja. Zvezi je bila predložena vložna knjižica z vprašanjem, ali je veljavno izstavljena ali če ni morda potvorjena. Na prvi pogled se je videlo, da je to knjižica, kakršne splošno rabijo rajfajznovike. Toda knjižica ni! bila opremljena miti s posoj il n ičnim- pečatom niti ni bil na nji; označen sedež posojilnice in to je nehote vzbudilo sum o iiepravalnosti knjižice. V redu je bilo navedeno le ime vlagateljevo, njegov priimek in stran glavne knjige vlog. Po daljšem preiskovanju se je dognalo1, da na kraju vlagateljevega bivaSšča sploh mi nobenega denarnega zavoda. Po dolgem prizadevanju je slednjič vendarle uspelo po podpisih funkcijonairjev izslediti, kateri zavod je knjižico izstavil. Po poslednjem vpisu bi bil vsakdo sodil, da je bilo na knjižico vloženih skupaj 170(1 Kč. AH pri natančnejšem opazovanju se je moglo dognati, da je bil iz knjižice iz- trgan en list, vsled česar se: tudi prejete in iz plačam e vsote, navedene na letvi! strani s številkami, saimo po sebi umevno niso strinjale s številko, ki j'e bila zapisana; z besedami na desni! strani knjižice. Ta okolnost je vzbudila nov sum, da je bila vsa vloga že dvignjena ailii; da je dotičnik, Mi si je tol knjižico prisvojil, iztrgal oni list, na katerem je bilo zabeleženo izplačilo, z namenom, da bi izvršil kako goljufivo manipulacijo. Ko se je vprašalo pri zavodu, ki je bil knjižico Izstavi, se je izvedelo, da se je imetnik knjižice preselil v drugo občinlo. Tu si je pri nekeim obrtniku izposodil 800 Kč i'n mu kot zastavo za varnost posojila izročil opisano knjižico, na. kateri pa je bil pred preselitvijo dvignili vso vlogo z obrestmi vred, nakar je iztrgal en list, tako da se je na prvi pogled zdelo, da je naložba v znesku 1700 Kč izkazana pravilno. Zaupljivi In neprevidni rokodelec je začel zadevo šele preiskovati, ko je dolžnik izginil, ne da bil bil poravnal svoj dolg. Ta slučaj kaže, kake previdnosti je treba tako pri izstavljanju vložnih knjižic ka- kor tud ii tedaj, če bi hotel kdo svojO' vložno knjižico zastaviti. Vsaka površnost, vsak nered se tu lahkoi zelo maščuje. Zato bomo v naslednji' razpravi! navedli, na kaj vse se mora pazit til pri izdajanju in sprejemanju vložnih (hrandmh) knjižic, če hočemo posojilnico in druge oibvarovati škod©. Vložne knjižice morajo najprej biti opremljene s tekočo številko in posojil ničnim pečatom. Tako pripravljene vložne knjižice morajo biti dobro shranjene, da bi sil jih nihče ne mogel prisvojiti ih jih zlorabiti. Vlagateljem se knjižice izdajajo po vrsti po tekočih številkah, ki so pri mnogih posojilnicah ilste kakor v glavni' knjigi vlog. Ni trebal še povdarjati, da mora hiti vložna knjižica točno in čitljivo označena1 z vlagateljevim imenom im priimkom in z imenom njegovega bivališča. Tudi vloženi ali dvignjeni zneski morajo biti čitljivo označeni s številkami: in besedami. Tunikcijonarji' naj vedno pazijo, da se pri izdajanju vložnih knjižic ne poruši: vrstni red in da se knjižice izstavljajo le po zaporednih tekočih številkah. Ako kdo dvigne vso vlogo z obrestmi vred, mora odddti: vložno knjižico, ki se predere ali: na drug način označi kot neveljavna in shrani med zadrugimimi spisi. Vložne knjižice vračati vlagateljem, ko so dvignili glavnico in obresti, ni dovoljeno in je tudi,- kakor je bilo uvodoma povedano, nevarno za zadrugo in za- funkcijonarjc. Ako pride tisti, čegar knjižica sc je uničila, pozneje zopet kaj vložit, se samoumevno ne sme za novo vlogo uporabiti knjižica, ki je bila že uničena, ampak se mu mora izdati nova knjižica. Ako bi vloga po dvignjenju imela znašati manj nego 1 Din, naj se dotični vlagatelj opozoriš da naj vlogo zviša ali pa popolnoma dvigne. Brez vložne knjižice se vloga: n-e sme nikdar izplačati Vedno je treba imeti na umu, da edino red dela dobre prijatelje in da »po1 domače« urejeno poslovanje škodi dobremu glasu vsakega denarnega zavoda, me oziraje se- na morebitne neprijetnosti in spore, ki navadno nastanejo, ako sc ne izpolnjujejo predpisi pravil. Funkcijoniarjc je treba opozoriti, da se niti tedaj, ko bil sodišče odredilo izplačilo vloge, ne sme temu nalogu ugoditi, dokler se ne predloži vložna knjižica:. Ako vlagatelj 'izgubi knjižico, naj to takoj naznani načelstvu in prosi, da- sc Vloga ne izplačat nikomur. Vlagatelju naj potem poisojiMca sporoči tekočo- številko vložne knjižice, strani glavine knjige in stanje vloge, da more na- podlagi teh podatkov prositi: za amortizacijo. Vložne knjižice se morajo smatrati za papirje, ki pripadajo imetniku, a -ne temu, na čegar ime je knjižica izstavljena, kajti vlaga t cilj e vo 'ime -ne odločuje o lastništvu vloge. Toda tedaj, ko bi se pojavil dvom, ah je dotičnih, ki hoče vlogo dvigniti, k temu tudi -opravičeni, naj niavzlic temu funkcijortarji zahtevajo poprejšnjo privolitev vlagateljevo, na čegar ime je bila knjižica izstavljenai. Ako je pa vložna knjižica vinlkuHra-na (vezana), se ne sme vloga izplačati holmu drugemu nego -onemu, ki izpolni pogoj Vilm kulaciije. V nasprotnem slučaju, ako knjižica ni Vink utirana1, pa j-c tisti, ki je v posesti- knjižice, upnik dotične- vloge brez ozira- na to> kdo je vlogo na-pravlil in čegavb ime se glasi. Pod besedo »vinkulacija« se razume obveznost, sklenjena med imetnikom knjižice in pos-ojilnličo alti kalhim drugim denarnim zavodom, da se vloga oh predložitvi! knjižice ne izplača, ako1 prinesli tel j ne izpolnil še drugega -pogoja, k-aitciri sc dogovori kot nadaljuj dokaz za istovetnost opravičenca. Najuavadmojši -način vinkutacijc je, da si vlagatelj izbere določeno geslo, ki se napiše v knjigi vlog ob vložni številki. Priporočljivo je, da vlagatelj na: poseben listek 1'astno-ročnb zapiše n. pr.: Vloga, vložena na knjižico št.... in izstavljena na ime podpisanega, se more izplačati -samo na gesto »Varčnost«. Temu besedilu doda še datum in svoj podpis. Ta listek se nalepi na dotični1 konto (račun) vlagateljev. V vložno knjižico se satmoulmevno ne sme napisati geslo-, ampak se napravi samo pripomba: »vinkuliramio« (ali: »pridržano«) in to- ma prvi naslovni strani knjižice, poi potrebi še na strani-, kjer je izkazano stanje vloge na dan, -ko je bila vinkulaciijai dogovorjena med vlagateljem in posojilnico. Ako pride vlagatelj z v5mtkulira.no knjižico dvignit vlogo, potem se mu vloga ne sme preje izplačati, dokler ne pove goski, ali še boljše: dokler na potrdlilo o izplačilu ne zapiše gesla, Vimkulacija se more izvesti tudi, tako, da. se na, pristojni strani glavne knjige zaznamuje ime ene, dveh ali več oseb, ki naj bodo opravičene, dvigati posamezne zneske od vloge, oziroma vso vlogo. V takem primeru, ko naj bo več oseb pooblaščenih za dviganje, je treba tudi ugotoviti, ali) sme en pooblaščenec samostojno brez privoljenja drugih dvigati- (kumulativna vinkulacija) aili pa morajo dvigati- le vsi skupno (kolektivna vinkulacija), oziroma po nekoliko izmed njih. Ako n. pr. zahteva nek vlagatelj komu-lativno vinkulacijo za svojo ženo ih svojega sina, more posojilnica ob predložitvi knjižice izplačati vlogo ali ženit sami ali pa tudi. sinu samemu. Prt kolektivni vinkulaciji se kot pogoj za. izplačilo vloge določi podpis več k temu opravičenih oseh. Taka vinkulacija bi bila pripravna za društva, krožke, odseke društev i. t. d., kjer sc hoče doseči, da se sme L „. ntaloženii denar dvigniti le pod vzajemno kontrolo. Manj znane so vinkul-acijc na taik-o zvani-dcikaziilni listek. Denarni zavod, ki provede tako vtnkulacijoi, izda vlagatelju istočasno! z vložno knjižico! tudi dokaz,LM listek in se vloga, izplača, le tedaj, kadar se ne predložil samo knjižica, ampak obenem tudi omenjeni listek. O vsaki' izmed teh viinkula-cij se more trditi, da imajo svojo dobro in slabo- stran. Če se vinkulacija glasi na geslo-, mote imetnik knjižico izročiti dediču affit kaki 'drugi osebi z geslom vred, toda. če geslo- pozabi, mu nastanejo' težave, kadar hoče; denar dvigniti. Vinkulacija na podpis je neugodna v toliko-, ker marsikatera oseba tekom časa- svoj podpis več lailiil manj -izpremeni in potem je denarnemu zavodu dostikrat težko presoditi pravillmolst podpisov. Ob smrti osebe, ki je opravičena vlogo dvigniti, je treba priglasiti vložno knjižico k zapuščinski obravnavi, in potem se vloga Izplača samo' onemu, ki; se izkaže, da mu je sodišče pri-s-odiilo- vlogo-. Pri vih-kula-ciji na dokaz,ilni listek mora vlagatelj, alko- ta' listek izgubi-, proSitli za njega amortizacijo1 ravno tako- kakor za. amortizacijo vložne knjižice same. Pri vsalktieril vinkulaciji vložne knjižice je treba priilporočati posebno; pažnjo, ker denarni. zavod jamči za vsak slučaj za škodo, ki bi nastala, imetniku knjižice v sled: ueiz-polujevanja vinkmlačnega dogovora; . Na isti način, kakor sc provede vinku-laciija;, jo je možno, tudi odpraviti-. Najbolje je, ako se zahteva, da vlagatelj sporoči svoj nalog o dčvihkulaciS pismeno, nakar se na dotični strani glavne knjige zabeleži tozadevna pripomba; Dasiravno' so vinkulacije vložnih knjižile 74 - bolj redke, je bilo vendar treba te podrobnosti omeniti že zaradi pouka. Tudi o takozvanih vezanih vlogah naj pristavimo nekaj pripomb, Vlagatelj m tir e namreč vezati vlogo na ta način, da določi, da se ima vloga izplačati ob gotovem času, kateri- mora, hiti točno odrejen, ail da ,dotolči, da se sm-e vtogal izplačati, ko nastopi okolnost,o kateri je že naprej gotovo, da mora nastopiti,, tu pr. ob smrti vlagateljevi, Ta, pridržek se -seveda ne -napiše s-amo nai dotično stran v glavni knjigi vlog, ampak tudi v vložno knjižico. N,a, ta: način vezana vloga- se ka-jpadai ne sme izplačati prej, dtokler ne preteče rok, na katerega je vezana«, oziroma dokler no nastopi dogovioirijena. okolnost (n. pr. vlagaife-Ij-eva smrt). Vlagatelj more vezati tudi le vlogo (glavnliioo) sa'mo im določiti, da se smejo obresti iizpla-čevati kaidarkoli. Vložna knjižica, se moirc izstaviti tudi na tuje ime in torej rti treba, da bi bila izdana na ime Vlagateljevo. Vlagatelj bo tako postopali, kadar bo želel svojo vlogo prikriti ali kadar bi nnu ne bilo všeč, da bil bile tudi druge osebe mformiiira-n-e o njegovih prihrankih. čeprav je taka: opreznost odveč, ker se mora pri. polsojSilniLcaih strogo čuvati uradna tajnost o vseli vlogah, vendar ni vzroka, zakaj bi se vlagateljem tudi v tem pogledu ne šlo na roko. Ako vlagatelj Izgubi knjižico-, ni dolžan najditelju plačati najdenino in to- zato ne, ker knjižica izgubi svojo- vrednost brž ko vlagai-telj nazrtalni polsojinlci njeno izgubo, oziroma prepove na njo, kaj izplačatii. Toda ako- je v knjižici ipovedaMo, da se vloga izplača temu, ki prinese knjiržibo, je treba to- pripombo smatrati za, dogovoirjeni pogoj in vložna knjižica ima v tem slučaju ceno vloge !i!n njen naj-dliltelj Ima pravico1 do najdniine po razmerju njerte vredno,stil Vloge im obresti vlog zastarajo v 40 letih. Zastaralni rok začne teči z dnem, ko je bil denar zadnjikrat vložen, odnosno zadnjikrat dvignjen ali ko j,e posojilnica, zadnjikrat pripisala obresti. Zastarana; vloga pripade rezervnemu zakladu. Zunanja oblil1,ka vložnih knjižic mi predpisana po- zakonu im je zato prepuiš-čena vsakemu denarnemu zavodu, da sc- odloči za obliko, ki se mu zdi najbolj primerna in, namenu odgovarjajoča. Po zakonu z dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87 so bile Vložne knjižice oproščene kol-kovniih iprilstojbim, po mašem taksnem zakonu iz 1. 1923 pa morajo- biti kolkovame s kolkom za 50 par. (Dalje prih.) Kmetijsko zadružništvo na Češkem. Oz predavanja ing. Klindera,.) V Češkoslovaški republiki se poslužujejo za propagando zadružništva tudi radia. 14. aprila t. I. je n. pr. predsednik Osrednje zveze gospodarskih zadrug v Pragi ing. Ferdinand Klindera imel potom radial četrt ure trajajoče predavanje »Pomen žene v poljedelskem zadružništvu«. V tem preda- vanju je uvodoma dal to,-le sliko o poljedelskem zadružništvu v Češkoslovaški- republiki. »V deželah češke krone se je začelo z ustanavljanjem zadrug pred 36 leti-, ko- j-e bila osnovana prva kampelička ali rajiajznov-ka kot vaška denarna ustanova za. samopomoč. Imela je nalogo vzgajati Ijudistvoi k varčnosti 'iln iz nabranih prihrankov nuditi cenen kredit revnejšim vaščanom za proiz-vodstvo. 1. januarja 1926 je bilo takih rajf-ajznovk v celi Češkoslovaški republiki 5037 •s 750.000 člani. Izkazovale so na vlogah uva-ževanja vredno1 vsoto Kč 4.947,478.000 ali osem in pol milijard dinarjev. Polovico od tega približno je razdano na poljedelska posojila proti nizki1 obrestni meri 5—6%. Kakor so te karnpcHčke- iztrebile med našim ljudstvom denarno oderuštvo, tako so nabavne in prodajne zadruge onemogočile blagovno oderuštvo. Njih natega je skupna prodaja pridelkov in nakup gospodarskih potrebščin, ki jih dobivajo) zadruge pri svojih zvezah z garantirano kakovostjo in po najugodnejših cenah. V naši državi je takih zadrug že 403 in lansko leto so jitm zveze dobavile dt> 100 tisoč vagonov blaga v ceni približno dve milijardi čehoslovaških kron. Proizvodnim zadrugam je poverjena natega, da v zadružnih tovarnah predelajo poljedelske pridelke v polfabrikat ali pa že v gotovo blago, kakor je uživa konzument, in da iz doseženega čistega dobička teh tovarn namaknejo1 članom zadruge na ceni sorazmerno oddani množini pridelkov tako, da s tem pribavkom poljedelec pride do pravičnega povišanja svojega zaslužka. Sem spadajo zadruge za sušenje cikorije, potem za izdelavo špirita, škroba, mlekarske zadruge, zadružni mlini, pekarne itd. Pomožne zadruge imenujemo one zadruge, ki' pomagajo k uspešnejšemu izvrševanju raznih poljedelskih del kot so n. pr. zadružne elektrarne, katerih je v maši republiki že 168 ali pašniške zadruge, katerih štejemo že do 40. Dolgoletna izkušenost nam jasno kaže. da zadruge dosegajo uspešen razvoj samo tedaj, če so v vodstvu pošteni, požrtvovalni in sposobni ljudje. To se tiče ne samoi vodečega urad niš tv a, temveč tudi v vodstvu zadruge stoječih opravniilkov, ki se morajo zadruge okleniti z iskreno ljubeznijo in ki so ji v stanu žrtvovati tudi gotov del svojih lastnih koristi za korist občnosti. Dalje pa je treba dati taki zadrugi tudi zadostni temelj, ki ga tvori' zadostno število članstva in vplačani deleži po velikosti posestva, ki pripada: dotičnemu članu. Naposled je vsaki zadrugi neobhodna tudi zvestoba članstva, zlasti v izpolnjevanju dolžnosti' do zadruge po pravilih, ki jih je glavna skupščina odobrila in ki so v trgovskem registru vpisana. Vse to je treba dati zadružništvu, da bi moglo izvršiti nalogo, za katero je v interesu vsega človeštva poklicano.« Zaključne besede o poštenosti, požrtvovalnosti in sposobnosti zadružnega vodstva je pogoj za uspeh ne samo pri češkem zadružništvu, ampak pni vseh zadrugah sveta. Zgodovina slovenskega zadružništva jasno izpričuje isto resnico, stavi na zadružne voditelje iste zahteve: poštenost* požrtvovalnost in sposobnost. Nobena iz teh lastnosti ne sme manjkati. Vse tri so enako nieobhodne in bodo slovenskemu zadružništvu pomagate še do večjih uspehov, ako bodo člani držali zvestobo svoji zadrugi. © © O VPRAŠANJA IN ODGOVORI © © ©j Vprašanje 16: Naša hranilnica, je poslala sreskemu poglavarju dva računska zaključka in prepis občnega zbora. Istotako dva računska zaključka velikemu županu. Sedaj davčna oblast zahteva, da pošljemo tudi njej računski zaključek in -prepis občnega zbora. Prosimo nasveta, kaj nam je ukreniti. (Km. h. in p. v G.) Odgovor: Davčno okrajno oiblastvo je opravičeno od vas zahtevati, da mu vsako leto pošljete dva izvoda računskega zaključka in prepis zapisnika o občnem zboru. Nasprotno1 pa okrajnemu glavastvu ni treba pošiljati dveh računskih zaključkov in prepisa zapisnika' o občnem zboru. Poslati, vam je treba le za velikega župana potom okrajnega glavarstva en .računski zaključek, na katerem na prvi strani zgoraj pod robom napišete: Odobren na občnem zboru dne .... Vprašanje 17: Prosimo pojasnila: 1. Koliko drobiža po 2 Din, 1 Din in 50 para je dolžita pošta pri enem vplačilu sprejeti. 2. Koliko drobiža po 10 par i!n 5 par. 3. Ali je dolžna pošta sprejemati stari avstrijski niklasti drobiž 'po 10 in 20 vinarjev? (H. p. v J.) Odgovor: Jugoslovanski kovani denar morajo poštni uradi sprejemati: komade po 50 par za 50 Din, komade po 1 Din za 200 Din, komade po 2 Din za 500 Din, komade po 10 par za 10 Din in komade po 5 par za 5 Din. Nikla,stega avstrijskega drobiža po 10 in 20 viharjev poštni uradi niso dolžni sprejemati. Ako imate več takega drobiža in ga ne morete spraviti v promet, ga lahko pošljete Zvezi, da ga zamenja, pri deželni blagajni. Vprašanje 18: Prosimo pojasnila1, kam naj se obrnemo, da dosežemo pri eventuel-n,ib tožbah posredovanje Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Na računih raznih tvrdk vidimo opombo: V slučaju spora odločuje brezprizivno razsodišče ljubljansku borze za blago in vrednote v Ljubljani. Ker po našem mnenju vsako tožbo to razsodišče v kratkem času brezprizivno reši, bi bilo v našem interesu, da tudi: mi dosežemo to ugodnost. (Ml. z. na V.) Odgovor: Da se eventuelni spori s katerim vaših odjemalcev razsojajo pred razsodiščem Ljubljanske borze za blago in vred- note v Ljubljanli vam ni treba napravljati ni-kakili korakov. Treba je le, da na vsako sklepno pismo z vašimi odjemalci stavite dodatek, da sc oba pogoduika podvržeta radi morebitnih sporov iz dotične pogodbe razsodišču Ljubljanske borze za, blago in vrednote. Ako drugi po-godniik ni protoikoli-ran trgovec, mora dogovor glede podsod-nosti borznega razsodišča podpisati. Protokol ir an trgovec kot drugi pogodniik pa se podvrže podsodnosti borznega razsodišča že s tem, da sklepno pismo sprejme ali mu ne ugovarja^ čeprav ga ni podpisal. Vprašanje 19: Član našega načelstva je krnsko leto umrl. Novega člana je volil šele letos občni1 zbor, četudi pravijo naša pravi: la: V slučaju smrti posameznega uda načelstva se morajo udje načelstva za čas do pri-liadnjega občnega zbora: po sejnem sklepu načelstva nadopobliti in skrbeti, da sc novi ud načelstva vpiše v zadružni register.- Naša zadruga šteje z načelnikom štiri ude načelstva'. Računski zaključek so seveda podpisali Fe trije udje načelstva. Prosimo pojasnila, če smo vsled tega kaki oblasti odgovorni', ker uiismo' takoj kooptirali novega člana v načelstvo in pa kdaj je treba podpis na občnem zboru izvoljenega člana pri sodniji legalizirati. (H. p. v P.) Odgovor: Pravilno bi bilo, da bi; bili1 že lansko leto takoj po smrti vašega, odbornika nadopolnili načelstvo tako kakor predpisujejo pravila. Če tega niste storili, sicer ni prav, toda kaki oblasti za to niste odgovorni. Vsekakor pa je pravilno, da so računski zaključek 'podpisali: le (rije člani načelstva, kajti kaj drugega bi bilo nedopustno in bi p,omenjalo potvorbo dejanskega1 stanja. Zadružni zakon pravi, da je treba vsako premembo v načelstvu čimprej prijaviti v zadružni register. Kak fiksen rok v tem pogledu ni) dotočen, toda predolgo se s prijavo o izvolitvi novega člana, ne sme odlašati, Vprašanje 20: Za neko večje posojilo imamo poroka posestnika, ki bo v kratkem prepisal svoje posestvo na sina. V slučaju, da bi porok moral plačati dolg, ali preide ta dolžnost na sina, na katerega bo prepisal svoje posestvo, ker porok po prepisu ne bo imel toliko, da. bi zamogel plačati,dolg? (Lj. P. v L.) Odgovor: Dotični posestnik, ki porokuje vašemu dolžniku, ostane še nadalje porok, eetud.ii izroči posestvo sinu, ker njegovo poroštvo ne preide na sina. Le. v slučaju, če bi njegov sin podedoval posestvo, bi prevzel tudi poroštvene obveznosti po očetu. V slučaju, da bo porok vse svoje premoženje izročili sinu in da bo ostal brez vsakega premoženja, bo njegovo poroštvo brez vrednosti. Zato mora posojilnica zadevo takoj urediti. t, j. pozvati dolžnika, da dobi drugega poroka iln če bi tega ne storil, mora seveda posojilnica dolg izterjati. Vprašanje 21: Dri nas je v zadrugi nastal prepir. Sedaj je večina: članstva in načelstvo mnenja, da je treba izključiti enega člana nadzorstva in enega člana načelstva, da. pride zopet mir v zadrugo. Prosimo pojasnila, ali more načelstvo izključevati tudi one člane, ki imajo funkcijo v načelstvu ali nadzorstvu zadruge. (Km. dr. v B.) Odgovor : Vaša pravila določajo, v § 4 točka 3, da ima načelstvo' zadruge pravico izključevati člane, bodisi da ne izpolnjujejo zadružnih dolžnosti ali da škodujejo dobremu imenu ali kreditu zadruge ali zadružne organizacijske kmetijskega stanu v obče. Res je, da to velja glede vseb članov, torej tudi glede onih, ki so v načelstvu ali nadzorstvu zadruge. Toda v vašem slučaju hi izključitev iz članstva zadruge pomenila več, ta izključitev bi bila obenem odstavitev člana načelstva oziroma nadzorstva. Ta pravica odstavitve celega načelstva ali posameznega elana načelstva pa je po § 25 vašili pravil pridržana občnemu zboru. Občni zbor voli člane načelstva ali nadzorstva. Občni zbor je tudi upravičen jili odstavljati. Naš nasvet bi torej bil, da skličete izredni občni zbor in stavite na dnevni red točke: 1. Odstavitev enega člana načelstva in enega člana' nadzorstva.. 2. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. Potem, ko sta dotična dva člana po občnem zboru odstavljena od svoje funkcije v načelstvu in nadzorstvu, jili pa lahko' odbor izključi iz članstva. Lahko pa tudi kot tretjo točko -stavite na dnevni red obč. zbora: 3. »Izključitev dveh članov iz zadruge". Če jili namreč Izključi občni zbor, nimata več možnosti priziva proti izključitvi na občni zbor. Če pa jih izključi odbor, se lahko v roku osmih dni proti temu pritožita na občni zbor. Vprašanje 22: Prosimo pojasnila, ali more član nadzorstva zahtevati zadružne knjige na svoj dom radi pregledovanja. (Km. z. v Zg.) Odgovor: Nadzorstvo' ima le kot celota dolžnost in praivico- pregledati zadružne knjige in poslovanje načelstva. Posamezni član nadzorstva nima: te pravice in torej ne more zahtevati, da se mu dajo knjige na vpogled. Nadzorstvo kot celota (ne pa posamezni član) ima dolžnost iln pravico pregledati' knjige in poslovanje zadruge na sedežu zadruge, t. j. v poslovnih prostorih zadruge. Ako zadruga nima svojili prostorov, temveč posluje ali v privatni hiši ali v prostorih kake druge organizacije, se ima pregled izvršiti tam, kjer posluje. Vprašanje 23: Neka stranka je zaprosila pri naši posojilnici1 za posojilo Din 16.000 in nam zastavi za varnost posojila 30 obveznic vojne škode, 6 srečk srbskega rdečega križa in 6 srbskih tobačnih srečk. Prosimo pojasnila, ali' moremo na tako kritje dovoliti gornje posojilo? (P. v F.) Odgovor: Za: posojila proti zastavitvi državnih vrednostnih papirjev veilja načelo, da se dovoli posojilo v višini do največ treh četrtin knrzne vrednosti dotičnih vrednostnih papirjev. Državni papirjii, katere ponuja stranka, imajo približno sledečo kurzno vrednost: obveznice vojne škode Din 340, srbske tobačne srečke Din 80 in srečke srb- skega rdečega križa Din 55, torej bil bila kurzna vrednost od stranke za varnost predlaganih državnih papirjev Din 11.010. Ker smete dati posojilo v višini največ tri četrtine knrzne vrednosti, bi stranki na ponujeno zastavo papirjev mogli dovoliti do največ Din 8.257.50. i n o n n n o n zadružništvo n o o o n o n KREDITNIM ZADRUGAM ! I. Previdnost pri posojilih. Opaža se, da nekatere posojilnice dovoljujejo v preveliki meri posojila. Kot vzroke za nujno potrebo posojil navajajo lanske poplave, bolezen pri živini, nakup posestev oziroma parcel, zidavo in slično. Posojilnice naj pazijo: a) da ostanejo popolnoma likvidne. Zveza1 n:e bo mogla dovoljevati večjih kreditov posojilnih cam, ker vse posojilnice naročajo prav velike vsote za izplačila vlagateljem; b) da se ne imobilizirajo z dolgoročnimi posojili kot so posojila za nakup posestev oziroma parcel, za zidavo in slično; c) da dajejo posojila le proti dobremu zavarovanju. Dobrot naj pretehtajo, da posojila s svojim bremenom obresti im odplačila kapitala ne presegajo gospodarske moči posestva oziroma, posestnika. Pomnite, previdnost je temelj za poslovanje v posojilnici. II. Vezane naložbe pri Zvezi. Posojilnice se morajo točno držati trimesečnega odpovednega roka za dvig vezanih naložb enako kakor se mora tega rolka držati tudi Zveza napram vsem denarnim zavodom. Sicer se bodo posojilnicam v slučaju naročil vsote izplačevale, tudi. ako' je tekoči račun že popolnoma izčrpan. Toda te vsote se bodo knjižile v breme tekočega računa kot posojilo proti 8%-nem obrestovanju dotlej, dokler posojilnica ne odpove primernega zneska svoje ve- zane vloge in se ta znesek po- preteku trimesečnega roka vpiše v dobro tekočemu računu ali pa bo Zveza z vezane vloge dvignjene zneske valu tirala tri mesece nazaj. — Dejstvo je, da so se posojilnice v preveliki meri poslužile ugodnosti vezanja svojih naložb, tako da so imele koncem aprila pri Zvezi 70,000.000 dinarjev vezanih in le nekaj nad 30,000.000 Din nevezanih naložb. Zato je za posojilnice ugodnejše, da ne vežejo vseh svojih naložb, temveč, da si držijo na tekočem računu primerne vsote, kakršne bodo predvidoma potrebovale v bodočih šestih mesecih. III. Dviganje vlog vsled vojne nevarnosti. Pri zadrugah se opaža, da nekateri! vlagatelji, dvigajo svoje naložbe, ne da bi po-trebovali denar, ampak samo Iz strahu, da bo vojna z Italijo. Dolžnost vodstva pri posojilnicah je, da vlagateljem pojasnijo, da za vojno ni prav nobene nevarnosti. Vlagatelji si torej z nepotrebnim dviganjem povzročajo samo škodo. Škodujejo pa tudi posojilnici, ker ji brez potrebe odtegujejo denarna sredstva, ki jih posojilnica upravlja v občo korist. Zadružna šola v Ljubljani je zaključita z 12. aprilom tega leta svoj 13. zimski tečaj na državni dvorazrodni trgovski šoli v Ljubljani. V novembru 1926 je bilo v šolo sprejetih 39 udeležencev, od katerih je 6 izstopilo pred zaključkom leta. Trije so izstopili radi bolez- — 79 ni, trije pa so bili vpoklicani k vojakom. Na šoli se je poučevalo trgovsko računstvo, menično pravo, trgovinstvos zadružno’ pravo, zadružništvo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, knjigovodstvo, promet, zemijepisje iti slovenščina. Predmete so poučevali deloma profesorji državne trgovske šole, deloma zadružni uradniki. Ob zaključku šole se je vršila javna skušnja udeležencev, katere se je udeležil veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Pran Vodopivec, referent za kmetijstvo g. Černe, podpredsednik Zadružne zveze g. Bogumil Remec in zastopnik Zveze slovenskih zadrug ing. Zupančič. Skušnja je pokazala* da so si udeleženci v razmeroma kratkem času obširno snov prisvojili. Slovensko zadružništvo pa je zopet z zaključkom tega tečaja dobilo 33 dobro podkovanih delavcev, ki; bodo gotovo z idealizmom in požrtvovalnostjo v zadružnem delu izvajali to, kar jih je šola učila. Upajmo, da bo s pomočjo poljedelskega miL nistrstva in s podporami zadružnih zvez zadružna šola omogočena tudi v 1. 1927/28. Smrtna kosa med zadruga rji. V župniji Dovje na Gorenjskem je v visoki starosti 82 let umrl župnik Jakob Aljaž. Z njim je izgubila dobrega in požrtvovalnega predsednika nadzorstva Posojilnica v Kranjski gori. Pokojni je bili soustanovitelj posojilnice v Kranjski gori iti 32 let predsednik nadzorstva posojilnice. Hranilnica in posojilnica v Črni pri Prevaljah je izgubila svojega dolgoletnega odbornika in tajnika preč. gosp. Jožefa Dobrovca. Pokojni je z idealno požrtvovalnostjo dolga leta opravljal pri posojilnici knjigovodske, blagajniške in tajniške posle. Naposled je Mlekarska zadruga v Izlakah izgubila svojega zaslužnega načelnika; in soustanovitelja Janeza Kolenca. Mlekarska zadruga v Izlakah je med najstarejšimi mlekarskimi zadrugami v Sloveniji. Pokojni na- čelnik Janez Kolenc je neustrašeno vztrajal na svojem mestu pri zadrugi tudi tedaj, ko je zadruga pred vojno vsled sorazmerno velikih investicij prišla v precejšnje težave. — častimo spomin' pokojnih zadrugarjev s tem, da skušamo posnemati njih zadružni idealizem in njihovo vztrajno delo! Poljedelski kredit za Bosno. Zakon o poljedelskem kreditu se še vedno ne izvršuje, pač pa se tozadevna proračunska sredstva nabirajo in so> naložena pni' Državni, hipotekarni banki v Beogradu. Sedaj se sliši, da je poljedelsko ministrstvo' iz sredstev za poljedelski kredit dovolilo okrajnim pomožnim posojilnicam (kotarske pripomoć ne zaklade) v Bosni potom njihove Zveze posojilo 12 milijonov dinarjev. Žal, da poljedelsko ministrstvo ne uvidi, da tudii zadružništvo v ostalih delih države nujno potrebuje cenenega kredita. Denar za poljedelske kredite menda 150 milijonov dinarjev leži v Državni hipotekami banki v Beogradu, medtem ko obstoječe zadružništvo v državi preživlja ostro krizo radi pomanjkanja cenenega kredita. Gotovo je, da bi obstoječe zadružništvo po svojih zadružnih zvezah in s kreditnimi zadrugami1 z neomejeno zavezo nudilo najboljše garancije za vračilo teh državnih sredstev in tudi, najboljšo garancijo za pravilno in svrbi, odgovarjajočo uporabo tega denarja. Naše zadruge in srečke državne loterije. V zadnjem času je silno narastla agitacija ib reklama za prodajo srečk državne loterije. Nimamo nič proti temu, če iz loterije vleče dobiček država, mesto da hi, ga vleklo kako privatno podjetje. Gotovo pa stoji) dejstvo, da vsaka loterija računa: s slabostjo ljudi, z razvadami ljudi, z znamo željo po dobičku brez dela:. Zato moramo odločno nastopati proti temu, da se tudi zadruge vpregajo v voz agitacije in reklame za loterijo in iščejo dobička pril prodaji srečk. Prodaja srečk je v nasprotju z bistvenim namenom kreditne zadruge. Namen kreditne zadruge je navajati ljudi k varčevanju, jih nravstveno in gospodarsko dvigati. Loterija pa sloni na bistveno drugem temelju, na želji po dobičku brez varčnosti, brez dela. Z loterijo se podpira zapravljivost. S tem se v ljudeh podira zdravo gospodarsko mizi ranjc, da je trajno in zanesljivo blagostanje edino v delavnosti, varčnosti in treznosti. Zadruge torej nikakor ne smejo sode- lovati pri prodaji srečk, nasprotno naloga zadrug je vzgojno vplivati; na svoje člane in na ljudstvo sploh, da se ta razvada, al'i: ta manija kolikor mogoče omeji. Ne dr žil tudi Izgovor, češ mi moramo svojim klijentom postreči in če ne bodo srečk mogli- kupiti pri nas, jiii bodo pa kupili drugod. Ta izgovor ne drži. Potem bi tudi držal izgovor, da smo upravičeni prodajati ljudem ljudske strupe in mamila, češ če jih ne bodo kupili pri nas, jiii bodo- pa kupili drugod. O © © © © GOSPODARSTVO. O O © © ©j »Naše gorice«, glasilo vinarskega društva v Mariboru, so začete izhajati! pod uredništvom gotovo najbolj poklicanega učitelja in voditelja naših slovenskih vinogradnikov, g. ravnatelja Žmavča. List za take namene in s takim urednikom se nam najbolje priporoča. Kako potreben in koristen je ta list vsem vinogradnikom, o tem se najbolje prepričate, ako naročite na ogled prvo številko in jo preberete. V znamenju denarne krize. V »Gospodarskem listu«, glasilu Zadružne zveze v Gorici, je napisal I). Doktorič pod tem naslovom članek, ki nam razkriva težavni položaj, v katerem se nahaja kmetsko ljudstvo v zasedenem ozemlju in z njim vred tudi zadružništvo. Samo par odstavkov iz tega članka. »Naša ožja domovina preživlja te dni težko gospodarsko krizo. Vzroki so različni: splošni položaj vseli evropskih narodov, gospodarske razmere naše države, ne v zadnji vrsti pa slabe letine, mrtvilo v trgovini domačih pridelkov, povodenj, toča, brezposelnost delavskih slojev v naših po-, krajinah .... Naravna posledica teli raz- j® mer je, da se ljudski prihranki vedno bolj[l| krčijo. Ti prihranki obstojajo po večini iz hranilnih vlog pri raznih denarnih zavodih. Da morejo svojim vlagateljem točno ustreči, morajo denarni; zavodi zopet od svoje strani denar izterjati, kamor so ga sami naložili: ali pri bankah, ali pri trgovcih, pri kmetih, obrtnikih itd. Ker je pa denarna kriza, za vse, ti dolžniki niso v stanu ugoditi izposojevalcu tako naglo, kot bi bilo želeti. Na ta način je prišlo do silno- neljubega in neprijetnega zastoja vsega gospodarskega življenja .... Sedaj smo imeli več let zaporedoma "slabe letine, povodenj ih točo ih še kar naši vinorodni kraji pridelajo, ne najde kupca. V teli razmerah se moči našega kmeta kmalu izčrpajo in sila mu potisne potnic palico v roko. Posestva se prodajajo. Cene zemljišč padajo. Zakaj? Sila prodajalca je slab posredovalec ih kupcev je malo, ker iti denarja. Ce pa ljudstvo ničesar ne zasluži, ne more imeti prihrankov, če ni prihrankov, ni hranilnih vlog, blagajne denarnih zavodov se izpraznijo in zopet smo pri začetku naše verige.« 1 Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. Ofovm zbur Hranilnice in posojilnice pri Št. Petru -niže Maribora, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. maja 1927 po večernicah v župnišču. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev načelstva nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v Zatičlni, r. z. z n. z. v likvidaciji, se bo vršil dne 16. junija 1927 ob 15. uri v šoli. I. Sklepanje o poročilu likvidatorjev. 2. Sklepanje o Shrambi poslovnih knjig. Občni zbor Ljudske liranilnlee in posojilnice v .Moravčah, r. z. z n. z., se ho vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 oh 7. uri v kapUmiii. I. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka ža leto 1926. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor llr.mllnice In posojilnice v Veržeju, r. z. z t». z., se bo vršil dne 26. maja 1927 ob 8. uri v hranitnični pisarni. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.y Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4 Šprcmeha pravil (glede okoliša in podpisovanja). 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v s\. Tomažu pri Ormožu, r. z. z n. z., se ho vršil dne 29. maja 1927 popoldne ob 3. uri v posojilničnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3, Odobrenje rač. zaključki za leto 1926. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Krumu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. maja 1927 takoj po rani službi božji. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Radomljah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 29. maja 1927. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926, 5. Volitev dveh ela-nOt načelstva in dveh članov nadzorstva. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Št. Janžu na Dravskem polju, r. z. z n. z., se ho vršit dne 26. maja 1927 ob pol 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Posojilnega društva za župnijo Sv. Ana v Slov. gor., r z. z n. z„ se bo vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 ob 8. uri zjutraj v Društvenem domu. 1, Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Loškem potoku, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 29. maja 1927 ob 3. uri pop. v prostorih hranilnice in posojilnice. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Računski zaključek. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Izredni občni zbor Društvene nabavne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, se lio vršil dne 2. junija 1927 ob 20. uri v zadruginih prostorih v Ljudskem domu. 1. Poročilo načelstva o staniu zadruge. 2. Sklepanje o razdružbi zadruge. .3. Slučajnosti. , Občni zbor Posojilnice v Puščavi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 ob 10. uri dop. v gostilniških prostoriji g. Ivana Kores v Kumsnu. I. 1’oročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev rač. zaključka za leto 1926. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Skalah, r. g. z n. z., se bo vršil dne 19, junija 1927 ob 5, uri doplodrie v prostorih bralnega društva. 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev rač. zaključka za leto 1926. 4. Slučajnosti. XIX. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sodražici, r. z. z n. z., še bo vršil v ričdeljo dni; 29. maja ob pol 3. uri popoldne v župnišču. 1. Čitanje’ za-Pisnika zadifjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev rač. zaključka za leto 1926. I. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Prve delavske liranilnlee In posojilnice, r. z; z. o. z. v Ljubljani, sc ho vršil v nedeljo dne 26. maja 1927 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih na Starem trgu. I. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. *2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 2. upravno leto 1926. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Nabavne In prodajne zadruge v Laškem, r. z. z "o. z., sc bo vršil dne 23. maja 1927 ob 9. uvi dop. v kaplantji. 1. Poročilo načelstva in nad-zorstva, 2. 'Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 3. pitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. 19. redni občni zbor Hranilnice In posojilnice na Dobravi pri Kropi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 29. maja oh 16. uri v uradnici na Dobravi št. II. 1. Čitanje zapisnika o 18. rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrleilje rač, zaključka za leto 1926. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice Sv. Vid pri Groblncm. r. z. z n. z., se bo vršil 29. maja 1927 ob 3. uri popoldne v ohč. pisarni. 1. Čitanje revizijskega poročila z dne 8. 2. 1927. 2. Odobrenje rač. zaključka iz leta 1925 in 1926. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Iz-premcmhii pravil. 7. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Grosupljem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. maja 1927 oh pol 8. uri dop. v Smarji v Stolpiču. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Branje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Občni zbor posojilnice za župnije Zdole, Sromlje In Artiče ter krajno občino Križe, r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo dne 29. maja 1927 ob 8. uri zjutraj V posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka. 4. Slučajnosti. Občni zbor Oblačllnice za Slovenijo v Ljubljani, r. /,. z o. z . se bo vršil dne 27. maja 1927 ob 4. uri popoldne v poslovnih prostorih. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju, r. z. z n. z., se bo vršil 26. maja 1927 ob pol 8. uri zjutraj v društveni sebi v Mozirju. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnjc računskega zaključka za leto 1926- 8, Slučajnosti. Izredni občni zbor Kmetijskega društva v Zgor. Berniku, r. z. z. o. z., se' bo vršil dne 29. maja 1927 ob 4. uri pri načelniku, j. Odobritev računskega zaključka za loto 1926. 2. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. f^edni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerkljah pri Krajin, r. 'z. z o. z., se bo vršil dne .29. maja 1927 ob 3.'liri pop. v prostorih Jan.'Narobe v Cerklajh št. 18 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Volitev treh udov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 6. Slučajnosti. Občni zbor Lesne zadruge > Starem trgu pri Ložu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 29. junija 1927 v dvorani Kmetijske zadruge. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Po- trjvnje računskega zaključka. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučanjosti. Občni zbor Stavbne zadruge v Lescah, r. z. z e. z., se bo vršil 29. majnlka 1927 v Lescah štev. 16. I. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 2. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 3. Volitev a)' načelstva, h) nadzorstva^ C) eventuclno likvidatorjev. 4. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Izlakah, r. z. ž o. z., se ho vršil v nedeljo dne 121 junija 1927 ob 3. uri pop. v mlekarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrditev rač. zaključku za leto 1926. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zveze, r. z. z o. z., se bo vršil dne 31. imija 1927 ob 17. uri popoldne v zvezdnih lokalih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva.. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Dopolnilna volitev načelstva. 7. Dopolnilna volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. M ."ji i.s Za Zadružno tiskarno S. Magolif.