---- 183 ----- Naši dopisi. Iz Ljubljane. — V tržaškem mestnem zbora bilo je dae 24. maja sila viharno. Pokazalo se je, da je lahoaske mestne odbornike že zdavnej pekel šolski govor Naberg)jev pri budgetni razpravi državnega zbora. Sedaj pa se je lahononi podala prilika, ko se je posvetovalo o razširjenji laške ljudske šole v Škeduji in napad© ga prvi dr. A. Angeli s protestom zoper Nabergojevo sumičenje. Odbjrnik Nabargoj odgovarja, da mestnemu odboru ne pristoja pravica Kricike o tem kar je on govoril v državnem zboru, za to odgovoren je samo svojim vohlcem in prepričan je, da mu od teh pritrjuje najmanj 95%) sicer pa je vse, kar je tam govoril gola resnica. Lahon Spadoni pridruževa se protestu dr. Augeli ovemu. Potem ko sta še slovenska odbornika Martelanc in Nid-iišek zagovarjala Nabergoja, oglasi se predsednik z zahvalo dr. Angeli-u in z očitanjem, da je poslanec Nabergoj sumičil lahonsko stranko. Odbornik Nabergoj prosi besede k stvaroe.nu popravku ter obžaluje, da se je predsednik tako izjavil, ker kaj tacega se ne prigodi v nobanem parlamentarnem zboru Evropa ter pro-teUuje proti takemu postopanju. Ko predsednik omenja, da je Nabergoj to sam povzročil s svojimi napadi, za-kliče ta s sedeža kazoč na predsedniško: To je predsedništvo, to je italijanska kultura! Po teh besedah pa nastane strašanski Krik med lahoni in na galerijah, pretili so g. Nibergoju, pestmi klicajoči fuori! fuori! (ven! ven!) in še le ko je po dolgem vršanji Nabergoj izjavil, da laškega naroda ni nameraval žaliti, se je nemir nekoliko polegel. Vsa do-godba kaže, da lahoostvo v Trstu postopa po dolgi navadi samovoljno in Slovencem nasproti krivično, ker bi se sicer branili z razlogi, ne pa s surovostimi. Da se te krivice odpravijo treba oode še trdih borb slovenskemu življu, vlada pa ne sme dalje rok križem drž iti in lahonom dajati samega sladkorja, ker se vidi, da potrebujejo grenkih zdravil. — Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. V dobi desetih mesecev obolelo je 648 blagajničnih udov, izmej teh 577 moških in 71 ženskih. Umrlo je 22 udov, mej temi 3 žeuske. Izplačalo se je bolniščine 5014 gld. 49 kr, bolniških oskrbovalnih trošsov 810 gld. 14 kr., voznine 70 gld. 46 kr., pogrebščine 294 gld., zdravniških troškov 1813 gld. 84 kr., za zdravila 1251 gld. 38 kr., za kopelji 89 gld. 75 Kr., za terapeutične pripomočke 23 gld. 98 kr., in za obeznino 44 gld. 9 kr., toraj skupno 9412 gld. 13 kr. — Trgovinska in obrtniška zbornica kranjska zborovala je včerej popoludne v mestni dvorani ter si rešila vse za sejo minulega petka določen dnevni red v navzcčosti 15 odbornikov. Po kratkem nagovoru predsednika dr. P o k 1 u k a r j a , potrdil se je zapisnik zadnje seje. odobril račun za minulo leto, sklenilo ge je vladi priporočiti privolitev semnjev v Moravčah, v potrditev priporočiti tarifo za meso v Črnomlji, javne tehtnice v Sinjigorici, tržnega reda v Kraujskigori, ustanovitev zadrug v okraju Postojina, pravil zadruge rokodelskih obrtev in bolniške blagajnice v Ribnici in priporočiti napravo telegrafskih postaj v Hotederšici in na Raki. Konečno poročal je člen državnega železniškega sveta C. Lukman o svojim delovanji, za kar mu je zbornica izrekla zahvalo. — Gospoda deželnega predsednika bar. Winkler ja imenovala je občina Osivnica za svojega častnega občana. — Zgradba kamniške železnice dobro napreduje, ker savski most je gotov, tako tudi do malega stavbe poslopij razun kamniških. Nasipa podstav za tir pa je v toliko dognano, da se v kratkem prične prevažanje šotra po železniških vozovih. — Deželno gledališče v Ljubljani. Od zadnjega sklegajija mestnega zastopa o tem vprašanji, rastejo stavbe_ni prostori za gledališče, kakor gobe, tako, da je prav teško obrniti se na eno stran mesta, ne da bi človek zadel v tabo ^^išče: n^ drugi strani pa se je oglasil en slovenski^fTsT}ž^B^oaločno8tjo proti zgradbi gledališča sploh, caglasujcč, da bi bil mestni donesek 3O.0CO gld. neopravičen, da se gledališko podjetje sploh ne splačuje, kakor kaže skušnja itd. Mi ne dvomimo, da je to p ra v i uzrok nasprotovanja vsih onih gospodov? ki si po različnih načinih prizadevajo preprečiti zgradbo novega deželnega"" gledališča, in ako bi nasprotniki zgradbe to izrekali brez ovinkov, bila bi rešitev vprašanja zelo polajčana. Radi pritijujemo, da se gledališko podjetje skoraj povsod slabo splačuje, znano je, da je bilo gospodarsko hiranje ljubljanskega gledališča posebno vsled tega gotovo, ker so v njem kakor gobe priraščeni unanji lastniki lož podjetniku gledališča odjemali velik L del dohodkov, česar v prihodnem deželnem gledališču "* ne bode več. Ne_glede_La na gmotna vprašanja, na deželni gledališki zaklad s hišami, nfl pn'merorna malenkostni mestni prispevek, pa pozabijo nasprotniki kul- t.nrelrii pomen flofrrefffl. gledališka. Tnknj m mpsffl raZpTRVljMi vprašanje Lo veliki vrednosti idealne vzgoje ali oživljanja idealov za narode. Toda eno bode razumel vsak^narodj^Jjubjjamč^n, ki ima za saboj vsaj zadnjih 2Q_jet zavednega jnvanja v mestu, in tudi v deželi, in . to je, da je slovenska beseda za javno življenje pristopna 1 postala p ogjj vito s tem, da so se ji odprla vrata 8j^lpH^%Qyorj^e Jjiiblja^ega^m^ta pcejiH^o^obo in Rgsjj^^e-iz^bja^eno in s^ejii^ppe^^^ PgtejmjrainJ)]^ To je kulturelni pomen gledališča, kakor idealnega življenja narodov sploh in to je stališče braniteljev naroda pri tem pomenljivem^ vprašanji. " ----- 184 -----