Leto VIL, št. 48 („Jutro"xiv.,$t.277a) Ljubljana, ponedeljek 27. novembra 193J ****** J ***** upravDistvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska ira&ja >juua« cluaju vcak ponedeljek *jutraj. — .Naroča se posebej to velja po posti prejemana Din 4.-, po raznaSai-Cib dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Z$«bfya&a: Knafljeva ulica 5. Telefon gL 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. f: Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon to. 2440. Celje: Strowmayerjeva uL 1. TeL 65. Aokopfe* se ne vračajo. — OgSasi po tarifa. NEMČIJA POPUŠČA NA VSEJ ČRTI Pripravljena je vrniti se v ženevo, preklicati izstop fe Društva narodov, sodelovati na razorožitveni konferenci in skleniti s Francijo varnostni pakt i Strašen roparski umor V VklillU pri Kržkem so našli vdovo Marijo Jnvanfičevo v njenem stanovanju umorjeno z nožem — Za zločincem še ni sledu Pariz, 26. novembra, r. Diplomatski razgovori, ki se vrše zadnji teden med Parizom, Londonom, Rimom in Berlinom, so že rodili prve uspehe in kažejo, da so v Berlinu prišli do spoznanja, da se kljub vsej razdrapanosti evropske politike ne da z glavo skozi zid. Po resnih opominih in nasvetih iz Rima in Londona se je nemška vlada odločila za umik in pristala na diplomatska pogajanja, ki naj razčistijo vprašanje razorožitve, a v zvezi s tem tudi vprašanje nadaljnjega sodelovanja v Društvu narodov. Nemški kancelar Hitler je v petek popoldne sprejel francoskega poslanika Ponceta ter mu dal na vsa stavljena vprašanja, nanašajoča se na nemško stališče v perečih mednarodnih problemih, nadvse zadovoljive in pomirljive odgovore. V mednarodnih krogih vidijo v tem znak nemške popustljivosti in prizadevanje, da bi v neposrednih razgovorih prišlo do razčiščenja vseh spornih vprašanj. Ne da se še govoriti o pogajanjih, vendar pa imajo razgovori, ki so v teku, predvsem namen razčistiti vsa ona vprašanja, o katerih naj bi se vršila pogajanja. Nemčija, ki je doslej uporno zahtevala takojšnjo priznanje popolne enakopravnosti v pogledu oborožitve brez vsake poizkusne dobe in mednarodne kontrole, je v tem pogledu dokaj iz-premeniJa svoje stališče ter zagotavlja, da je voljna dati zlasti locarnski pogodbi in pariškemu sporazumu glede odrekanja vojni kot sredstvu za reševanje sporov tako obeležje in take garancije, da bi mogla biti s tem tudi Francija zadovoljna. Te pogodbe naj bi se izpopolnile še s posebno pogodbo med Nemčijo in Francijo, ki naj bi obojestransko zajamčila popolno varnost. Ta pogodba naj bi se pozneje razširila tudi na vse druge zainteresirane države, zlasti na države v srednji in južnovzhodni Evropi. Ta varnostna pogodba bi tvorila nekak sestavni del sporazuma o razorožitvi, ki naj bi se izvedla po nemškem načrtu istočasno in enakomerno v vseh državah. Le, če bi se po doseženem sporazumu med velesilami male države upirale pristati na tak razorožitveni sporazum, naj bi se uvedla mednarodna kontrola. To vprašanje, ki je docela tehničnega značaja, pa bi se obravnavalo šele po doseženem političnem sporazumu glede jamstva varnosti, in sicer v Ženevi po zopetnem povratku Nemčije v Društvo narodov. Na pobudo iz Londona in Rima naj bi se ta pogajanja tako pospešila, da bi se vsaj do srede januarja dosegel že načelen sporazum, ki H omogočal nadaljevanje razorožitvene konference ob zopetnem sodelovanju Nemčije. V francoskih diplomatskih krogih so glede teh načrtov za enkrat še dokaj rezervirani, vendar pa ne odklanjajo neposrednih razgovorov in pogajanj z Nemčijo, želeč tudi pri tej priliki pokazati vso miroljubnost francoske zunanje politike. Stališče Francije je zelo olajšano tudi zaradi tega, ker ima Francija obvezno zagotovilo, da bi Anglija takoj sklenila defenzivno zvezo s Francijo, ako bi se pokazalo, da so pogajanja, ki jih želi Berlin, samo nov manever. V francoskih političnih krogih so z razvojem dogodkov docela zadovoljni, ker znova dokazujejo, da je bilo francosko stališče pravilno ter da so manevri Rima in Berlina zopet enkrat šli preko cilja. Turški zunanlf minister eosr Sinoči fe prispel v Beograd turški zunanji minister Tevfik Ruž&i bef, ki bo danes podpisal prijateljski pakt med Jugoslavijo in Turčijo Beograd, 26. novembra, p. Nocoj ob 20.45 je prispel v Beograd turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravil ga je osebno zunanji minister g. Jevtič z višjimi uradniki zunanjega ministrstva, navzoče pa je bilo tudi vse osobje turškega poslaništva. Turški poslanik g. Hajdarbej se je peljal v spremstvu zastopnika zunanjega ministrstva g. Kojiča visokemu gostu nasproti do državne meje. Tevfik Ruždi bej je prispel v Djevdjelijo davi ob 8.10. Tam ga je čakal salonski voz, s katerim je nadaljeval potovanje proti Beogradu. Na meji so ga pozdravili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V salonskem vozu je minister Ruždi bej sprejel večjo skupino novinarjev, ki se mu je peljala naproti ter jim podal kratko izjavo o ciljih svojega potovanja v Beograd. Med drugim je dejal: Že v komunikeju, ki je bil objavljen svoječasno v ženevi glede sklenitve prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Turčijo, je bilo objavljeno, da bo pakt podpisan v Beogradu. Prav zaradi tega prihajam sedaj v Beograd. Istočasno pa bova z g. Jevtičem izmenjala misli o vseh onih problemih, ki interesirajo naše države. Mi imamo mnogo skupnih interesov. Po potovanju jugoslovenskega kralja je delo za mir silno pridobilo. Prav posebej moram naglasiti, da je vi- soka iniciativa Nj. Vel. kralja Aleksandra rodila najboljše uspehe pri ojačanju miru in mi v Turčiji imamo najlepše spomine na to potovanje vašega kralja. V Beogradu moram izraziti tudi velike simpatije svojega šefa Mustafa Kemala paše in vsega turškega naroda za vašega kralja. Moj šef Kemal paša je srečen, da se je sestal z jugoslovensldm kraljem ter ime! priliko ugotoviti, da vlada med obema narodoma iskreno prijateljstvo. Odnošaji, kakršni obstojajo med Jugoslavijo in Turčijo, so najboljša garancija prijateljstva med obema narodoma. Srečen sem, da sem mogel v sodelovanju z vašim zunanjim ministrom g. Jevticem tudi jaz doprinesti k temu. Glede pomena balkanske konference je g. Ruždi bej izjavil: Kar se tiče dela balkanske konference odnosno sporazuma med štirimi velikimi balkanskimi državami, nimam uradnega pregleda. Glavno pa je, delati na to, da se ojačijo prijateljski odnošaji, kakor že obstojajo med Turčijo in Grčijo na eni ter Jugoslavijo in Rumunijo na drugi strani. To iskreno prijateljstvo se da prav lepo medsebojno združiti in na ta način bo mogoče ustvariti popolno harmonijo na Balkanu. Pakt, ki ga bomo podpisali v Beogradu, je jasen ter služi ojačenju miru. V bistvu predstavlja le registriranje že obstoječega prijateljstva. Chautemps sestavlja vlado Včeraj je ves dan nadaljeval posvetovanja in zvečer definitivno sprejel mandat Pariz, 25. novembra. AA. Po končanih posvetovanjih s parlamentarci je Chautemps izjavil, da se zanaša na to, da bo mogel že danes sestaviti vlado. Kdo bo v njegovi vladi, se zaenkrat samo še ugiba, že od včeraj je bilo jasno, da bo, ker je Herriot iz zdravstvenih razlogov odklonil mandat, poklican za bodočega predsednika vlade Chautemps, ena izmed najbolj znanih osebnosti radikalno socialistične stranke, ki uživa v vseh parlamentarnih krogih simpatije in glas, da je zelo spreten politik. Chautemps si je pri svojih razgovorih zagotovil predvsem podporo Herriota. Prvotno mu je celo mislil ponuditi resor v svojem ministrstvu, toda Herriot mu je odgovoril, da rajši obdrži predsed.ništvo zunanjepolitičnega odbora v poslanski zbornici. Vsi listi so si edini v tem, da Chautemps ne bo imel lahke naloge, vendar pa mislijo, da si bo zrn al dobiti večino iz vrst radikalnih socialistov, levičarskih re. Dublikancev in neosocialistov ter da se bo nato odločno lotil rešitve proračunskega problema. Pariz. 26 novembra. AA. Chautemps je davi nadaljeval posvetovanja s politiki. Sprejel je najprej Daladierja, ki mu je obljubil svojo popolno podporo. V novem ministrstvu bi obdržal vojni reser. Nato e Chautemps obiskal Barthouja in sprejel ^elbosa, potem je pa dolgo konferiral z ^onnetom m guvernerjem francoske Na- Ine banke. Popoldne je Chautemps na-i: je v al konferenco z Bonnetom in ravna- teljem proračunskega ministrstva. Chautemps hoče že danes ugotoviti v glavnih obrisih finančni načrt, o katerem se bo morala zbornica brez odloga izraziti. V novem kabinetu bo finančni minister ostal dosedanji minister Bontiet. Proračunsko ministrstvo bo prevzel Pietri ali pa Que-uilie. Chautemps misii, da bo mogel končati s posvetovanji že drevi. Ob 14.30 je odšel v Elizej in odgovoril predsedniku Lebru-nu, da definitivno sprejme mandat za sestavo vlade. Ko je ob 15.10 odhajal iko - nemški dogovor za izvoz rži v Nemčijo. >Gazeta Poiskan pravi, da bo po tem dogovoru Poljska sodelovala sporazumno z Nemčijo z izvozom rži na skandinavskih, baltskih, belgijskih in holandskih tržiščih. Od enega milijona ton rži, ki se bo na teli tržiščih prodal leta 1934, bo Poljska dobavila 80 odstotkov. Poset rumunske kraljice matere na Dunaju Dunaj, 26. novembra r. Danes je prispela v Modling rumunska kraljica mati Marija na obisk k svoji hčeri princesi Ileani, soprogi bivšega habsburškega nadvojvode Antona. Princesa Ileana je v blagoslovljenem stanju. Velika letalska nesreča Šanghaj, 26. novembra, r. Potniško letalo, ki vzdržuje promet med Šangha-jom in Kantonom, se je včeraj popoldne ponesrečilo kmalu po startu na šan-ghajskem letališču. V letalu je bilo sedem evropskih potnikov, ki so bili vsi več ali manj nevarno ranjeni. Hudo ranjena je bila tudi grofica Carlisle iz Londona. Tragična avtomobilska nesreča Newyork, 26. novembra, č. V bližini Goshena v državi Newyork se je pripetila tragična avtomobilska nesreča. Štiri dekleta in dva fanta so se peljali z avtomobilom na poroko neke prijateljice. Na nekem ovinku so se zaleteli v nasproti prihajajoč tovorni avto. Vseh šest je ostalo na mestu mrtvih. 5 kubanskih oficirjev so linčafi Havana, 26. novembra, č. Snoči so pripeljali v Havano 5 oficirjev bivše kubanske vojske, ki so bih zuani kot pristaši bivšega predsednika Machada in toženi zaradi veleizdaje. Tik pred zaporom je eskorto napadla množica, ki je vseh pet oficirjev linčala in na mestu ubila. Lindbergh otifetel v Ameriko Las Palmas. novembra. AA. Lind. bergh je davi ob 7.40 odletel, ne da ti bil povedal, kam. Izjavil ;e samo to, da se bo javil po radiju. Roosevelt hoče vztrajati WaShington, 25. novembra. AA. Roosevelt je izjavil, da svojega sedanjega programa za finanč/no obnovo ne to prav nič izpre- menil. Kakor poročajo, se ie ustanov?! poseben odbor, v katerem je 44 naiod!ičneiš:h ameriških gospodarstvenikov, ki se hoče boriti zoper inflacijo ter delati za vrnitev k zlatemu standardu, češ. da je to v interesu obnove javnega zaupanja in gospodarskega življenja. Bivši ne\vyorš'ki guverner Smith ie objavil iziavo. v kateri v glavnem pravi, da so denarstveni ukrepi Rooseveltove vlade iz-podkopali zaupanje v ameriški javnosti. Smith ie za politiko, ki temelji na izkušnjah preteklosti, ne pa za nove eksperimente. Umorjena Marija Juvančič v položaju, kakor so jo našli. Na sHki je dobro vidna okrvavljena glava, odprta predala, pose bno dobro tuPlaninskega vestnika« dr. Josip Tominšek iz Maribora, zastopniki tiska itd. Z odobravanjem je nato bil sprejet predsednikov predlog, da občni zbor pošlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, brzojavne pozdrave pa ministrom gg. šumenkoviču. dr. Kramerju, Puclju, Hanžeku in Laziču, nadalje gg. banu dr. Marušaču in podbanu dr. Pirkmajerju. v katerih je planinarski pokret doslej vedno našel vnete zagovornike in podpornike ter se enake naklonjenosti nadeja tudi za bodoče čase. Tajnik dr. Brdlej je prečital pozdrave občnemu zboru, ki so jih poslali župan ljubljanski dr. Puc, iz Tržiča predsednik podružnice Albin Lajovic in iz Ljubljane dr. Fran Tominšek v imenu Zveze planinskih društev Jugoslavije. Potem pa je g. predsednik dr. Pretnar takole opisal sedanje stanje in bodoča prizadevanja SPD: Govor predsednika dr« Pretnarja S posebnim zadoščenjem ugotavljam, da se je kljub težkočam naše delovanje v preteklem letu lepo razvijalo, da so se medsebojni odnošaji med organizacijami v prijateljskem sodelovanju še bolj poglobili in da je kljub težkim preizkušnjam naše SPD krepko vztrajalo na svoji ugledni poziciji. Na pobudo SPD se je krepko preokrenila tudi naša planinska politika. Naše društvo more pokazati, da je najkrepkeje povzelo propagando, da se obrnejo pota naših planincev od tujih krajev tja na jug naše države, kjer imamo prekrasne planinske kraje. kakršne nam more zavidati tuji svet. Društvo je z dejanjem storilo svoje, da tudi v planinskem pogledu pripomore do resničnega in iskrenega zedinjenja. Dalo je tudi na kongresu Zveze iniciativo za mnoge druge važne ukrepe, da se prenesejo smernice in delovanje, ki je vezalo do sedaj samo v okviru SPD, tudi na našo celotno državno organizacijo. Gremo pa še dalje. Tudi v uniji slovanskih planinarskih društev smo nastopili aktivnejše. Predsedstvo je danes v rokah SPD, prihodnje leto se Ima vršiti kongres slovanskih planinskih zvez v naši državi, predvidoma nekje v Sloveniji, in pripravljeni smo, da tudi pri tej priliki pokažemo svojo trdno ln odločno voljo, po svojih skromnih močeh pripomoči k uveljavljenju našega dela in njegovih smernic v bratski družbi slovanskih narodov. Hvaležno se spominjam podpore, ki smo jo bili deležni pri našem delu s strani ministrov gg. dr. Kramerja, Ivana Puclja, dr. Ilije šumenkoviča, gg. bana in podbana ter od strani šumske in železniške uprave. Tudi vojaška oblastva so imela polno razumevanje za naše delo ter so s tem sledila zgledom v naprednih tujih državah. V našem notranjem delovanju mi je omeniti važen dogodek: uvel javi jen je uredbe o napravi in zaščiti markacij in podobnih planinskih naprav. Krepko se je nadaljevalo naše delo na reorganizaciji reševalne službe za celotni okoliš SPD. Težkoče glede železniških olajšav, ki so glavni pogoj uspešnemu razvitku planinstva in turizma sploh, so bile žal „ tako velike, da kljub osebnim Intervencijam pri ministrstvih še nismo mogli izposlovati olajšav za skupine treh ali vsaj 4 potujočih planincev. Ne bomo odnehali, dokler svojega smotra ne dosežemo. Glede voznega reda in tarifov smo se udeležili anket ter na njih zastopali želje, ki so jih izrazile naše edinice. Podoba je, da bo naša intervencija osobito glede tarifne politike vsaj delno uspela. V preteklem letu smo se oprijeli nove važne akcije: skrbi za vzgojo planinskega naraščaja. To je vprašanje, od katerega pravilne rešitve je odvisen bodoči razvoj planinstva. Pravkar je došla vest, da ima priti pred Narodno skupščino zakon o turizmu. Zanj ima naše planinarstvo važne predloge in želje, ki jih je ministrstvu trgovine že sporočilo, čudno, da se naši organizaciji ni dala prilika, da bi se mogli Izjaviti o načrtu prevažnega zakona. Pozornost smo obrnili tudi vprašanju ureditve odnošajev nasproti državnemu erarju odnosno šumski upravi glede sveta, ki ga prepušča ali ki je potrebno za zgradbo planinskih koč in potov, tako glede časa, za katerega ne velja zakupno razmerje kakor tudi glede ostalih pogojev. Tu nas čakajo težke ure in trdo delo. Upamo pa, da bomo dosegli razumevanje na merodajnih mestih, kakor je v interesu planinstva vse države in turizma, a tudi nacionalne telesne vzgoje državljanov. Slednjič naj se dotaknem posebno boleče rane: našear, dr. Brile j, inž. šls^mer in kot namestnika dr. Hrašovec in Pučnik. Priznanje dr. Senjorju Takoj je povzel besedo g. Pučnik: »Kakor smo čuli, je dosedanji nadzornik podružnice SPD g. dr. Senjor odložil vse funkcije pri SPD. Ne smemo gladko preko tega odstopa. Dr. Senjor je mnogo storil za SPD ln za razvoj naših podružnic. Zartuiil bi za ocenitev svojih lepih zaslug daljši govor, a vzemite v zahvalo na znanje te moje besede !< Pučnikov govor je bil sprejet s odobravanjem, takisto je skupščina dala dr. Senjorju polno priznanje s sklepom, da se mu pošlje pismena zahvala s pozdravom. »Planinski vestnik" in njegov urednik Ko Je tako bil levji del skupščine gladko in spretno opravljen, Je poročal tajnik dr. Brilej o »Planinskem vestniku<, ki se tiska v 1300 izvodih ln povzroča letno okrog 100.000 Din stroškov. Planinarska zavest zahteva, da se dvigne število naročnikov. Skupščina zatorej apelira, naj se podružnice oddolžijo prizadevanju za tako lepo urejevano pa tudi ceneno glasilo s tem, da propagirajo razširjenje ln kolikor mogoče sodelujejo s prispevki. V vsaki družini, kjer je več članov SPD, mora biti vsaj eden naročnik. SledU je prisrčen intermezzo. Predsednik je v lepo zaokroženem govoru izrekel zahvalo in čestitke ravnatelju dr. Josipu Tominšku, ki praznuje srebrni jubilej, odkar se z idealno vnemo in zglednim po-žrtvovanjem bavi z uredništvom »Planinskega vestnika«. Njegove zasluge bi se dale opisati v obširni knjigi. Ravnatelj dr. Tominšek zasluži občudovanje, da je mogel vztrajati kot urednik celih 25 let. Skupščina se je z glasnimi ovacijaml pridružila predsednikovemu voščilu. Ravnatelj g. dr. Tominšek se Je vidno presenečen zahvalil, saj ni prišel na skupščino po čestitke, temveč da podrobneje spozna notranji ustroj SPD. Na današnji skupščini je uvldel, koliko Je v vsem prizadevanju dela, za katero nihče ne žanje nobenega plačila. Kaj bi! To, da ima naš narod v prekrasnih planinah svoje bogastvo, to je ravnatelja dr. Tominška vzdržalo 25 let za uredniško mizo. »Res, lah/to bi pisal zgodovino,< je v zahvali poudarjal dr. Tominšek, »toda treba je gledati v bodočnost. Pojdimo naprej! Bodimo si bratje in malo trši bodimo! Vzdržal bom, dokler bom mogel, maikar do petdesetletnice nrectalkovanja! . . .« Z enako pozornostjo je nato bilo vzeto na znanje sporočilo predsednika, da je ugledni alpinist ln pisatelj dr. Tuma letos praznoval 751etnico rojstva. Ta svoj dan je praznoval s tem, da je čil to zdrav odšel s svojo družino na Triglav. Skupščina mu sporoča najtoplejše čestitke! Mladinska organizacija Sledila je še važna razprava o ustanovitvi Mladinske organizacije. Potrebujemo jo, da vzgojimo kader zavednih planincev, ki bodo prevzeli bremena starih, spoznali naloge pravega planinarstva, osvežili temperament in tradicije. Pritegnimo mladino nazaj k zemlji! Kdor ljubi rodno zemljo, je pravi državljan. Mladinska organizacija bo združevala fante in dekleta med 14. in 20. letom ne glede na stan. Krita bo za podružnicami, vsaka mladinska edinica se bo upravljala sama, imela bo gospodarsko samostojnost. Vzgajala pa se bo po navodilih ln pod nadzorstvom SPD. Mladina bo imela tudi svoje glasilo. Skupščina je sklenila, da osrednji odbor takoj vzame v roke pokret mladinske organizacije, da jo spravi v sklad s šolskimi in drugimi zakoni ter izdela pravila, nakar bo že prihodnje leto mogoče organizacijo razviti. Pokretu v Sloveniji bodo nedvomno sledila ostala društva v Jugoslaviji. Med slučajnostmi je še predsednik sporočil, da se bo kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije vršil drugo leto v Skoplju. Osrednji odbor bo skušal organizirati poseben vlak iz Slovenije, povratek ipa bo sledil v skupinah preko raznih slovitih izletniških točk našega juga. Stroški ne bodo segali daleč preko tisočaka. Tako je skupščina prerešetala ves dnevni red to je predsednik lahko že ob pol 13. zaključil zborovanje. V snegu, ki je začel zasipati Gorenjsko, so se delegatje po prisrčnem slovesu od domačinov odpravili k povratku iz nedeljsko zasanjane gorenjske prestolnice. Odkritje spomenika trebanjskim padlim vojakom Trebnje, 26. novembra. Trebnje se je danes oddolžilo svojim v vojni padlim sinovom, ki jim je bil odkrit lep spomenik. Prispeli so v Trebnje predstavniki raznih naših nacionalnih in na-rodno-obrambnth organizacij, zlasti iz Ljubljane in Novega mesta. Spominsko svečanost je otvoril moški pevski zbor z Adamičevo »Padli vojaki«, nato pa je pristopil k spomeniku predsednik odbora za postavitev spomenika dekan g. Ivan T o -m a ž i č, ki se je v toplih besedah oddolžil spominu padlih vojakov, blagoslovil spomenik in ob številni asistenci opravil še zadnji rekvijem. Moški zbor je zapel še Prelovčevo žalostinko »Oj Doberdob« in zatem je domači Sokol na spomenik položil krasen venec z državnimi trakovi. V imenu Združenja borcev Jugoslavije je govoril g. Kuster. Ostali del sporeda spominskih svečanosti se je vršil v Prosvetnem domu. Moški zbor je ob spremljevanju tamburašev zapel himno »Bože pravde«. Sledile so razne deklamacije in za svečanost primerne pesmi. Lep govor je imel vojni kurat gosp. Bonač iz Ljubljane. Zbrane zastopnike je v imenu tukajšnje invalidske organizacije pozdravil g. Blagotinšek in predsednik odbora za postavitev spomenika dekan g. Tomažič. Za bojevniško organizacijo iz Ljubljane ln okolice je govoril g. Marinko, v imenu novomeških invalidov g. Jurak in za društvo »Krko« njegov predsednik g. Milan P e r k o. Vrsto govorov je zaključil zopet dekan g. Tomažič, ki je predlagal, da se pošlje Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, kar Je bilo z odobravanjem sprejeto. Moški pevski zbor je ubrano zapel »Gospod, usliši naš glas« in »Doberdob«. Spominska slavnost je bila zaključena z igro »Pod božičnim drevesom«. Pri^r k »Jadranski straži": Ljubljanska nedelja Metropolit Dositej med nami Danes dopoldne je imel metropolit Do*!-tej službo božjo ali liturgijo r pravoslavni kapeli na Taboru, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena pravoslavnih in tudi drugih vernikov. Liturgiji »o prisostvovali .ban dr. Marušič, namestu generala g. Cu-kavca njegov namestnik general g. Pekič, župan g. dr. Dinko Puc to druigi. Po službi božji ob asistenci treh duhovnikov je imel daljšo pridigo na vernike. Dotaknil se Je tudi vzgoje mladine in lepega družinskega življenja ter poveličeval ljubezen do domovine kakor tudi zahteval spoštovanje in vdanost do kralja kot našega najvišjega gospodarja. Ob 13. je bil v Unlonu banket, ki ga je priredila pravoslavna občina Kakor Nj. Vel. kralju tako je bila patrijarhu Varnavi odposlana vdanostna brzojavka. Ob 16.30 je metropolit obiskal rusko kolonijo v šentpetereki vojašnici, kjer so ga Rusi prisrčno sprejeli, ob 17.30 pa mu je ga. dr. Tavčarjeva priredila čajanko Ob 19. Je bil v Narodnem domu, kjer so ga pozdravili sokolške staroste s člani, a ob 20. je bil gost prote Budimira. Jutri ob 9. se odpelje v Zagreb. Naši mornarji so zborovali Snoči je v salonu pri LLoydu imela svoj občni zbor mornarska sekcija Jadranske straže. Udeležba je bila prav lepa, zborovanje, ki ga je vodil načelnik sekcije Bav-dek, je poteklo prav živahno. Tajnik Bedrač je izčrpno poroča! o d^iu odseka in razvil program, ki ga ima pred seboj. Snuje se prireditveni, športni in glasbeni podorieek ter socialni fond, katerega naloga bo, brezposelnim mornariem pomagati do dela, v skrajni si!i pa jim tudi nuditi denarno pomoč. Polovica članarine za sekcijo se bo stekala v tem sklaiu. Z zadovoljstvom Je zbor ugotovil, da »o se tudi absolventi pomorske akademije pričeli živahno gibati v sekciji. Pri volitvah Je bil z majhnimi Spremembami izvoljen stari odbor. Oblastni odbor je na skupščini zastopal Kos, krajevni odbor pa prof. Marjanovi, ki je imel na zborovalce lep nacionani govor. Mariborski dogodki Maribor, 26. novembra. V Mariboru danes ni bilo posebnih dogodkov. Dober obisk je imelo v soboto zvečer gledališče, kjer so dali Jurčičevega »Desetega brata« v kombinirani gledališko-kinematografski režiji Ferda Delaka iz Ljubljane. Udružen je jugoslovenskih železničarjev v Mariboru je priredilo sinoči družabni večer na čast železniškim uradnikom, ki poseča-jo ekonomski tečaj pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ter so priredili ekskurzijo v Maribor. Pri večeru sta sodelovala godba »Drave« in pevski zbor istega društva. Gostje so bili tako nad lepoto Maribora in njegove okolice kakor tudi nad bratskim sprejemom prijetno presenečeni. V bolnico so pripeljali 47 letnega hlapca Jakoba Vrbančiča. ki si je pri padcu z voza hudo poškodoval desnico in dobil tudi notranje poškodbe. Enaka nesreča je zadela 53 letnega uradnika Ignaca Suca, ki si je pn padcu zlomil levo nogo. Posestniku Vinku Vauhniku, o katerem smo nedavno poročali, da je izkušal izvršiti samomor na ta način, da je vrgel žico na daljnovod falske elektrarne, so morali sedaj v bolnišnici amputirati desnico. Kljub nevarnim poškodbam je zdaj menda že izven smrtne nevarnosti. Zborovanje učiteljstva slovenjebistriškesra okraja SI. Bistrica, 25. novembra. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo preteklo soboto ob prav lepi udeležbi v Slovenski Bistrici na deski šoli. Predsednik Miloš Tajn-k je še oosebej pozdravil navzoče brezposelne tovariše abi-turijente. želeč jim čimprejšnje namestitve, nadalje novodošlo učiteljico Vero Černigojevo in upokojeno učiteljico teiglo-vo Po uvodnih besedah je v daljšem referatu »Naša pota m naši cilji« podal predsednik nekaj smernic, katerim naj sledi učiteljstvo, ki je graditelj narodove duše. Poudarjal je poleg šolskega dela predvsem gospodarsko, dalje kulturno m nacijonal-no plat udejstvovanja uč.telistva med na rodom. Zelo važna je državljanska vzgoja. ki so ji bili v zadnjem času položeni pravi temelji za sistematično vzgojevanje. Potrebna je skupna borba za povzdigo etičnih in moralnih vrednot poedinca in poglobitev tovarištva. Z velikim zanimanjem je učiteljstvo nato poslušalo poročilo predsednika o bano-vinski in glavni skupščini v Ljubljani. Z odobravanjem so se vzeli na znanje predlog5, ki so bili sprejeti na skupščinah, obsoja pa neparlamentarni nastop na glavni skupščini in poziva vodstvo naše sekcije, da povzame vse, da se v bodoče na naših glavnih, tako važnih skupščinah ne zgodi več kaj takega. Posebno dolga pa je bila debata o naših o*ezposeln h tovariših abi-turientih ter so se iskala p «»a, Kikn bi se jim naj pomagalo do skorajšnje nastavitve. Krožku brezposelnih učiteljev v Mariboru dovoli društvo podporo 200 Din in tukajšnjem tovarišem abiturientom, ki so se udeležili tečaja v Ljubljani, 100 Din. Nato je sledil občni zbor, na katerem so podali vsi Funkcionarji svoja poročila. Društvena članarina ostane tudi v bodoče 15 D:n na mesec. Društvo soglaša s predlogom gospodarskega sveta, da prispeva za vsakega rednega člana za »obrambni sklad« 5 D;n"ni leto in s tem v zvezi za pravnega konzulenta. Pri slučajnostih je bilo jjvj-ra o redukciji z neučitelji dobro poroie-nih učite jic. o skrajšanju službene dobe na 32 l».t. o avtomatični upokojitvi, o ?a-sedanju izpraznjenih učiteljskih mest v okraju. V šolski vrtnarsk; krožek so bili 'zvVjeni trvarši Miloš Ta;mk, KoprSa Avgust. V. vko Janko, Stngel Anton in Kristan Zmago. Pred zborovanjem se je vršila hospitacija v I. razredu. Igralski jubilej pri šentjakobcanih Med drugimi prireditvami, ki so v soboto zvečer pritegnile množico občinstva, je Šentjakobski oder slavil pomemben večer. Prvič so igrali svojo drugo letošnjo novost, zabavno komedijo »Dover—Calais«. obenem s premiero pa je slavila jubilej svojega stotega nastopa gdč Raranova. ena najbolj delavnih, najbolj talentiranih in najbolj prikupnih igralk šentjakobskega odra. Gdč. Baranova je bila tako od občinstva, kakor od svojih tovarišev deležna vsega priznanja in toplega odobravr-nja za svojo igro in za svoj jubilej. — O novi uprizoritvi bomo še poročali. Zborovanje ,rZa!eitew Dopoldne se je v njenih poslovnih prostorih v palači »Grafike« vršil redni občni zbor »Zaščite«, zadruge za zaščito upnikov in dolžnikov, ki je pričela s svojim rednim poslovanjem šele 1. novembra, pa je do danes razvila že prav živahno delavnost. Zborovanje je vodil predsednik zadruge dr. Kobe, ravnatelj Abram pa je poročal o organizaciji, ki je v živem razmahu, in o izpremembi pravil. Po novem se članski delež znižuje od 100 Din na 50 Din. Z vzklikom je bilo izvoljeno novo načelstvo: načelnik dr. Ernest Kobe. predstojn:k sreskega sodišča, podnafelnik Ivan .Teras, ravnatelj družbe »Sladkor«, odborniki Pavel Dcreani, ravnatelj »Indu-sa«, H. V. Abram. višji pisarniški ravnatelj pri apelacijskem sodišču, Amold Vy-dra. zas. uradnik, Venčeslav Cesnik. zas. uradnik, v nadzorstvo pa odvetnik dr. Lojze Campa. lesni trgovec Franjo Skrbeč in borzni sen zal Anton Sumi. Pri slučajnostih so govorniki razpravljali o nekaterih pomembnejših posredovanjih. ki jih je doslej zadruga izvedla. Tako je v nekem težkem sporu za užitek, ki se je vlekel celih 10 let in zavoljo katerega je grozila nevarnost, da pnjde posestvo na dražbo, dosegla 7? obe strank i najbolj zadovoljivo rešitev. Enako uspešno je intervenirala v nekem zamotanem sporu med dolžnikom in njegovimi upniki ter še v celi vrsti najtežjih primerov. Da se članstvo za svojo organizacijo v resnici živo zanima, ie nfnbolj zgovorno izpričevala živahna udeležba, zlasti z dežele. Objave Današnjega Sloginega večera komorne glasbe v dvorani kina Dvora ob 20. naj nihče ne zamudi. Chopinov in Goldmarkov trio, ki sestavljata spored današnjega komornega koncerta, predstavljata eno najlepših in najučinkovitejših komornih glasbenih del. Ljubljanski komorni trio (gg. Miiller — čelo. Trost — gosli, Svetel —-klavir) je preskrbel, da bomo imeli najlepši glasbeni užitek. Nizka vstopnina omogoča vsakomur vstop. Vstopnice od 2 do 10 Din, ki jih je šc dovolj na razpolago, se dobe v proda ii v Matični knjigarnam v Pugljevi trafiki na Miklošičevi cest: Cnalača Pokojninskega zavoda). Vstopnice za novinarski koncert se že dobe v predprodaji v knjigarni Glasb ene Matice na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih pravočasno. Lani jih mnogi niso dobili, ker so bile vse razprodane že en dan pred koncertom. Renertoar SAROimflA OLKOAUftfA V LJUBLJAMI 1>?»/*M4 Začetek ob 20, Ponedeljek, 27.: Pohujšanje ▼ ffoHnl flor jan sk\ C OPERA Začetek ob 20 Ponedeljek. 27.: Zaprto. Pismo iz slovenske koloni je Bistrenica, 20. novembra Po odhodu našega učitelja g. Furlana, ki je preživel v naši naselbini skoro leto dni, se ni nihče več oglasil iz Bistrenice. Pa se zdaj spet oglašamo. Ljudje, ki »o nas videli prej in prihajajo spet k nam na ogled, se ne morejo načuditi naglemu napredku vasi same, ki se je v tako kratkem času izpremenila,da je izgubila turško lice in postala siična primorskemu naselju. V nekaj letih se je vrglo na te bregove 150 zdravih, krepkih in odpornih ljudi. Ti ljudje, ki so malone preživeli Golgoto, imajo pred seboj samo en smoter: delo in napredek. Kako se bomo gospodarsko dvignili, pa je treba, da mislimo tudi na prosvetno delo, ki je za našo deco brez dvoma eno najbolj perečih vprašanj. Ako smo prej v domovini onstran mej delali in kljubovali neprijateljem v kulturno-prosvetnem pogledu, zakaj se ne bi danes, ko živimo v svobodni domovini, vsaj v zimskem času v dolgih večernih urah spet povrnili k delu na prosvetnem poprišču. Bistrenica ima do danes 23 slovenskih družin in 14 fantov, ki gospodarijo na lastno pest. Poleg tega imamo nekaj družin iz orožniške postaje in nekoliko turških obitelji, ki jih pa ne smemo imenovati, ker se bodo v kratkem izselile iz naše vasi. Ako pregledamo vse družine, bi našteli že precejšnje število dece, ki bi bila godna za sokolski naraščaj. Med fanti bi tudi dobili nekaj dobrih delavcev, ki so že prej delovali v raznih sokolskih četah in ki komaj čakajo, da se v Bistrenici spet pojavijo rdeče srajce! Prosimo slovensko javnost. posebno Primorski akademski klub v Ljubljani, in pa Sokola kraljevine Jugoslavije. da bi nam došli z navodili in s potrebnimi pripomočki, da bi ustanovili sokolsko četo v Bistren:ci. Treba je prižgati mladini novo luč in ji priliti novega duha, da čisto zavrže ono kugo, s katero so ji hoteli okužiti mhda srca in duše še pred kratkim doli v domovini onstran mej ... Proč, kar je tujega! ostani član Vodnikove dražbe! Ljubljana, 26. novembra. Po izvršenih izrednih občnih zborih gasilskih žup in društev, kakor jih zahteva novi zakon o gasiiskih društvih, ee je danes dopoldne vršilo v kletni dvorani hotela »Metropola« izredno zborovanje ljubljanske, vrhniške, grosupeljske, borovniške, ižanske in savske gasilske župe. — Kmalu po 8. uri so pričeli prihajati delegati žup in društev, ki so veliko kletno dvorano hotela >Metropolac napolnili skoro do zadnjega kotička. Od 89 društev, ki sestavljajo omenjenih šest žup, je bilo na zborovanju zastopanih 84 s 168 delegati. Odsotnih je bilo potemtakem le pet dru-šTev. Zborovanje je okoli pol 10. otvoril namestu starešine g. Zupana, ki je bil zadržan zaradi bolezni, njegov namestnik podstare-šina g- Vrbinc. Po pozdravnem nagovoru, v katerem je posebej omenil delegata ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva, podstarosta Jugoslov. gasilske zveze g. Josipa Turka, je na kratko obrazložil potrebo današnjega izrednega zborovanja glede na novi zakon. Nato je dal besedo tajniku Ljubljanske gasilske župe g. Rošu. Zborovalci so sklenili, naj poročila o ljubljanski župi izostanejo, nakar se Je tajnik omejil le na poročilo o inventarju in članstvu. Po njegovem poročilu imajo danes omenjene župe 964 rednih, 2720 podpornih in 116 častnih članov. Skupna vrednost inventarja pa znaša okrog 4.19 milijona Din. Sledilo je poročilo blagajnika g. Mikuša. Revizijski odbor je predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. s" tem so bila poročila izčrpana. Želji zborovalcev, naj se takoj preide na volitve novega odbora, je bilo ustreženo. Predsedstvo je zdaj prevzel zvezni odposlanec podstarosta gasilske zveze g. Josip Turk. ki je izrazil svoje veselje nad tako številno udeležbo. Povedal je, da odslej ne bo več 6 žup, temveč samo še dve, in sicer: gasilska župa sreza Ljubljane ln gasilska župa sreza Ljubljane okolice. — Zaradi tega je treba voliti dva upravna olbora. Delegati naj zato volijo člane odborov iz sreza, v katerega so pristojni. V gasilsko župo Breza Ljubljane spadajo me-e to Ljubljana, Ljubljana severni del, Spod. nja šiška, Zgornja Šiška, tobačna tovarna, Vič, Brdo, štepanja vas, Moste, Rudnik in nravlje, v gasilsko župo sreza Ljubljane okolice pa pa vsa ostala društva iz vrhniške, borovniške, ižanske, grosupeljske in savske župe. Predsednik g. Josip Turk je za tem predlagal, naj se izvrše volitve najprej za župo ljubljanskega sreza, med tem se pa naj delegati domenijo glede liste za. župo sreza Ljubljane okolice. Apeliral je na vse navzoče, naj v glavni odbor izvolijo le take, ki so zmožni resnega dela in ki se za napredek res živo zanimajo. Sledila je kratka debata, ali se naj voli z listki ali z vzklikam. Nazadnje je bilo sklenjeno, da se volitve izvrše z listki. Predsednik je predlagal pol ure odmora za sestavo list župe Ljubljane okolice. Volilci iz tega sreza so bili s tem zadovoljni Zbrali so se odbori žup in se pričeli v prednji sobi posvetovati. Ta čas so pa delegati sreza Ljubljane izvolili nov odbor in poslali vdanostno brzojavko kralju in pozdravno ministru za telesno vzgojo dr. Hanžeku. Novi upravni odbor gasilske žu- pe sreza Ljubljane je naslednji: starešina Vrbinc Ivan, namestnik Gostiša Eogelbert, tajnik Roš Boris, blagajnik Pristovšek Stanko, odborniki: inž. Hrovatin Ivan, Zupančič Avgust, Gašperin Ivan in Mlakar Rudolf. Nadzorni od>bor sestavljajo Bokav-šek Miha, Lulik Avgust, černe Joža, škof Franc in Zupančič Polde. Kakor veleva novi za.kon, je skupščina imenovala za gasilsko župo sreza Ljubljane kot zastopnika pri gasilski zajednici dravske banovine župnega starešino Vrbinca Ivana, kot namestnika pa Gcstišo Engplberta. Delegati iz sreza Ljubljane okolice se niso mogli sporazumeti glede kandidatnih j list. K temu se je pridružilo še vpraša- j nje, ali imajo vsi navzočni volilno pravico. ' Predsednik g. Josip Turk je odredil pregled j poverilnic. Postavljenih je bilo pet kan li- i datnih list, od katerih je zmagi'a druga. Upravni odbor gasilske župe sreza Uu.b-Ijane okolice sestavljajo: starešina G^ad Ivan (Beričevo), namestnik Modic Jakob (Ig), tajnik Presetnik (Šmartno), namestnik Vrhovec (Vrhnika), blagajnik Mikuš (Brezovica), namestnik Drašler (Brez-nica), odborniki: Gliha (Grosupljr), Arhar (Št. Vid), Hojan (Vrhnika) in Per-šin (Ježica). Nadzorni odbor sestavljajo: Svete (Podpeč), Dolničar (Stožice), fnk (Grosuplje), Rupnik (št. Vid), Medved j (Dolsko). Za zastopnika pr* gasilski zajed- j niei dravske banovine je pa bil izvoljen j Stojan (Vrhnika). | Brž ko je bil za starešino izvoljen Grad | »Ivan, je starosta g. Josip Turi predal j vodstvo zborovanja njema. Sledile so le še raznoterosf5. Razpravljalo se je o rečeh socialnega značaja. Dobre štiri ure trajajoče zborovanje je j predsednik Grad Ivan ob pol 14. za kiju- j t: Reorganizacija jutgoslovenskega prosto | voljnega gasilstva po novem zakonu se bli- j ža svoji dovršitvi. Dne 10. decembra se j bo vršil v Ljubljani prvi občni zbor gabil- j ske zajednic-e dravske banovine, ,vi do v j glavnih črtah določil kmernice gasilsUa in J končno dovršil reorganizacijo v iavskJ j banovini. Večer pri Dolenjcih Ljubljana, 25. novembra Slovenci se glede družabnosti ne moremo kdo ve kako ponašati, zato je pa bilo že nešteto poskusov, kako omiliti nemalo strahotno individualno plat posameznika, ki ga dela, najsi je kateregakoli stanu, neznosno hladnega in nepristepnega, pogosto vprav odbijajočega. Nemara je to nekakšna psihična lastnost naroda. Ali organizatorji družabnih večerov in izletov iz društva »Krke« so v veliki meri dokazali, da se vse to da omiliti. Treba je pa zato našemu človeku marsikaj nuditi — ne le snovnih, ampak tudi duhovnih vrednot v primerni obliki. To zahtevo našega človeka je društvo »Krka« s snočnjim prosvetno-družabnim večerom v kletni dvorani hotela »Metropol« res zelo lepo rešilo tako v pogledu dobre dolenjske kapljice kakor tudi v kulturnem. Sicer radijska godba, ki je dražila živce pred pričetkom in po zaključku prosvetnega večera ,na tak slovenski večer nič kaj ne pristoja. številno izbrano občinstvo, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, se z njo ni moglo sprijazniti. Kakšne lepe harmonike bi se bile bolj prilegle. Prt- t jetno presenečenje je bil — po tej radij- I ski godbi — prvi javni nastop Šentjakob- | skega pevskega društva, ki je zapelo pesmi skladateljev: Adamiča, Jereba, Satt-nerja in Volariča s toliko duše ln razumevanja ob dokaj dobrem glasovnem materialu, da smemo že za bližnjo bodočnost upati na nov krepak moški zbor, ki bo lahko uspešno tekmoval v družini tovariških zborov in bo kos tudi težkim nalogam. Društvo vodi tajnik Hubadove župe konserva-torist g. Rupnik. Vendar to še dolgo ne bi bil pravi večer »Krke«, če ne bi društveni tajnik g. Anton Podbevšek pričel s pomočjo skioptičnih slak prikazovati lepoto solnčne Dolenjske. Pokazal je okoli 120 slik, ki jih je društvo zbralo na svojih izletih po Dolenjski. Zlasti zanimive so slike s Tujsko-prometne razstave Dolenjske, ki se je vršdla v Novem mestu, izlet iz Ljubljane proti Kočevski Švici in Suhi krajini, planinsko slavje na Gorjancih, razstava dolenjskih vin. tabor »Krke« na Trški gori, najlepša dolina gradov (šent Rupert) in druge. Predavatelj je žel za svoj živi opis dolenjskih pri-rodnih lepot živahno odobravanje. Le roka Ljubljana, 26. novembra. I Naši vrli Sočani so komaj dobro pričeli ' novo sezijo svojih predavanj, pa so že sredi najbolj živahnega gibanja. Posegati v sredo živega življenja, zanimati se za vsa najaktualnejša vprašanja, ki se tičejo vsakogar, je bilo že od nekdaj vodilo njihove ljudske univerze, in tako je v soboto v salonu »Pri levu« predaval naš znani finančnik Otmar P e h a n i o vplivih finančne krize na občo gospodarsko krizo — torej o vprašanaju, ki je prv ta čas v najživah-nejšem razpravljanju. V imenu »Soče« je predavatelja z nekaj toplimi besedami pozdravil g. Sfiligoj, ki je pozdravil obenem tudi navzoče zastopnike naših bojevnikov, »Krke« in »Tabora«. V živih, nazornih izvajanjih je g. predavatelj poslušalcem, ki so napeto sledili njegovi besedi, naslikal današnje razrvane razmere v svetovnem in domačem gospodarstvu in s tem v zvezi položaj našega denarstva. Današnja kriza m v nadpro-dukciji dobrin, kakor se pogosto glasi, temveč v podkonzumu. Vprašanje konzuma pa lahko reši samo vsaka država zase in zato je bolj kakor kakšne svetovne gospodarske konference važna dobra gospodarska politika doma. Pogosto se nam vsiljuje vprašanje, kako neki je mogoča tolikšna kriza pri nas, ko imamo vendar toliko naravnih bogastev in se povsod javlja tolikšna potreba po delu. Približno 40% vzrokov naše krize je gotovo zunanjega izvora (padec izvoza, znižanje cen itd.), vsi ostali vzroki pa so pri nas doma. Tu je predavatelj s številnimi zanimivimi primeri grajal naše javno gospodarstvo. Kmečki dol- prl skioptičnem aparatu naj bo spretnejša! Nedvomno je pa v vsakem pogledu bil umetniški užitek prve vrste nastop gospe Nade Jax-ObereignerJeve pri nas kakor v inozemstvu priznane odlične odrske umetnice, ki je na večeru prebrala dve pravljici pisatelja St. Vdoviča, in sicer: »Prvi Dolenjci« in »Kravji bogatin«. Težko hi bil pisatelj teh pravljic našel boljšega recitatorja za svoje realistično podane satire, ki jih piše v obliki pravljic. Polne zdravega, domačega humorja so bile poleg svoje nesporne umetniške vrednosti višek večera. Recitatorka, ga. Nada Jax-Obereignerjeva je to s svojimi odličnimi glasovnimi kvalitetami in poglobljena v vsak odtenek pisateljeve zdaj pa zdaj nemalo žgoče satire, zatem spet prijetne domačnosti — v polni meri potrdila. Tako Je bil ta prosvetno-družabni večer eden najlepših v letošnjem letu. Predsednik društva g. dr. P e r k o ga je okoli polno« zaključil. Naj se izpolni njemu in vsem želja, ki Jo je izrekel v svojem otvoritvenem in pozdravnem nagovoru, da vzbude v vseh slojih zanimanje za lepo Dolenjsko in preporode našega človeka v smislu intenzivnega vzgojno družabnega dela. R. K. govi znašajo pri nas 6 milijard Din, na 11 milijonov kmečkih prebivalcev pomeni to pri današnjih plačilnih običajih po 66 Din na leto in na glavo. V primeri s Češkoslovaško, kjer znašajo kmečki dolgovi desetkrat več, so ti naši dolgovi neznatno breme. Toda položaja našega kmeta ni mogoče rešiti z odpisom dolgov. Vzrok njegove bede so predvsem tako nizke cene poljskih pridelkov. V gospodarsko manj razvitih deželah im«. velik pomen tudi količina denarja, ki je v obtoka Na zapadu prihaja po 3000 do 4000 Din bankovcev na osebo, pri nas pa je ta relacija znašala ? najboljših časih samo po 450 Din, do danes pa se je ta številka skrčila na eno tretjino. Odtod tako silna revščina. — Zatem je predavatelj posebej obravnaval izredne gospodarske ukrepe" zadnjega časa pri nas, § 5 in 6 zakona o zaščiti kmetov, ki sta prav te dni doživela svoj konec z novo uredbo itd. Na koncu je kot dve možnosti za rešitev denarnega problema navedel vzorec ameriških bančnih trustov in primer nemške rentne marke. Ob sodelovanju vseh gospodarskih strokovnjakov bi bila rešitev po delnem ameriškem vzorcu mogoča tudi pri nas, rešitev finančne krize pa bi pomenila tudi močno politično okrepitev naše Jugoslavije. Za izredno zanimivo predavanje ae je g. ravnatelju vsa dvorana zahvalila z mogočnim aplavzom. Nato pa se je razvila prijetna domača zabava, ki so jo z lepim petjem oživljali pevci »Sloge« pod vod-s .vom g. Premelča. mena in Žive rastline z drugimi vrte vi. V ta namen je jubilant izdal a motil. Odločila se Je. da počaka, dokler se mož ne vrne. Sedla Je v naslanjač, kjer je še pred nekaj trenutki počival njen mož in se »a strmela v plamene. Naposled je zadremala, toda njen spanec Je bil tako nemiren ... Kmalu se je zdrznila. Pred hišo Je za-čula težke korake. Ali je tako dolgo spala ? Ali se je Georg že vrnil ? Prav tedaj je nekdo tiho potrkal na 1 vrata. Strah JI je za trenutek zaprl sapo. Naglo je pogledala na Georgeovo pisalno mizo, kjer je navadno ležal samokres. Orožje Je bilo na svojem prostoru in okovi so se svetili v sopi plamenov. Tedaj jo Je postalo sram, da se je tako prestrašila, V treh korakih Je bUa pri vratih in jih na šteta J odprla ... Pred njo Je »tal zastaven, mlad mož v elegantnem, toda umazanem plašču. Klobuk Je držal v roki, ki je tičala v rokavici. Globoko se je poklonil. Videlo se mu Je. da Je v zadregi. Izpodbodel ga je šele Ninin vprašujoči pogled. Dejal Je: »Oprostite, milostjiva, da vdiram v hišo ob tako nerodni uri Videl sem luč in na vratih prebral, da stanu>3 tu zdravnik. Ker sem ranjen ...« Nina je takoj razumela. Možak se je moral ponesrečiti. Sočutje Jo je prevzelo. »Kakšna smola!« Je vzkliknila. »Ranjeni ste ... mojega moža pa nI doma... Iskat so ga prišli ... V vili...« Neznanec Je zdajci prebledel. »Avto se mi Je prevrnil... dva kilometra odtod. Pod njem sem obležal. Vendar se ml je posrečilo, da sem se oprostil. Samo desna roka...« Nina se nI več pomlfiljala. Njena dolžnost Je, da neznancu pomaga. Oprl se je na njeno ramo. Odvedla ga Je k naslanjaču. Bil Je še mlad, komaj tridesetih let ln vse na njem Je pričalo, da mora biti izobražen. Nina Je stopila k omari In mu prinesla vina. Na točila mu ga Je v kozarec. Pohlepno ga Je popil, z bežnim na- smeškom, ki je preletel od bolečin spačeni obraz, se ji je zahvalil. Iz žepa je potegnil desnico in jo razvil iz okrvavljenih robcev. Potem je pokazal Nini veliko, zeva jočo rano. »Hladilnik mi je razneslo,« je povedal s slabotnim glasom. »Ker pa nI zdravnika doma, sem prisiljen, da prosim vas za pomoč. Aii bi mi lahko napravili veliko uslugo ? Nujno moram odpotovati... Ca se ne motim, sem videl v mali garaži avto. Ali bi mi ga prepustili?« Nina ni mogla prikriti izraza začudenja. »Zaradi roke, mislite? O, z levico vozim prav tako dobro. Kar se pa tiče cene... mi je vseeno!« Nini je zdajci postalo tesno pri srcu. Možak je segel v žep in privlekel iz njega šop inozemskih bankovcev. Pomolil jih ji je. v zadregi je odvrnila: »Morda se moj mož kmalu vrne. Saj me morate razumeti, da ne morem brez njega...« »Kakor želite, milosti ji va! Bom pa počakal! Vključite radio, da nama bo čas krajši!« • Nina je ustregla njegovi prošnji. Neznanec se je zleknil v naslanjač in pobožno poslušal melodije Boccherinijevega menuetta. Cez nekaj časa ga je posilil spanec. Nina ga je radovedno gledala. Videti je bil zaupanja vreden in Nina se Je oštevala samo sebe, da se ga Je prej tako bala. Tedaj Je bilo glasbe konec in prišla so borzna poročila. Ob njih se je pošteno dolgočasila. Toda minila so in napovedovalec Je sporočil, da mora pove- Konec je težav In boja Zadnja tekma jfronorja - poraz proti Jugoslaviji - Doseženi uspeh v ligi s 8. mesto i 20—7—3—10-39S47—17 (*3) Ljubljana, 26. novembra. Današnja nedelja jc prinesla še dve prvenstveni tekmi, tako da se je število neodigranib skrčilo na 3, število moštev pa. ki so že odigrala svoje tekme za letos, p« povečalo na 7. Preostale tri tekme so važne samo še za Jugoslavijo, ki si bo morebiti lahko pomagala na 3. mesto, in pa za Haška, ki si bo ž njimi morda priboril čast najboljšega zagrebškega kluba. Danes sta bili na sporedu tekmi Primorje : Jugoslavija in zagrebški drugi »derbv« Concordia : Hašk. Primorje je moralo po vroči bitki in odločilni zmagi pretekle nedelje pokazati svoje znanje in preizkusiti svoje živce že po enotedenskem presledku na beograiskih tleh. Ker so dogodki pretekle nedelje razumljivo »dvignili v obeh taborih kopico razgretih komentariev, je bilo vsakomur jasno. _ da bo ta zadnja igra Primorja, ki zanj sicer ni imela več kot «amo prestižni pomen, »elo huda in morda najtežia med vsemi 20, kar jih je bilo treba odigrati. Na zmago Primorja menda niso računali niti največji optimisti in vse je skrbelo samo, kako bo Jugoslavija izpolnila obljube beograjskega tiska, da naj bo Primorje pomirjeno in nai kar pride v Beograd, ker je beograjska publika zrela in objektivna in ve, kako se igra pravi nogomet. Zal se te obljube niso izpolnile tn enajstorica Primorja je morala na lastni koži čutiti, da disciplina beograjskih moštev tudi doma ni na višku in da tudi beograjska publika ne poznala razen svojih nikogar. Dobro je, da je bila ta tekma zaključna in bo zdaj na razburjene duhove legel zimski mir. do spomladi pa se bodo prilike in ljudje vsaj malo spremenili in na nesrečni srečanji med Primorjem in Jugoslavijo bo ostal samo še neprijeten spomin... V Zagrebu je Hašk zmagal nad Conoot-dijo in "se s tem kvalificiral kot najboljši zagrebški klub, ki ima v obeh preostalih tekmah še teoretično možnost, da prehiti Jugoslavijo in Baska. Vsekakor »o te avspicije nekoliko drzne. Po današnjih tekmah je stanje prvenstvene tabele naslednje: BSK 19 13 3 Haiduk 20 13 2 Bask 30 10 3 Jugoslavija 10 10 2 Hašk 18 9 2 Gradjanski 20 10 1 Concordia 20 7 4 Primorje 20 7 3 Siavija (S) 20 7 2 Vojvodina 18 3 4 Siavija (O) 20 4 2 3 5 7 7 7 9 9 10 11 11 14 63:21 51:19 42:37 34:27 35:33 32:31 39:40 39:47 37:48 22:49 22:54 29 28 23 22 20 20 18 17 16 10 10 Jugoslavija j Primorje 5 s i (4:0) Beograd, 26. novembra. Za današnjo revanžno tekmo med Jugoslavijo in Primorjem je vladalo po znanih dogodkih v Ljubljani in po časopisni kampanji zadnjega tedna med beograjsko publiko veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo do 2500 gledalcev, ki so z^ divjim kričaniein in oglušuiočim žvižganjem vzpodbujali »rdeče«, tako da je dal že sam začetek igre slutit', da bo borba za Pri-roorje zelo težka. Enaistorici sta se pojavili pred sodnikom Vasiljevičem v nasledki jih postavah: .... Jugoslaviia: Spasič, Dimitrijev!«, Lukič, Tubič, Radovanovič, Petrovič. Nešič, Mi-lanovič, Lojančič, Popovič, Miloševič. Primorie: Starec. Jud (Hassl), Bertoncelj I. Zcmljfk. Slamič. Bonceli, Hassl (Jug), Erman, Bertoncelj II. Jež, Zemljič. Do odmora 4:0! Na skrajno slabem in blatnem terenu začne Primorje takoj po prvem udarcu z ostrimi napadi, ki pa zaTadi neodločnosti napadalne vrste ne prinesejo uspeha. V protinapadu doseže Jugoslavija dva zaporedna kota po desni strani in Starec ima polne roke dela. Toda tudi J. zastrelja več zrelih pozicij. Prvi gol za njo pade popolnoma nepričakovano v 13. minuti. Lojančič pošlje lahko žogo na gol. Starec jo hoče ujeti, toda tik pred njim se na gru-dasfcih tleh odbije in gre preko njega v mrežo. 1:0 za J. J. ponovno pritisne in doseže minuto kasneje po levi strani drug! gol, ki ga strelja Popovič. 2:0 za J. Starec zapusti pri tem vrata in izgubi blatno žogo. Hassl zasede nato staro mesto branilca. Jug pa gre v napad, kjer se uveljavi mnogo bolj uspešno. Do sem je bil sodnik na višini in je vsako ostrejšo igro zatrl ze v kal'. V 30. min. pa prestrogo prisodi zaradi Hasslovega ,foula' enajstmetrovko, ki jo Miloševič sigurno pošlje tik desne prečke v mrežo. 3:0 za J. Do konca polčasa doseže Popovič še v 37. min. četrti gol, tako da se prvi polčas konča z Tezultatom 4:0 za J. Po odmoru 1:1! Drugi polčas se prične z obojestranskimi napadi. P. je mnogo boljše, ker se je opomoglo od prvega strahu in ga kričanje publike ne vznemirja več. Prva vrsta sijajno napada in v 10. min. centrira idealno Jug. Zogo ujame Pepček in jo pošlje s 3 m daljave neubranljivo med drogove. 4:1 za J. Igra postaja vse bolj ostra in igralci J.' skušajo s prikritimi udarci onesposobiti nasprotnika, pri čemer je sodnik mnogo premalo odločen. V takšni igri zagreši Radovanovič težak »foul« v 30. min. nad Slamičem. ki ga morajo odnesti z igrišča. S'amič je bil prepeljan v bolnico, pregledan, obvezan in se vrne z moštvom v Ljubljano zaradi nadaljnjega lečenja, Radovanovič za svoj prestopek ni bil izključen. Tudi Lojančič si je pri tej priliki izven igre privoščil »foul« nad Hasslom, česar tudi sodnik ni opazil. P. se nato potegne v obrambo, ker z 10 igralci sploh ne misli več na napad. Tik pred koncem spregleda sodnik Milanovičevo roko v kazenskem prostoru P., žogo dobi nato Mi- kih okoliščinah ln pred zeJo neobjektlvno publiko, taiko da se lahko trdi. da je doseženi rezultat kljub precejšnji razliki 6e zmerom zadovoljiv. Zelo čuden vtis Je napravilo. da kapetan Jugoslavije Dimitrije vič pred početkom igre na sredi igrišča nI hotel dati kapetanu Primorja Hasslu roke, kakor to zahteva tradicionalni sportn: običaj na zelenem polju. Sodnik g. Vasiljevlč Je bil nekaj fafa v formi, pozneje pa nI znal več obvladat! ostre igre. Hašk : Concordia 3:1 (3:1) Zagreb, 26. novembra. Na današnji prvenstveni tekmi med Haškom in Conoordlo si je prvi po zasluženi zmagi o«vojll dve dragoceni točki, k! mu bosta nudili na koncu tekmovanja Se razne lepe možnosti. Hašk je zaigral zelo dobro, kar velja pred vsem za obrambo in krllsko vrsto. Zato pa je bila Concordia Izredno slaba ln je trmasto vztrajala do konca v svoji nekoristni igri. Samo prvi začetek je kazal za njo nekaj ugodnejše, potem pa Je začela preveč kombinirati in sploh ni streljala na gol. Prvi gol pade zaradi nepazljivosti sodnika v 15. min. Pavičič »foula« Leinerta. sodnik ne žvižga, Petrak ujame 2 roko žogo ln Jo v splošni zmedi pošlje v mrežo. 1:0 za H. V 18. min. je H. spet v napadu, Sram strelja, Demlč lovi ln odbije v prečko, od nje pa se žoga sama odbije v mrežo. 2:0 za H. V 27. min. lepa kombinacija H., ki se konča s Petrakovlm strelom v mrežo. Tudi to žogo je Imel Demič v rOkah, pa m.u je tudi ušla preko črte. 3:0 sa H. V 39. mdn. se končno posreči C. po neskončnem kombiniranju doseči 7 Valjarevičem svoj častni gol. V drugI (polovici Je imela C. še enkrat šanso za izboljšanje rezultata, toda to je spustil Va-IJarevič. Nato se je Igra prenesla pred gol C., toda rezultat se ni več menjal. Sodnik g. Willler Je mnogo »pregledal, toda rezultat 3:1 Je kljub temu realen. loševič, ki doseže ob popolnoma pasivnem Bertonclju — ki je mislil, da bo sodnik žvižgal roko — peti in zadnji gol za J. Slovo za letos Enajstorica Primorja se je pod okriljem policije vkrcala v avtobus, toda tudi avtobus je le s težavo našel pot skozi špalir, odkoder je letela nanj toča kamenja. Na srečo med igralci nI bil nihče poškodovan, debele avtobusne 61pe pa. eo bile do hotela drobne. Moštvo P- Je moralo svojo zadnjo tekmo v ligi odigrati r zelo tež- Rapid pobira V snegu ln viharju Je včeraj mariborski Rapid gladko odpravil Her-mežane in se s 4 točkami že plasiral pred SSK Celje takorekoč podsavezno merilo, lahko rečemo, da je moštvo prav dobro v svoji celoti, ima primeren start hi ugaja s svojimi razumnima kombinacijami. V borbi je moštvo žilavo in vztrajno, in če je na tleh, ki so za obrambo ugodnejša kot za napad, znalo proti moštvu, borečemu se na lastnem igrišču, izbiti takšno razliko r rezultatu, se lahko sklepa, da bi na dobrih tleh lahko doseglo še boljši rezultat Spočetka je imela obramba nekaj prav šibkih momentov ln so domači tedaj izkoristili skoro nemogočo priliko, da so otvorili »core, še več so jih, mnogo bolj prikladnih, zamudili. Pozneje pa se je znašla srednja vrste gostov ln razbremenila ožjo obrambo, ki jc potem gladko funkcionirala skoraj do konca igre. V obrambi jc bil najboljši mož Kosem v golu, ki sicer ni bil preobložen s težkim delom, pa je imel vendar priliko, da se je pokazal z jako dobre strani. Dobro sta ga podpirala branilca, od katerih jc bil stari znanec Barlovič mnogo bolj viden od svojega partnerja v dobrem in v slabem, toda oba skupaj sta dala razmeroma dober branil-ski par. V srednji liniji sta zelo koristno v obe smeri igrala Seiffert in Klippstadter, K tudi Fučkar ni irncl s Karižem pretež-ga posl«. Napad jc sprva igral zelo raztrgano, proti STedi prvega polčasa pa jc začel napredovati z zelo lepimi in naglimi kombinaoi jami, ki so hermežansko obrambo često spravile v mučne položaje. Izkazal se je Ba«mel kot izvrševalec prej nego kot vodja napada, to vlogo je prevzel Pischof, najboljši tehničar na polju. V ostalem je bila leva stran napada do pav-ze mnogo bolj aktivna od desne, pozneje pa jc v svoji prodornosti padla Proti koncu igre jc napad zelo popustil. To se je pokazalo tudi v tej tekmi. Moštvo razpolaga z nekim znanjem, toda če ne gre vse. kakor bi bilo treba, kakor po vrvici, se začnejo igralci medseboj prerekati in si med tekmo v celih predavanjih razlagati napake in vrline, kar pride seveda v prid predvsem nasprotniku. Start je bil v začetku dober in po prvih potezah, ki so spravile Hermesa tako nepričakovano v vodstvo, se je zdelo, da bodo fantje enkrat razumnejše zaigrali. Izdelali so si še nekaj lepih in sigurnih šans, ki jih pa v Ljubljana, 26. novembra. Podsavezno prvenstvo se je danes pomaknilo za dve točki, ki si jih je na Her-mesovem igrišču zasluženo pridob'l mariborski Rapid. Po njegovem današnjem nastopu sodeč bo imel v podsavezni ligi še precej odločilno besedo, in sicer tembolj, ker ima še tri tekme pred seboj. Hermes je zapadel v stari greh ne>d'očnost: :n debatiranja, kar mora biti za v*ako še tako vigrano enajstorico samo poljubno. Po današnjem rezultatu je slika prvenstvene tabele naslednja: Ilirija 5 4 0 1 25:11 8 CSK 6 3 2 1 20:18 8 Železničar 5 3 0 2 18:12 6 Hermes 6 2 2 2 12:18 6 Rapid 3 2 0 1 10:6 4 Celje 5 12 2 12:15 4 Maribor 5 0 0 5 6:23 0 * Današnja podsavezna prvenstvena tekma Hermes : Rapid jc imela tisto standardno število nogometne publike, ki jc ne zadrži nobeno neurje oa igrišča. Saj vreme res ni bilo vabljivo. K temu jc še med tekmo začelo naletavati kar v kosmih, da že skoraj ni bilo videti, kaj se dogaja na igrišču. Hermes je tudi to tekmo izgubil, po poteku sicer dokaj upravičeno, dasi je imel lepo število prav dobrih šans, iz katerih bi bilo rutiniranejše moštvo izbilo tudi zmago. Sicer pa je potekla tekma kljub težkemu in globokemu terenu brez vsakega resnejšega pripetljaja, v fair stilu in v živahnem prvenstvenem tempu. V naslednjem poročilo: Rapid ! Hermes 4:1 (3:1) Rapid: Kosem — Barlovič, Flak, Fučkar, Seiffert, Klippstadter — Verbnik, Prinčič, Baumel, Pischof, Vidovič. Hermes: Oblak — Klančnik, Pepček — Glavič, Košenina, Cebohin — Kos. Skraj-nar, Zalokar, Mokorel, Kariž. Rapid je s svojo prvo jesensko prvenstveno tekmo dosegel v Ljubljani dvojen uspeh: odnesel je s seboj dve važni točki in napravil je na gledalce najboljši vtis. Ce uporabimo za to tekmo prizanesljivejše, napadu na obč« začudenje niso raaH Izkoristiti, m ko se je potem nasprotnik zbral, jc bilo že davno prepozno! Bitko je izgubil napad, ki ni bil sposoben realizirati niti najboljših stvari, poleg njega pa tudi srednja vrsta, ki jc zlasti v prvem polčasu igrala zelo slabo. »Vodil« in prednjačil je s te strani Košenina. lei se je šele v drugem polčasu povzpel do solidnejse igre. Glavič se je ves čas držal na isti Uniji, Cebohin pa je dober del prvega polčasa prebil izven igrišča. Tudi rto povratku ni prišel preko dobre se stisnili, Flrmlnv pa je skočil k svoji ženi, ki se je globoko oddahnila in ga objela. • Tedaj Je začula zasm^hljiv grohot. Ravonne se Je pred njo globoko priklonil in dejal: »Zdaj razumem! Naravnost genialno, mllostljlva! Pariz... Orleans... Limoges ... Issoudun ... Chartres ... Evreux... In prve črke: POLICE!... Da. police — policija...« (Prevel B. R.) Pokalne tekme rezerv Rezervna moštva naSih klubov so povprečno premalo zaposlena. Njihov tekmovalni program je le bolj priložnosten, malo-kateri klub skrbi smotreno za njihov razvoj ali jim izdela zanimiv tekmovalni program, j V pozni jeseni je temu ned03tatku vsaj ne-' koliko odpomoglo pokalno tekmovanje rezervnih moštev, ki ga je razpisala SK Ilirija. Neugodno vreme zadnjih tednov sicer ovira potek te konkurence, toda kljub temu pa tekme pridobivajo na zanimivosti. V tabeh vodi SK Slovan, ki je danes igral z Ilirijo B neodločeno 1:1 (1:0) in ima sedaj 7 točk zrazliko 16:1. Sledi Ilirija A, ki Je danes porazila Korotanovo rezervo x 12-0 (5:0) s 6 točkami, nato Korotan z 2 točkama (3:13), Ilirija B z 1 točko, končno pa Reka in Grafika, ki sta še brez točk. Ostale nogometne tekme Celje: Laško : Šoštanj 4:1 (1:1). Šoštanj pade s tem na zadnje mesto Prvenstvene tabele II. razreda. Sodnik g. Ochs objektiven, toda preveč ležeren. Dunaj: Admira • Austria komb. : AbK StokhoLm 3:0 (0:0), Rapid : Repr. H. lige 8:1 (3:0), Sportklub : Hakoach 2:1 (1:0), Donau : Favoritner SC 2:1 (1:1), Wacker : Libertas 2:1 (1:0). Budimpešta: Hungaria : Szeged z:t, >11« • 111 okraj 3:3, Ferenczvaros : Pho-bus 4:3, Ujpest : Kispest 4:1, Somogy : Nemzeti 3:2, Bocskay : Attila 2:1. Praga: židenice (Bmo) : Viktorija Zli-kov 2:1, DFC : D3V Brno 1:1, Slavla : VIktoria (Plzen) 3:0, Teplitzer FC : DSV ždt6C 1:1. • Berlin: Tennis - Borussia : Hertha 3:2. Rim: Florentina : Ambrosiana 4:2, Bo-logna : Casale 2:0, Triestina : Torino 1:1, Juventus : Brescia 5:1. Bruselj: Danska : Belgija 2:2. Službene objave LNP (Seja k. o. dne 23. XL 1933.) Navzoči gg. dr. Kosti, Logar, dr. Dougan, Galof, Bucik; neupravičeno odsotni gg.: Setina R., dr. Dolenc, Tomšič. Kaznuje se igralec Sagadin Alojz (Korotan, Ljubljana) po § 13. kaz. prav. s 14-dnevno zabrano igre; kazen mu poteče 6. 12 1933- ustav! se kazensko postopanje proti igralcu Deklevi Janku (Ilirija) zaradi pomanjkanja dokazov; zabeleži se izključitev igralca Končana Eda (Atletiki) pri tekmi Maribor : Atletiki dne 15. 10. t. I- zabeleži se izključitev igralca Prelovška Ivana (Zalog) pri tekmi Svoboda (Vič) : Zalog, dne 5. 11. 1933. Kaznuje se igralec Varšek Milan (Ilirija) po § 20 kaz. prav. z enomesečno zabrano igre, všteje se mu ! suspenz, kazen mu poteče 26. 11. t. 1.: zabeleži se izključitev igralca žitnika Luceta (Ilirija) pri tekmi Maribor : Ilirija dne 12. 11. t. 1. — Tajnik III. Službene objave GZSP (Seja u. o. dne 21. in seja sm. tehn. odbora dne 20. novembra.) učiteljih, pravilnik sa tekme v smuku in slalomu, določila o sodnikih, izprememba in dopolnitev tekmovalnega pravilnika, pravilnik za oskrbovanje skakalnic, kakor vse pravilnike, ki jih bo prihodnje dni izdal podsavez. Priporočajo se tudi Fisma pravila.) Izpiti se bodo vršili 17 decembra ob 14. v hotelu Paar. Praktični izpiti za skoke se bodo vršili 11. februarja 1934 na Lescah ter se zaradi tega pozivajo vsi oni kandidati, ki so lani položili teoretični izpit, da se takoj prijavijo. Podsavez name rava prirediti tečaj za slalom, smuk in smuški tek in sicer na Jesenicah. Prijave je poslati na podsavez najkasneje do 10. decembra, prijavnina znaša za tekmovalca з.) D;n Tečaj se bo vršil predvidoma tri dni pod vodstvom domačih izvežban;h smučarjev in smuških učiteljev. Glede tečaja za skoke smo stopili v stike s save-zom. SPD v Kranjski gori se sporoča, da je и. o. njegovi prošnji izjemoma ugodil ter mu dovolil prirediti mlad nski dan 6. januarja 1934, kakor tudi se mu dovoljuje zaprositi za pokrovitelja njihove medklubske tekme na 30 km 11. februarja 1934. g dr. Kraljeviča. Izvedbo podsavezne slalom tekme se poveri Alp. S. K. Gorenjec ter bo imenovani klub prejel še tozadevni dopis. Klubi oz. društva, ki prijavijo svoje tekmovalce v ver:f'kac:jo na podlagi po- | sebne verifikac;jske prijavnice, kntere se dr:hijo pri podsavezu proti ceni 2 50 D'n. Pristojbina znaša 10 D'n. Prijavnici je trebi priložiti eno sliko in zdravniško potr-1 diin. da je dotični član zdrav. Šele na pod-! 'asi teaa bo smel verificirani tekmovalec nastopiti pri medklubskih tekmah. Legitimacije za polovično vožnjo izdaja savez. Cena 10 D n. Priložiti je treba eno sli'co. Polovična vo/nja velja samo v skupinah 6 oseb ali več. Uverenja se dobijo pri podsavezu. Vsem zimsk m športnikom posebno icx movalcem priporočamo zavarovanje jT .1 nezgodam pri »Dunav«. zavarovalna deln'-ška družba, Ljubljana. Poudarjamo, da so zavarovane vse nezgode pri smučanju, sar-canju in drsiaju na ledu. V zavarovanje ie všteti vožnjo po železnici in avtonu-sih. Pri noro č.-imo zavarovalno premijo 50 oz. 75 Din ki vsebuje poleg zavarovalne vsote za slač.ij smrti 10.000 Din ali t*-ijre invalidnosti 20 «00 Din še dnevnico 10 D'n Pri premiji 75 Din je določen še rešilni prispevek 1000 Din. Točnejši podatki so Vam na razpVagt pri tajniku podsa>'iz* o. Cinkovicu. Vsi zavarovanci naj se pr-javijo z izpolnjeno »ponudbo za zimsko športno zavarovanje proti nezgodam« potom podsaveza. ker tem potom prejmejo gotov popust. Klubi oz. društva naj si takoj nabavijo potrdila v s vrh o brezplačnega zdravniškega pregleda. Cena 0 50 Din za komad. G. dr. Marčič na Jesenicah bo pregledoval vsak dan od 8. do 9. zjutraj !n od 17. do 18. Klubi, ki ne bodo do 26. t. m. poslali podsavezu svoj program za sezono 1933-34. ne smejo računati na objavo. Opozarjamo nova društva, bodisi športna ali tujsko-prometna, propagandna, ki se nameravajo včlaniti v savez, da se lahko včlanijo pod sledečimi pogoji: fro-šnje za pristop na JZSS preko podsavez« v duplo. Priložiti je treba seznam odbora in od oblasti potrjena pravila. Pristojbine so tele: enkratna prijavnina 50 Din in članarina 100 I>n. Na predlog sankaškega odseka je ko-optiral u. o. v ta odsek g. Novška Viktorja. Vsem kandidatom sodnikom sporočamo, da se vrši sodniški tečaj v nedeljo 10. de-1 cembra ob 14. v hotelu Paar na Jesenicah Kandidati naj si takoj nabavijo sa-vezna -in podsavezna pravila, kakor tudi vse tozadevne pravilnike, katere naj tako naročijo pri podsavezu proti plačilu 44 dinarjev. katere je treba poslati vnaprej. (Potrebujejo naslednja pravila in pranlni-j ke: savezna in podsavežna pravila, verifi-' kacijski pravilnik, pravilnik o smuških Odbor »Teka ujedinjenja«. DrevI ob 18.30 važna odborova seja ▼ tajništvo, nebotičnik IV., obvezna za vse gg. odbornike. Naproša se zanesljivo in točno! Odbor lahkoatletsklh sodnikov JLAS. sekcija LJubljana (službeno). Na narodni praznik dne 1. decembra t. L priredi ASK Primorce >Tek ujediojenjac. Ker bomo t« dan proslavili obenem petnajstletnico na-šesa u euinjenja, se je Primorje odločilo, da priredi letošnji tek, za katerega je bla-pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, v velikem ob«egu. Pri prireditvi bodo sodelovali razen domačih tudi Inozemski tekači. Zato bo potreben velik kader sodnikov ter Je dolžnost vsakega saveznega sodnika, da ta dan sodeluje pri tem teku. V to svrho sklicujem dre-vi ob 20. v restavraciji Slamič (zadnja soba, poleg kmetske) sestanek celokupne sekcije ter se naprošajo vsi savezni sodniki, da se ga gotovo udeleže. Vsi in točno. Predsednik. SK Ilirija, Gimnastične vaje za smučarke bodo drevi ob 18.15 v garderobi na drsqji-šču. Teh vaj naj se udeležijo tudi atletinje in hazenašice. ZSK Hermes (table-tenis). Sej* odbora drevi ob 18.30 v gostilni »FranKopanski dvor«. Udeležba strogo obvezna. SK Reka. Seja upravnega odbom drevi ob 20. v Sokolskem domu na Viču. V torek prav tam članski sestanek vseh nogometašev. SK Siavija, Drevi ob 18.30 odborova seja v zadnji sobi restavracije pri »Slonu«. Po svetu V bojih za svetovno prvenstvo v nogometu je že nekaj novic. Zmagovalec v skupini Kuba, Hai Lepo sobo i S posteljam«, oddam o« Vidiovdaneki c-eetii &bev. l/I, preko d/vorižča. 43046-23 Pridelki Vaafca baaeda 1 Din: t* dajanje rwio»a al m tttr» pa 8 Dim. (Sž) Orehova Jederca r Tsaki miD-oilm nu-dž Sever & Komo., Ljubljana, G-oapoeve'uSk« eeeta št-av. 5. •42&21-33 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim do vsake višine vlog. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »LJubljana 71«. 43017-1« Veaia beseda 1 Din; «a lajanje oaslora al« u ivtm pa 5 Din. (15) Mizarji pozor! Najcenejše rezane plo Me: jelčev* bnkore, oinme So t»nei, * ve-likoeti 220/192. 300/12S. po najnižjih eeoah. TVoroičbo sklad^Se ▼ Ljubljani. Dona jak« i-eela 31. 846-15 Bukova drva t kolobarjih po 6 D!b 'tt metka po 6 bin Bndii St. Kree Siard, Trnorsk' postal) 13. 278 15 Globoko potrti javljamo, da je v 63. letu starosti tragično preminula sestra, teta, gospa Marija vdova po posestniku in gostilničarju Pogreb blage pokojnlce bo v ponedeljek popoldne na domače pokopališče. Videm pri Krškem, 16. novembra 1935* Žalujoči ostali. ali po dve teh knjig pa bo sreče in veselja za Miklavža in Božič v izobilju. Razpoiilh lih uprava „ Jutra" v Ljubljani. Dobijo pa se tudi v vseh podružnicah „Jutra" in v vseh hnfigarnah. _ V zalogi so sledeče mladinske knjige s Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 1928. 120 slik. Prigode porednega Bobija. 1929. 108 slik. Skok, Cmok in Jokica. Spisala tetka Metka. 1929. 64 slik. Janko in Stanko. Spisal G. Th. Rotman. 54 slik. Prigode gospoda Kozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 1929. 149 slik. Bratec Branko in sestrica Mi ca. Spisal G. Th. Rotman. 100 slik. i Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa. Pravljica s 123 slikami. 1930. Sambo in Joko. Spisal G. Th. Rotman. 140 slik. Osel gospoda Kozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 82 slik. Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski. Spisal G. Th. Rotman. 110 slik. Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—•. Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—•. Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3.—. Posamezna knjiga stane Din 12.—. poštnina Din 2.—. Borroughs: Tarzan, L del, Din 20.—. Burroughs: Tarzan, H. del, Din 20.—. Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Din 16.—. Poštnina za vsaVo teh treh knjig Din 3.—. rejuje Uavunr Kavi jen izdaja * fcouzorcij »Jutra« Adoti ,uu«u»iu. Za Na.oono tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za inaeratni de) je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani