Amerikanski C American In Spirit; Foreign In Language Only fwsi advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the Uuitcd States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Bestj Element of Americanized SlOTe-nians. It, covers News and ContainstMatters of Special Importance to Them Not Found IKlsewhere ŠTEVILKA 39. JOJLIET. ILLINOIS. 9. APRILA 1918. LETNIK XXYII. / BAJE UGODNEJŠI. Britanske čete odbile sovražnika. Aliiranci napadajo na mnogih točkah. težki topniški dvoboji. Nemci se zbirajo in pripravljajo za novo ofenzivo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, »s required by the act of October 6,1917. Britansko poročilo. f London, 4. apr. — Nocojšnje poroči-10 maršala Haiga iz britanskega glavnega stana na Francoskem pravi: Po močni topniški pripravi je sovražnik začel močan napad davi ob vsej fronti med rekama Somme in Avre. Na desni in v središču britanskih linij je bila napadajoča nemška Pehota odbita, ali na levi se je močnej-S1m napadnikom posrečilo, potisniti "ase čete nazaj na kratko razdaljo v soseščini Hamela na južnem bregu reke Somme. Bojevanje se nadaljuje v tem okrožju. Rano popoldne je sovražnik napadel !udl našo linijo zapadno od Alberta in ' Je bil popolnoma odbit. ' Med zadnjimi dnevi je bilo hudo °Jevanje južno od reke Luce. Neka ska konjiška brigada se je zelo 'kovala v mnogih uspešnih bojih, Jahaje in razjahavši. Ponoči je bila neka nemška straža s strojno puško v soseščini Heburtna napadena po naših vojakih, ki so uple-v njli strojno puško. Nekaj ujetnikov je bilo dovedenih v drugih delih bojne fronte. Sovražno topniško streljanje je bilo na raznih točkah bojne'fronte in tudi L v odsekih Meninske ceste in Passchen-daela. reuila. Ta napad se je zlomil s težkimi izgubami. Pred Verdunom in pri Parroyski ho-sti je bilo zdajpazdaj živahnejše streljanje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October6,1917. Francoski protinapadi uspešni. Pariz, 5. apr. — Nemci niso ponovili svojih napadov severno od Montdi-diera tekom dneva. Našim četam se je s krepkimi protinapadi posrečilo izboljšati svoje postojanke na več točkah, zlasti v okrajih Mailly-Rameval in Cantigny, katerega mesta severni in zapadni predkraji so v naših rokah, pravi nocoj izdano uradno naznanilo vojnega urada. t1 A True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October 6,1917. Francosko poročilo. Pariz, 4. apr. - Danes izdano uradno naznanilo se glasi: Topniško bojevanje je postalo prav s'lno ponoči v okraju severno od ^ontdidiera. Severozapadno od Rheimsa, v Cham Pagni in na levem bregu reke Meuse ^erdunska fronta) so francoske čete podrle v nemške zakope na več toč-*h ter dovcdle nazaj trideset ujetni-v m dve strojni puški. Nemški na- sk i1VZh0dn0 °d Rheimsa- v Avocourt-1 "osti in severno od St. Die so bili brezuspešni. rue translation filed with the post-^aster at Joliet, 111., on April 9, 1918, s Quired by the act of October6,1917. Nemško poročilo. if*. CoBerlin' Prek Londona, 4. apr. — No-^ i izdano uradno naznanilo se glasi: «d r°Jj!ia delavnost se je poživila južno Hi i,1 C ^.omme- Potom presenečenja topniški pripravi si je so-Za"ian Z?rana popoldne štirikrat ne . • Prizadeval, zopet osvojiti visi-■"ztrgane mu jugozapadno od Mo- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October6,1917. Krvava bitka. London, S. apr. — V bitki, ki je trajala od četrtka in se prejkone še nadaljuje z najhujšo besnostjo, so Nemci poganjali mnoštvene divizije proti britanskim in francoskim linijam od daleč severno od Alberta do nekoliko severno od Montdidiera. Menda ni bilo krvavejše bitke izza pričetka tevtonske ofenzive 21. marca, nego je ta, ki ima za svoj cilj, pognati klin med britansko in francosko armado, prerezati železnico Pariz-Amiens južno od Amiensa in zavzeti to mesto. Ententine linije so trdne. Toda ententine združene legije so stale trdno na največjem delu svoje fronte. Na samo dveh točkah so bile prisiljene k umiku, in to sta bila, kakor je videti na mapi, le manjša uspeha v primeri z žrtvami, ki sta jih stala. Baš jugozapadno od Alberta so se Britanci nekoliko umeknili, in Francozi so opustili vas Castel, zapadno od Moreuila, ki je bila viharno središče nemških napadov zadnje dfti. Na tej točki so Tevtoni tri milje oddaljeni od železnice Pariz-Amiens. Ozemlje podpira obrambo. Nemško uradno naznanilo trdi, da so bili pridobljeni uspehi severno in južno od reke Somme, in da je število ujetnikov izza pričetka ofenzive naraslo na 90,000 in uplenjenih topov na 1,300. Videti je verjetno, da so aliiranci sedaj pripravljeni \ za udar proti Nemcem. Določili so svoje linije kakih dvanajst milj vzhodno od mesta A-miens in očividno je, da so se tu postavili po robu proti vpadnikom. Obris dežele za aliirskimi linijami dopušča sam obrambno taktiko. O-zemlje je dokaj visoko in takšno, da sili napadnika, da se izpostavlja osredotočenemu streljanju topništva in pehote. Američani nekje v bojnem pasu. Prihod prve obletnice vstopa Združenih Držav v vojno najde gen.-Persh-ingove Veterane nekjq v bojnem pasu. Koliko jih je tam, katere enote so bile izbrane za boj in kje se najprej prikažejo, ni znano. Verjetno pa je, da je ameriška armada precejšnje velikosti URADNA POROČILA Z 0RU6IH FRONT. Rim še vedno pričakuje nove velike avstrijske ofenzive proti Italiji. PRIPRAVE ZA NAPAD V GORAH. Nemci na Ruskem še prodirajo in zavzemajo razne kraje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, ate required by the act of October6,1917. Laška fronta. Rim, 3. apr. — Danes izdano uradno naznanilo vojnega urada pravi: "Južno od Marca jeeden naših na-skočnih oddelkov presenetil neko sovražnikovo prednje stražišče in uničil njegovo posadko. Naši vojaki so se vrnili brez izgub in so dovedli petnajst ujetnikov. Nadaljnjih ujetnikov smo dobili na južnih slemenih Cima-Dobe in zalog uplenili na severovzhodnih slemenih Altissima. "Uspešna pozvedovanja so bila izvedena na Asiaški visoki planoti in na Monte-Tombi. V zgornji Daonski dolini in pri Cortellazzu smo porazili sovražne patrole. "Sovražen oddelek na krpljah je poskušal napad v višini 2,518 metrov v gorenji Val-Furvi, a je bil prisiljen k ali dejansko v borbi, ali držana v re-servi takoj za linijami. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Sovražnik udarja na novih tbčkah. London,, 6. apr. — Bojevanje na Francoskem se je začelo v novem odseku danes z začetnim uspehom za Nemce. Uradno poročilo vojnega ifrada v Berlinu pravi, da so Nemci prodrli v francoske postojanke blizu Armi-gney. Pariško uradno poročilo pravi, da so se v tej soseščini Francozi ume knili v pripravljene postojanke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.', on April 9* 1918, as required by »he act of October^, 1917 Britanci odbili sovražnika London, 7. apr. — Ofenziva je vsaj začasno prešla od Nemcev na enten tine čete na večjem delu dolgeifronte, kjer so Nemci zadnje dni napredovali. Britanski protinapadi so bili podjeti včeraj proti Nemcem v Aveluyski ho-sti, na zapadni strani reke Ancre severno do Alberta. Britanci so zopet osvojili vse svoje prejšnje pošto janke. Nemški napad na britanske linije nasproti Alberta je bil odbit in drugi tevtonski naskok južno od Hebuterna se je zlomil po streljanju britanskega topništva. Dva nemška napadna poskusa blizu Bucquoy sta zlomila v svojem začetku. Berlin priznava aliirske napade. Nocoj v Berlinu izdano uradno poročilo priznava, da so Britanci in Fran cozi zopet začeli ofenzivo. umeknitvi, zasledovan po naših oddelkih na krpljah." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, ais required by the act of October 6,1917. Pred novim napadom. Washington, D. C., 4. apr. — Uradna brzojavka iz Rima je danes izporočila, da Avstrijci čakajo samo na ugodno vreme za pričetek novega napada proti italijanski fronti. "Nfkateri vojaški kritiki", pravi brzojavka, ''so mnenja, da namerava Avstrija pocaka'ti na izid ofenzive na Francoskem, preden začne udarjati proti Italiji, ali velike priprave izvršujejo Avstrijci brez prestanka. Vse čete, poprej prodirajoče v Rumuniji pod Mackensenom, >so bile zdaj razpostavljene ob naši fronti. Avstrijci mislijo napasti v gorah. "Itfchjanski zrakoploVci poročajo, da Avstrijci premeščajo velika krdeli čet od pia-vske linije v gorske pase. '.'Očividno je avstrijsko poveljstvo Sfozi alo nemožnost, prodreti skoz ita-njSfi<#:i odpor ob Piavi, in smatra po-gorsko linijo za pi njreroejšo za vpad v It;i|Sjo. i Gradijo nove utrdbe "Prfed kratkim so Avstrijci začeli graditi nove utrdbe ob rekah Livenza in Tagliamento po novem sistemu, obstoječem iz opirališč z več predmostji. Pri teta delu rabijo italijanske ujetnike in civilne prebivalce iz zasedenih laških ppkrajin." Rojaki, kupujte Liberty bonde! Vsakdo naj stori svojo dolžnost, da pomore Ameriki dobiti zmago v veliki vojni. WILSON ZA PRAVIČEN MIR. Svobode dan obhajan z navdušenjem po vsej deželi. r"e tr«nslation fi ''led with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October 6, 1917. RADOVOLJNIKI SE VPISUJEJO ZA GRADBO AMERIŠKIH LADIJ. JC .pc*eica delavcev, ki "'""Ijno j Vsak Cl, kj t ______ z*'>nc rcserll' °llrt°. z?la5aio za to delo, se vpisujejo med Združenih Držav ladjedelske radovoljnike občne Sfka, y jjj-j... ......v« ujm uuoi izpriceva 1 o radovoljnikovega patrijotizma. e vpisujejo vsak dan za gradbo ladij, potrebnih za boj proti kajzerju. Vsi delav- občne slu- izined njih dobi izpričevalo, podpisano po E. N. Hurlcyu, načelniku Z. D. brodar«tvenega od- Tn^e translation filed with the post-mastef- at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October 6,1917. Palestinska fronta. I' Berlin, prek Londona, S. apr. — Nemške in turške čete severovzhodno od Jeriha so pognale nazaj britanske čete, ki so prekoračile reko Jordan, po daht"? izd'fi'iie'm Trradnem naznanilu. Besedilo naznanila pravi: '"Azijsko bojno torišče: Nemške čete so v zvezi s turškimi četami odbile angleške pehotne in konjiške brigade, ki so prekoračile Jordan pri Es-Saltu in prodirale proti Ammanu, in jih pognale nazaj proti Jordanu v bitki, ki je trajala več dni." (Britansko uradno naznanilo je pred več dnevi izporočalo, da so se britanske čete v okraju Es-Salt umeknile, ko so dosegle svoje cilje in med drugim odrezale Hejaško železnico.) Predsednik Wilson govoril. Baltimore, Md., 6. apr. — Predsednik Wilson je nocoj popolnoma sprejel poziv avtokracijs na dvoboj. Obljubil je svetu polno moč Amerike v boju — da se postavi proti sili vsa ogromna moč teh Združenih Držav in nadaljuje boj, dokler se nemški načrti za gospo-dovanje nad svetom ne izbrišejo z zemlje. Navajajoč odgovor centralnih vlasti na njegove ponudbe poti do pravičnega miru — odgovore raztolmačene v. sovražnem navalu na Rusijo in> raz-drobljenju Slovanov—, je rekel: "Pripravljen sem, še pripravljen, pripravljen celo sedaj, razpravljati pravičen in pošten mir vsaki čas, ko je iskreno nameravan, mir, v^katerem se bo ravnalo z močnimi in šibkimi enako. Ampak odgovor, ko sem predlagal tak mir, je prišel od nemških poveljnikov na Ruskem, in pomen odgovora se ne da krivo razumeti. "Samo en odgovor je mogoč od nas. Sila, sila do skrajnosti, sila brez mere in meje, pravična in zmagoslavna sila, ki napravi pravico zakon sveta in vrže vsako sebično gospostvo v prah." Amerika kaže svoje srce. Predsednika Wilsona govor je bil najznamenitejši pojav dneva znamenitih demonstracij od konca do konca dežele. Vsako mesto, mestece in selo v Združenih Državah je obhajalo Svobode dan in otvoritev kampanje tretjega Posojila Svobode, — obhajalo z navdušenjem, patrijotizmom, prisrčnostjo in iskrenostjo, da ni bilo dvoma, kje stoji Amerika. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October6,1917. Armenci podijo Turke. London, 4. apr. — Erzerum, glavno mesto turške Armenije, je zopet odvzel Turkom armenski vojni zbor, s pomočjo oddelka armenskih radovolj-nikov, kakor poroča brzojavka iz Moskva na Exchange Telegraph Co. Poročajo tudi, da Armenci obdržujejo druge okraje v Erzerumskem okrožju. Po sklepu miru s Turčijo je Rusija izpraznila turško Armenijo, katero so Turki zopet zasedli. Začeli so zopet nove pokolje in Armenci so organizirali armado v svojo obrambo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, a'» required by the act of October6,1917. Tretje Posojilo Svobode. Washington, D. C., 6. apr. — Mesta New Yorka prvodnevna subskripcija k tretjemu Posojilu Svobode je precenjena na $102,000,000. Mesta Chicaga prvodnevna subskripcija je približno $18,000,000 — eno sedmino njegove najmanjše odmere. Dvesto mest — večinoma mestec — je izpolnilo svoje kvote. Sedem illi-noiških okrajev poroča, da so bile kvote presežene. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, »^required by the act of October6,1917. Navdušenje vsepovsod. Washington, D, C., 7. apr. — Po poročilih, ki dohajajo v Washington iz vseh delov dežele, je navdušenje na otvoritveni dan kampanje za tretje Posojilo Svobode daleč preseglo rekorde kampanj za prvo in drugo posojilo. V dvajsetih državah so male občine podpisale do in prek svojih kvot v prvih štiriindvajsetih urah, in v mnogih mestih so bila zabeležena posojila v vsotah, ki daleč presegajo tiste, ki so bile podpisane v prvih dneh prešnjih posojil. Dejansko^prodajanje bondov v večjih krajih se ne začne do jutri, kajti sobota je bila posvečena predvsem obhajanju otvoritvenega dne kampanje in končni organizaciji prodajnega ustroja. Med občinami, ki so dobile v soboto, prvi dan kampanje, pravico do raz-obešanja častne zastave, ker so dosegle ali presegle svoje kvote, so okraji Brown, Vincennes in Knox, Indiana; Clay in Belmond, loka; Marcellus in in Isabella, Michigan, in Outagamie, Wisconsin. 8,000 Liberty-govomikov. Dežela je poplavljena z lepaki, je nocoj nainail zakladniški depart men t, in veliko zanimanje se razodeva za govore govornikov, broječih nad 8,000, ki delujejo neposredno ali posredno pod vodstvom govorniškega urada v Wash-ingtonu. Največje število prodajalcev, ki je bilo kdaj skupljeno za pospešitev enega edinega podjetja v deželi, začne jutri prvega dneva dejansko prodajanje Liberty bondov. Vsakomur bo dana priložnost za podpisovanje ne enkrat, nego mnogo-* krat, preden se kampanja zaključi dne 4. majnika, in če kdo ne subskribira ali podpiše, je kriva samo finančna nesposobnost ali nevoljnost, pomagati aliirancem dobiti vojno. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918 as required by the act of October 6,1917. 40,000 Nemcev na Finskem. London. 4. apr. — Nemške čete, ki so bile izkrcane v Ilangu, Finsko, ka kor je izporočila berlinska uradna brzojavka včeraj, štejejo 40,000 mož pod generalom Sasnitz, tako je brzojavil v sredo kodanjski poročevalec za Cen tral News. Topniška oprema teh čet je 300 topov in 2,000 strojnih pušek. Nemške čete se imajo rabiti za boj proti finskim upornikom. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, a- required by the act of October6,1917. Japonci v Vladivostoku. Washington, D. C., 5. apr. — Državni department je daues uradno naznanil, da je japonska vlada izkrcala vojaških krdel v Vladivostoku. To je prva bojna moč, ki so jo izkrcali Japonci na ruski zemlji, odkar se je začela na Japonskem s podporo britanske in francoske vlade agitacija za rabo čet v ohranitev miru na daljnem vzhodu, ki je bil ogrožen po nemškem sovražnem navalu na Rusijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, ajs required by the act of October6,1917. Nemci zavzeli Jekaterinoslav. Berlin, prek Londona, S. apr. — V južni Rusiji so Nemci zavzeli Jekaterinoslav, važno trgovinsko in obrtno središče ob reki Dnjeper, 250 milj severovzhodno od Odese, je naznanil vojni urad danes. Besedilo naznanila se glasi: "Vzhodno bojno torišče: V Ukrajini smo odvzeli sovražnikovim krdelom ob železnici Poltava-Konstantinograd osemindvajset železniških vozov, obloženih nih s francoskimi puškami in strelivom in več nego milijonom topniških izstrelkov. "V Dnjeprski dolini so naše prednje čete zavzele Jekaterinoslav po spopadu." True translation filed with the postj. master at Joliet, 111., on April 9, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemci ustrelili belgijskega župnika. Washington, D. C., 4. apr. — Rev. Moonsa, župnika v Winxlu, blizu Louvaina, in pet drugih Belgijcev so Nemci ustrelili dne 16. marca v Ant-verpu, so naznanile danes uradne brzojavke na belgijsko poslanstvo tukaj. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on April 9, 1918, as required by the act of October6,1917. Rusi obdržijo Livonijo in Estonijo. Moskva, četrtek, 4. apr. (Po Associated Press.) — Peter Petrov, ruski poslanec, ki se je vrnil včeraj iz Berlina s potrjeno mirovno pogodbo, podpisano po kancelarju von Hertlingu in cesarju Viljemu, javlja v boljševiškem glasilu "Izvestja", da določbe odobrene pogodbe potrjujejo izjavo tajnika zunanjih stvari von Kuehlmanna med državnozborsko razpravo, da imata biti pokrajini Livonija in Estonija, ležeči vzhodno od nove rusko-nemške meje, pod ruskim vrhovnim vladarstvom. Zemljevid, priložen pogodbi, kaže mejo, držečo zapadno od omenjenih pokrajin. G. Petrov poroča, da je bila samo mirovna pogodba z Nemčijo potrjena, ker so bili zastopniki drugih centralnih vlasti odsotni. Potrjene pogodbe z drugimi vlastmi se izmenjajo kmalu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, , as required by the act of October 6,1917.. i Trdovratna govorica. I j Amsterdam, 5. apr. — Uradno naznanilo, obljavljeno na Dunaju danes ponavlja trditev ministra zunanjih stvari Gzernina, ki jo je zanikal francoski prvi lhinister Clemenceau, da se je vršil meti Avstro-Ogrsko in Francijo razgovor glede miru. Uradna brzojavka iz Dunaja pravi, da je grof Armand, zaupen agent prvega ministra Clemenceau, imel razgovor z grofom Revertato, svetovalcem avstrijskega poslaništva v Švici, v katerem sta govorila o vprašanju miru. Grof Revertata je izjavil v in\enu Avstrije, da je minister zunanjih stvari Czernin pripravljen za razgovor z zastopnikom Francije in da misli, da bi bilo možno' nadaljevati pogajanje z uspehom, brž ko se Francija odreče svojim načrtom za osvojitev Alzacije -Lotaringije. Grof Armand je odgo-vorli, pravi brzojavka, da g. Clemen-ceua ni v pol.ošaju, sprejeti predlog za tako odreWol True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 9, 1918, fa required by the act ofOctober6,1917. (Nadaljevanje na 3. strani) If- AMERIKANSKI SLOVENEC, 9. APRILA 1918. Amerikanski Slovenec Ustanovljen l 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Iloveniko-Ameriika Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poiiljatve naj se poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. < ——— i | Joliet, 111., 8. apr. — Popoln uspeli je dosegla včerajšnja prireditev Pevskega društva sv. Cecilije pod vodstvom gospe Ane Nemanicheve popoldne in zvečer v Sternovi dvorani. Udeležba je bila obakrat tako velika, da so bili prireditelji kar najbolj zadovoljni. In občinstvo je z burnim ploskanjem izražalo svojo pohvalo za prekrasno petje in igranje. O tem nekoliko več prihodnjič. Danes samo še omenjamo, da je bilo med gosti tudi kakih petnajst rojakov in rojakinj iz l.a Salla, 111. — Poroka. V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa sta bila danes poročena g. John Papež in gdč. Stephana Vergo. Bilo srečno! — Ve> Joliet je bil v zastavah v soboto, dne 6. aprila, na prvo obletnico vstopa Amerike v veliko vojno in na otvoritveni dan kampanje za tretje Posojilo Svobode. Z veseljem konšta-tiramo, da so bile tudi skoro vse mnogoštevilne slovenske hiše v zastavah. Da so naši zavedni trgovci in obrtniki storili svojo patrijotično dolžnost, ie umevno samoposebi. —» Kampanja se je začela. Danes zgydaj dopoldne se je začela kampanja za tretje Posojilo Svobode tudi v mestu Jolietu. Trideset pododborov, ki jih je imenoval mestni glavni odbor Posojila Svobode, je začelo svoje delovanje. Vsak pododbor ima gotovo o-zenilje jolietskega obme-tja, kjer obiskuje vse prebivalce in jim nudi priložnost za subskribiranje ali podpisa-nje k posojilu. Tako se bo vršilo danes, jutri in pojutrišnjem. Vsak pododbor šteje tri do pet mož. — Lahki pogoji. Po vladnem načrtu za plačevanje k tretjemu Posojilu Svobode je potrebno za podpisnika < subscriber), da plača 5 odstotkov vvrednosti" bonda v svoji banki na dan ■9. maja ali prej. To pomeni, da mora kupec bonda za $100 pjačati $5 dne 9. •maja ali prej. Dne 28. maja ima pla-iati dodatnih 20 odstotkov ali $20. Dan 18. julija je naslednji delni plačilni datum, ko bo moral plačati dodatnih 35 odstotkov ali $35. In ostalih 40 odstotkov ali $40 pa ima plačati dne 15. avgusta, — Načrt za 25 plačil. Za malega nalagatelja bodo krajevne banke dovolile plačevalni načrt, po katerem imajo vsi kupci bondov poravnati svoj dolg v 25. tednih. Tako bo kupec bonda za $50 plačeval po $2 na teden, do-čini bodo kupci bondov za $100 plače- vali po $4 na teden, dokler ni bila skupna vrednost bonda plačana. — Slovenci, kupite si Liberty bondov, kolikor jih zmorete, kajtu s tem dokažete svojo lojalnost napram A-meriki. V bondih ali obveznicah Združenih Držav je vaš denar najbolje naložen in najvarneje, poleg tega pa vam bo nosil obresti 4% odstotka, torej več, nego jih plačujejo banke. Ves denar, ki bo naložen v teh bondih, bo tudi prost davka, kar je zelo važno za umnega gospodarja. —Liberty bonde lahko subskribira-te ali podpišete v tiskarni Amerikan-skega Slovenca. — Ali že obdelujete svoj vojni vrt? Gotovo, ker ste pametni in varčni. — Ne pozabite na vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps). Na prodaj so v tiskarni A. S. po $4.15, kakor tudi po 25c, katere so primerne za otroke, da se učijo varčevati. — V sobotni seji jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze je bil enoglasno izvoljen za delegata k vseslovenskemu zborovanju, ki se bo vršilo v Clevelandu v dneh 14., 15. in 16. t. m., g. Joseph Zalar, njen predsednik. Jolietska podružnica šteje doslej 86 članov, katerih imena priobčimo o priliki. Ako vseslovenski zbor v Clevelandu določi natančnejši program ciljev in smotrov Slovenske Narodne Zveze ter izvoli pravi glavni odbor, u-pamo, da se razširi tudi naša podružnica, ki je doslej še nekoliko zaspana. Če hočemo iti naprej, moramo natančno vedeti — kod in kam. —G. John Jerich iz La Salla, 111., je bil tudi med junaškimi fanti, ki so odšli zadnjo sredo v vežbališča na vzhodu. Od njega smo prejeli dopisnico sledeče vsebine: "Buffalo, N. Y., 4. apr. Sprejmite prisrčne pozdrave v Jolietu in La Sallu. Pogum in navdušenost je z nami. John Jerich." — Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: Brencel A. Ramulus, Kuhel Tom, Lozar Louis, Pohlerc John. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Willard, Wis., 3. apr. — Cenjeni Am. Slovenec! Pri tukajšnjih občinskih volitvah v torek 2. apr. je bil izvoljen za župana občine Hendren v Jolietu in okolici dobro znani naš rojak Josip Pekolj. Tudi drugi občinski odbori so letošnjo spomlad prišli v slovenske roke. Vas pozdravljam Stari naročnik. Op. ur. Čestitamo na vašem napredku! Kansas City, Kans., 31. marca 1918. — Vesela Aleluja se prepeva danes, ko pišem jaz ta dopis. Zakaj bi se ne, ker pišem ravno na velikonočno nedeljo. Tukaj v Kansasu se mudim že 14 dni in ogledujem res lepo okolico. Sporočiti hočem nekoliko razmere in pa opisati malo okraj. Prvič naznanim, da je tukaj sedaj že tretji dan velik štrajk uslužbencev pouličnih železnic ali str. kar. Potem so vsi salooni zaprti, ker tudi štrajkajo saloonarski pomagači (bartenderji). Tudi se je že govorilo, da bodejo začeli vsi unijski delavci štrajkati. Naznanim vam samo en prizor, ker sem ga sam skusil. Delal sem v neki tovarni, kjer izdelujejo ledenične omare. Videl sem skozi okno, da je začela voziti poulična železnica. Ker sem imel v resnici precej daleč do svojega stanovanja, bil sem jako vesel. Ko sem zaslišal, da je eden prav pošteno zavri-skal in naznanil, da sem zopet prost dela za en večer (— tovarniški whistle—), hitel sem iz tovarne na karo. Peljem se za tri bloke in glej ga šmenta, videl sem gnečo, množico ljudi, ki so kričali "skeb, skeb". Čudno sc mi je zdelo že pri vstopu v karo, da so bili 4 policinani v kari. Potem pa sc peljem še en blok, pa liajd ven in sem jo rajši prav po gorenjsko peš mahal proti domu, čer*avno sem imel okrog 100 blokov hoda. Res veste, da je bilo zame precej neprijetno. Prvič zato, ker nisem vedel, ali naj krenem na levo ali desno, gori ali doli. Veste, te preklicane bajte v Kansas, Missouri, so pa tudi tako visoke, da ako bi človek gledal z daljnogledom, pa bi ne videl črez nje. Oh, kako ropotanje je bilo, ko sem prišel prvič v to mesto! In danes vse tiho in mirno, nikjer ne vidiš nobene kare, ki so prej švigale kot metulji vse nav-skriž. Mesto Kansas je precej veliko. Obe mesti skupaj imata črez 500,000 ljudi. Seveda se deli v dva dela: Kansas, Missouri, in Kansas, Kans. Tukaj tečeta dve reki, ki se imenuje ena Missouri in druga Kavna, pri tem mestu se zlivata skupaj. Okolica je zelo lepa. Posebno lepo pa je na griču, kjer stoji glavna nemška bolnišnica. To je, ko prideš na Union-postajo Kansas, Missouri. Samo poglej proti vzhodu in videl boš veliko rudeče poslopje. Pojdi gori in imaš najlepši razgled po tem mestu. Kakor sem čul, ne živi v Kansas, Missouri, nič Slovencev. Pač pa so naseljeni v mestu Kansas City, Kans. Tukaj pa je okoli 100 družin. Imajo svojo cerkev in šolo. Kakšna pa je cerlfev? Veste, dragi mi Slovenci, cerkev je tukaj bolj majhna, pač pa je lepa. V resnici, kakor pravi sveto pismo, Po je hiša božja in hiša molitve. Ker v resnici je bila prej hiša navadnih ljudi in sedaj pa so jo prenaredili v lepo cerkvico. Kakšni pa so farani? Rečeni samo to, da bi jih morali posnemati po vseli slovenskih naselbinah. Potem pa bi ne bilo toliko prepirov med našim narodom. Meni so zdi, da živijo prav po bratovstvo. Župnik je tukaj Rev. Ivan Perše, kateremu se jaz prav lepo zahvalim za njegovo prijaznost. Prišel sem k njemu prvič, ki me še ni gospod nikdar prej videl, pa je šel z menoj in mi je preskrbel stanovanje, za kar mu Bog poplačaj. Kako pa so se tukaj praznovali cerkveni obredi Velikega tedna? V sredo zvečer je bil rožni venec in premišljevanje trpljenja Jezusa Kristusa, po spisu sv. Matevža. V četrtek ravno tako. V petek sv. križev pot in pridiga. V soboto zvečer ob 8. uri pa Vstajenje Jezusa Kri/stusa. Vstajenje je ibilo zelo slovesno in lepo. Lepe pesmi so vzradostile vsako, še tako žalostno srce. Tukaj so prav prijazni ljudje". Čeprav nimajo tukaj okusne ječmenove kapljice, so vseeno veseli. Tukaj je suša. Pa ne Suša iz Sheboygana. O-kolica je že vsa zelena. Da, videl sem že cvetje nekega drevesa, namreč čreš-nje. Podnebje je prav gorko. Sedaj sem že 14 dni tukaj, pa je bila že takrat, ko sem prišel sem, traya lepo zelena. Čudno: dva dni prej sem bil v Montani, tam je bilo še vse pokrito z belo zimsko odejo — tukaj pa je bila rajska pomlad. Res, podnebje si je zelo navskriž, ako se eden pelje po železnici. Veste, ta netopir, ki vidi tudi ponoči leteti naprej, ta vam kar črez noč napravi čudno iznenadenje. To sem skusil jaz sam že marsikaterikrat. Tukajšnji Slovenci so zaposleni večinoma po klavnicah. Kar je meni znano, je tukaj 5 velikih klavnic: Armour Co. in Swift Co. sta največji. Jaz se kar čudim tukaj, da se jih toliko en dan pobije, namreč — živine. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista, posebno pa v Kansas City in v Sheboyganu in želim napredka temu listu A. S. Častitam pa tudi č. gospodu Plazniku, ki se toliko trudi za dopisovanje za ta list. « Jakob Prostor. bonde, ki so najvarnejši vrednostni papirji na svetu. Vrzite svoje zlato na vodovje tretjega Posojila Svobode, kajti povrne se v bogatih dividendah miru in obil-nosti. "Pridi Tvoje kraljestvo" je prošnja, na katero se lahko odgovori potom tretjega Posojila Svobode. Združite svojo mošnjo in svoje molitve. Molite in plačajte za tretje Posojilo Svobode. Če se David ni bal Goljata, ali naj se Amerika, z Davidovo vero in nedolžnostjo, boji berlinskega Goljata? Podprite svoj pogum z gotovino za tretje Posojilo Svobode. Nobenih novih razpok ne sme biti sedaj v našem Zvonu Svobode. Podpirajte naše boritelje s svojimi Liberty bondi. Podpiranje tretjega Posojila Svobode naredi iz Vas praktičnega patri-jota. Konskripcija za fante, ki morajo iti. Subskripcija od tistih, ki ostanejo. Naložitve v Liberty bondih pokažejo fantu v okopih, da ni pozabljen, in ga osrčijo v boju za rano zmago. Bodite patrijotični in varčni ter naložite denar v Liberty bonde. Vsak dolar tako naložen je korak napram svetovnemu miru in svetovni svobodi. To ni dar vladi, to kupovanje Liberty bondov, ampak najzdravejše nalaganje denarja na svetu. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. VSESLOVENSKI ZBOR V CLEVELANDU. 14., 15. in 16. aprila 1918. PROGRAM. Nedelja 14. aprila. Dopoldne. — Sprejem gostov na kolodvorih. — Vpisovanje in sprejem gostov in zaupnikov podružnic in naselbin v uradu Slov. Stavb, in Posojilnega Društva, 6313 St. Clair ave. Popoldne. — 2. P. M. Formalna o-tvoritev zbora in konvencije S. N. Z. Volitev konvenčnih odbornikov in odsekov "za pravila, program, govornike, resolucije itd." — Razgled po naselbini in mestu Cleveland. Zvečer. — Javen banket za goste, zaupnike in zastopnike. Stereoskopične slike slovenskih krajev, mest in vasi. Nagovor. ' Pondeljek 15. aprila. Dopoldne. — 9.- A. M. Konvencija S. N. Z. Popoldne. — 2. P. M. Formalno zborovanje vseh gostov, zastopnikov, zaupnikov naselbin, članov S. N. Z. in občinstva, ki podpira naš program. Zvečer. — 8. P. M. Javno zborovanje v John Grdinovi dvorani za vse slovensko občinstvo v Clevelandu. Torek 16. aprila. Ker bo več slovenskim duhovnikom nemogoče dospeti v Cleveland v nedeljo, se bo zbor nadaljeval v torek, ako se priglasi dovolj (?g. duhovnikov ali če zbor ne bo rešil vseh zadev prva dva dni. Program se določi pozneje. PODRUŽNICA S. N. Z. z a Cleveland, O., št. 1. TRETJE POSOJILO SVOBODE. Kupujte Liberty bonde 1 Vlada Združenih Držav je razpisala tretje Posojilo Svobode (third Liberty Loan). V soboto se je začela kampanja za prodajo bondov ali obveznic tega posojila... Vaš sin je šel, da žrtvuje svoje življenje za Vas. Pokažite mu svoje priznailje. Posodite Stricu Samu s tem, da naložite svoj denar v Liberty bondih. Idite do skrajnosti v podpiranju junaških fantov "tam za morjem". Liberty bondi Vam nudijo sredstvo za tako podpiranje. Razbijte oboroženo pest potsdam-sko z naloiitvijo denarja v Liberty (Dalje.) "Srbska vojvodina." (Slovenec, 19. I.) "Zagrebškemu listu Glas piše nek Srb iz Bačke: Mi smo z največjim veseljem čitali izjavo vašega slavnega dr. Korošca, v kateri je rekel, da ne pozablja niti Bačke, Banata in Baranja. Mi se moramo toliko bolj brigati za te pokrajine, kakor za druge na slovanskem jugu. Mi smo na udaru, brez vsake svobode ali narodne avtonomije, puščeni na milost in nemilost Madžarom. Dopis zaključuje z besedami: "Mi se bomo znali boriti skupno z vami Hrvati in Slovenci, da dobimd to, kar moramo dobiti: svobodo in samostojnost!" Krfska deklaracija. (Hrvatski Dnevnik, 23. I.) "Srbski ugovor, katerega sta v imenu srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda sklenila na Krfu Pašič in Trumbič in katerega smo nedavno objavili, ponatiskujejo vsi hrvatski listi. /Naravno je, da vzbuja program, oziroma deklaracija zasluženo pažnjo, razumljivo senzacijo." Avstrijski Nemci proti Jugoslovanom. (Slovenski Narod, 17. I.) V Pondeljek je bil poslanec Bobemig pri ministrskem predsedniku, kateremu je rekel, da so alpski N«mci silno ogorčeni, ker vlada ne vzame nikakega koraka proti narodnem pokretu med Jugoslovani in Čehi. Zagrozil je, da bodo stopili alpski Nemci v opozicijo." Interpelacija o preganjanju. {Slovenski Narod, 24. I.) "Jugoslovanski klub je predložil na današnji seji parlamenta (22. I.) 40, deloma zelo obširnih interpelacij, ki se tičejo skoro izključno preganjanja in zapostavljanje Jugoslovanov. Isto take interpelacije bodo predložili naši poslanci tudi v delegacijah. Program avstrijskih pangermanov. (Slovenski Narod in Slovenec, 15. I.) "V nedeljo 13. t. m. so sklicali koroški Nemci sestanek v Beljaku, na katerum so sprejeli resolucijo, v kateri so toplo zahvaljujejo avstrijski, pa tudi nemški vojski za izvojevane zmage. "Ker ogrožavajo — tako se glasi v resoluciji — ne samo zunanji sovražniki, temv(eč tt'di notranji moč in sigurnost države, predvsem pa sigurnost in posestno stanje nemškega naroda v Avstriji, izražajo skupščinarji trdno prepričanje, da more biti obstanek edinstvene močne Avstrije zajamčen samo, ako bodo imeli Nemci v njej zagarantirano svoje sedanje posestno stanje in svojo ulogo voditelja. S tem ciljem pred očmi zahteva zbor z ozirom na zunanjo politiko: 1. Izkoristiti se morajo kolosalni vojni vspehi proti sovražnikom, primerno žrtvam nemškega naroda. Dosedanje meje se morajo primerno popraviti, da se zaščiti bodoči razvoj in preprečijo eventualni napadi sosedov. 2. Obdržati in še bolj utrditi zvezo z nemško državo v političnem, ekonomskem in vojaškem oziru. 3. Demokratizacija zunanje politike. 4. Brezpogojno se mora odbiti namera, da bodo notranje razmere v Avstriji predmet mednarodnega pregovarjanja, ali zaključenega miru. Zahteva ali dovolitev umeševanja sovražnih držav v ureditev notranjih državnih zadev se mora ožigosati kot veleizdaja. Na polju notranje politike: 1. Preureditev Avstrije v smislu brezpogojne utrditve nemških privilegijev. Nemške nacijonalne zahteve imajo brezpogojno prednost pred državnimi zahtevami. 2. Odcepitev Galicije. 3. Zahteve Čehov po samostojni državi se odbijajo a limine in germanstvu se mora zasigurati trajna pozicija v sosednjih deželah. 4. Napram jugoslovanskim zahtevam se morajo zavrniti vsi načrti, ki gredo za odcepitvijo dežel ali delov dežel, preko katerih vodi pot do Jadranskega morja, zlasti do Trsta. (Nemški načrt je toraj: Jugoslavija brez Slovenije. Opomba Slovenca.) 5. Tržaška luka se mora razširiti. V Trstu se mora osnovati nemška paro-brodska šola. 6. Uvesti se mora nemški državni jezik. 7. V Trstu kot v edinem srednjeevropskem pristanišču german-stva se morajo brezpogojno zadušiti iredentske struje in slovenski načrti 8. Zavrača se vsako razširjenje avtonomij, ker bi ogrožavale homogeni karakter Avstrije. 9. Zahteva se ojačenje narodne zveze med Nemci in Madžari v borbi proti državnopravni predrznosti Čehov in Jugoslovanov. 10. Najost-rejša borba proti ekonomski in politični prevlasti Židov. 11. Slovenske province se ne smejo ekonomski favorizirati. 12. Osebam, ki so pobegnile v inozemstvo, se naj onemogoči pO-vratek, njih imetje naj se proda i" odreče amnestija itd." Slični sestanki so se vršili na Dunaj« in v Gradcu. (Dalje prih.) NAZNANILO. Našim cenj. odjemalcem naznanjt* mo, da Mr. Frank Završnik več ni v naši službi. Ne dajte mu nobenega naročila in ne plačila za blago. Spoštovanjem, | SLOVENIAN LIQUOR CO. Michael Kochevar, pred=-Joliet, 111., 2. aprila 1918. Lepi zakonski stan. Zakonska dvojica je z velikim trudom in naporom dospela na Triglaf in občuduje ogledovala veličastvo p'a" nin. Žena: "Ni čuda, da se v hribih zgoi-toliko nesreč. Povej, ljubi Joško, k»l bi ti storil, če bi jaz padla v kako brci-no in se ubila?" Mož: "Oh ves da — znorel bi, gotovo bi znorel." Žena: "Meni se pa zdi, da bi se kma*'j ' lu spet oženil." Mož: "Ne — tako hudo pa ne l" znorel. i-'«:) g KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko & blo, sem se bil vtrgal. Zdravniki s° mi svetovali edino pomoč v operaciJl| Pas mi ni pomagal. Konečno sem d®-bil nekaj, ki me je popolnoma ozdrt" vilo. Leta so prešla, a kila se ni P0' vrnila dasi imam težko delo kot W sar. Ozdravljen sem bil brez ope"1' cije, zgube časa ali sitnosti. Jaz prodajem ničesar, pa dam nasvet ozdraviti kilo brez operacijeali zgu* | časa, če mi pišete na Eugene M. putf 8 len, Carpenter, 485 D, Marcelus Av<- g Manasquan, N. J. Izrežite ta ogla« ga pokažite vtrganim, da mu ohranilj življenje ali vsaj preprečite sitno'11 tarnanje in konečno operacijo. m 31 ffl WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA:; Ena znamka stane $4.15, % poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri na« lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk. Piiite po nje na: / Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois 2l ri k Union Coal & Transfer Co 618 CASS STKEBT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon ANTON NEMANICH IN SlN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na ieljo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in P0' grobov. Na pozive se poslužl vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite k^j v naAl stroki se oglasite all telefonajte. Chicago telephone t_ ali N. 844. - SVOJ K SVOJMU ! y AMERIKANSKI SLOVENEC, 9. APRILA 1918. v zjkdinjenih državah 8SYBRNK AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vtt&novljent 39. novembra 1014 Inkorp. t dri!. 111., 14. maju KIS Inlcorp. T dri. Pa., S. apr. 101» 0RU2BIN3 GESLO: "VSE ZA VERO.DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I- Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. iWjnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, IU. Bl»fajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, III 4 FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. **AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v ^teremkoli mestu ▼ državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glav-Mfa odbora. Za pojasnila pilite tajniku, V»a pisma in denarne pošiljatre se naj naslove na tajnika. — Vse prhoibe naj pošljejo na 1. porotnika. 9 1 IZNAJDBA. a - I Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal V. Tratnik ffl ® kaj še vse utegne priti. Ali veste, da je gospa soproga ravnokar odšla? Vinko. Vem. Oh... D r. G o r n i k. Le ne jadikovati, ali tuhtati. Tu imate pogodbo, katero je Drgančeva firma voljna skleniti z vami. (Vzame listino s sosednje postelje.) Tu je svinčnik. Kar brž podpišite! Ako ne bo za vse prav, bote pa črez pet ali deset let drugače ukrenili. Saj življenja še ne bo tako hitro konec. Vinko (podpisuje). Prav imate. Saj ni za zmeraj. In dosežem vsaj to, da žena ne bo služila za deklo. D r. Gornik. Najbolje bi pa bilo, ako bi ta podpis veljal za zmeraj. Vinko (seda in potem počasi vstaja s postelje. Doktor Gornik ga opira na eni strani, en strežaj na drugi). Vinko. Zakaj to pravite? Vendar vidite, kako težko žrtvujem svoje delo! D r. G o r n i k. Ali vam smem odkrito povedati svoje mnenje? Vinko. Prosim. Dr. Gornik. Izumiteljev vas je val. Prič svojih zasebnih opravkov ni hotel imeti... Rano zjutraj je vstajal, zadnji čas še pred dnevom. Ej, dobro je vedel, zakaj 1 Sedel je na brunu pred bajto, zavit v raztrgano suknjo, pa poslušal na-okolu, kje se oglaša ruševec. Vsak glasek, ki se je čul iz gozda, je §lišal in prisluškoval, odkod prihaja. In ko je zapel gori na Avšah rdečerožnati pevec, kako ga je dvignilo, kako je poslušal, kako so mu žarele oči in kako so se mu dvigale prsi!... Res, težko je tedaj, premagati se!... Bavant pa se je premagal. Prav dobro je vedel, da ni sam, ki posluša to petje. Tam z Rudnega polja je jutro za jutrom prihajal gozdni čuvaj Poljšak, mož, zvest v službi, čuječ, drzen in nevaren divjim lovcem. Tiho, skoro brezslišno, je čuval krivorepe pevce... Pa pride ura, in ko jo pričaka Poljšak! — Pesti so se navadno stisnile Bavantu ob misli na Poljšaka. Da, ta ima precej dolg račun že ž njim. V jeseni je toliko, da štejete na desettisoče, ako streljal že tretjič s kroglo za njim. ne že na stotisoče. Tvorite cel stan. V Prav čutil jo je, kako je brenčala mimo ušes zadnjo jesen, ko je prihajal z Olševnikov, obložen z divjim kozlom. Nič bi ne dejal, ko bi bil ustrelil kozla v njegovem okraju, vrag, naj bi streljal — tako pa — vrne mu! Zob za zob!... Poleg tega je ta pro... Poljšak neprestano stikal okoli njegove bajte, da bi kaj izvohal. O, ko bi imel nos, kakor njegovo kuže, natančen in občutljiv, ga ne dobi. Ne, pa ne! Pač pa mu posveti sam, tako mu posveti, da se bo spominjal ves svoj živ dan. Že pride hip, že pride ura, ko bodeta obračunila — a tedaj, Poljšak, boj se, ne bo lahak ta obračun! * * * (Konec.) 2. prizor. Ida in Novinškova (vstopita naS'o. Ida ima klobuk ter drži na le-VlCl veliko ruto ogrinjačo in majhno r«to za na glavo). Ida (dr. Gorniku). Ali ste ga pregovorili? D r. G o r n Lk. Ne. Si ne da nič dopovedati. Ida (Novinškovi). Torej, mati, 2daj vas pa prosim, da greste in stojte, kakor sem rekla. Pripravite vse, r treba za pot. Novinškova (odhajajoč); V veh urah pojde prvi vlak, in z njim Se lahko odpelješ v Matenjo vas. Bo vse Pripravljeno. ^1 n k o. Kaj naj pa to pomeni? ^a. V Matenjo vas grem služit P 4 deklo, ker si tak. b0r- Gornik (Vinkotu). Ako služ-\ c "očete, kmalu niti sami ne bote ^ e1' kaj jesti. In vsled tega gospa . Pro8a nima pri vas nič drugega pri- tor°-Vat' kot lakoto in bedo- Dajte si ej dopovedati in sprejmite službo. v» n k o (Idi). Beži, beži! To vendar sme biti. Da bi žena diplomirane- dekInfCni^a služila v kmetski lliši za Ida. Ti si kriv. S svojim ravna-tm me k temu prisilil. Ne zapu-^ te prostovoljno. . 1 n k o. Kako vendar moreš kaj jaz zmeraj rekla. V i n k o. Gospod dr. Gornik teh stvari ne razume. Ida. Je tudi vseeno, ali razume ali ne. Nobena gospodinja ne bo trpela takih reči v svoji kuhinji. In s tem je vse povedano. Naj le kupi kakšen mož takšno peč, pa bo moral sam kuhati! Dr. Gornik (Vinkotu). Dajte se vendar pregovoriti... | Ida (dr Gorniku). Oh, nikar se ne trudite. Je vse brezuspešno. V tej reči ne verjame nikomur. (Odpre zlato zaponko izpod vratu in jo položi ; na posteljo pred Vinkota.) Ti boš na-1 prej delal po svojem, in preden mine štirinajst dni, ne boš hiiel krajcarja več. Takrat prodaj to-le zlato zaponko. Imam jo sicer za spomin po rajnem očetu. A slabo bi bilo, ko bi po svojem blagem očetu ne imela druge ga spomina kot ta košček zlata. Vinko. Obdrži to sama. Morda boš potrebovala. Ida. Ne. Dobro vem, da v Matenji vasi ne bom stradala, in otrok tudi ne. (Snema zapestnice in jih poklada na posteljo pred Vinkota.) Te si mi ku-f>il ti, ko si bil še v službi. Vzemi jih sedaj in jih hrani, in ko pride največja sila, jih lahko prodaš. Vinko (se prime z obema rokama za glavo). Nikar me vendar tako ne muči. Jaz ne morem drugače. Rav no zato se toliko trudim s svojimi na črti, ker mi je tvoja in otrokova sreča pri srcu. Dr. Gornik (vzame zapestnice in zaponko ter vse to ponuja Idi). Vzemite nazaj. To je prehudo. Ida (si je ogrnila črez rame veliko ruto ogrinjačo; si vzame z glave klo buk in ga položi na posteljo pred Vinkota). Tega ti tudi pustim. Dekla ne potrebne klobuka. Vinsko |se prime z levico za čelo) Nikar me ne muči! I d a (vjame Vinkotovo desnico in jo takoj zopet izpusti). Z Bogom, Vinko! (Odhiti vun, držeč v roki mali robec za na glavo.) Vinko. Prosim te, Ida! Ne hodi! 3. prizor. Vinko (se prime za glavo). Oh, vse mi je samo v nesrečo! (Se zgrudi na tla.) Dr. Gornik (pozvoni. Dva bolniška strežaja prideta). Dr. Gornik (drami Vinkota). Go spod doktor! Vinko! Vinko! (Vinkota polože na njegovo posteljo. Idin klobuk, zaponko in zapestnice nese eden strežajev vun.) Dr. Gornik (temu strežaju). Nc-site to spravit. Dr. Gornik (drami Vinkota). mi. Prosim te, Ida, verjemi Vinko! Gospod doktorl Vinko! (Ene- dti«h iznajdb® bo v štirinajstih mu strežaju.) Prinesite vode! Strežaj (mu poda skledico, v kateri je voda in goba. Ko se dr. Gornik z mokro gobo dotakne Vinkoto-vega čela, se Vinko dvigne pokoncu). Dr. Gornik. Gospod doktor, zdaj se kar bri odločite, da bo vseh duševnih bojev takoj konec. Sicer kdo v^ obupu živite in v obupu umirate, kakor je na primer v obupu umrl slavni Reselj in premnogo drugih. Sami ne dosežete sreče in tistim, ki so sreče najbolj potrebni, namreč revežem, ne polajšate nesreče. Vinko. Tehnika vendar daje revežu delo in kruh! Toda preden nadaljujeva ta pogovor, bi nujno prosil: Gospod doktor, blagovolite v Drnovškovo hišo po kom sporočiti, da sem podpisal pogodbo. Dr. Gornik (ponudi Vinkotu stol, in Vinko sede. Nato dr. Gornik veli strežaju): Pojdite v Drnovškovo hišo povedati, da se je gospod inženir premislil in da je podpisal pogodbo. Strežaj (odide). Dr. Gornik. Dejali ste, da tehnika nudi siromaku dela in kruha. To je res. A to je premalo. Dajte revežu tudi domovino! Vinko (zmajuje z glavo). Domovino? Siromak ima vendar domovino, kakor vi in jaz. __ . Dr. Gornik. Ni res! Tovarniški delavec nima domovine. Saj ni nikjer nič njegovega. Se zraka nima toliko, kolikor bi ga potreboval. Ce je v moderni tehniki res vse mogoče, naj bo mogoče tudi to, da si bo vsak revež izlahka pridobil nekaj pedi lastne zem lje in nezgorljivo hišico. In potlej bo bogatin v mestu vesel, ako bodo reve-ževe hišice stale krog njegove palače, kajti branile ga bodo ognja. In v zdravstvenem oziru bo iz tega izviralo marsikaj, kar bo neprecenljive vrednosti. Za take iznajdbe se trudite, in ne bo vam treba radi njih puščati službe ali celo stradati. Ne posvečujte svojih moči samo veliki tehniki in pa reševanju nepraktičnih problemov, marveč posvečujte jih tudi blagru ljudstva! Vinko (vstane). Prav imate, gospod doktor! (Odhajata.) Pokazali ste mi lepše cilje, kot sem jih zasledoval doslej. Na delo za blagor ljudstva (Zavesa pade.) trditi? ini la' Vink°. li si pozabil, da InTt °troka> ki n>ti eno leto ni star. jem l 84 nežne8a otroka imeti v tvo-um , ®nomrzlem atelijeju! Ali si brez Na tak način Milanček še te zi-"e bo preživel.. O, tega ne vza- mtDmna svojo vest inie J G o r n i k. Otroka v takem j ' ,0 je skoro kaznjivo. ram a' I" ako ti ne zaslužiš nič, mo-Voi ^ ^az gledati, da kaj zaslužim. *°Ja *a te in y. n 7.a najino dete. *a Pa vendar ne hodi služit n,ati ne morejo skrbeti še za me, za nit o. jdek!o. hiš0 * Ravno za deklo in v kmetsko takš'n Cr lU v mcstu nc nl°rern najti ka \*lužbe, da bi mogla imeti otro-in „a , rto,ik° dan poleg sebe, »u tiskovine za prirejanje ve- j|»gg ffliiffl 86lic in razne drus® Uke 8t"rl* Pi*ite »am sa g®*« ■Sli <*ne> 8i Prihranite denar. ffiffila fflfflisis fflffllSffl suss« lU S« s® a® Amerikanski Slovenec g» Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem d emu—1006 N. Chicago St., Jeliet, IU. S S ■ HfflBBBBBBBfflfflfcBBBBttffllliiBil P ~ ■ BBBnnanaauanannaannBnMMMBMMHHH--- AMMUKAWtKI »LOVENEC, 9. APRILA 1918. IVIiVIal VITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman, fi ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) V tem se od mestne strani odzove topot konjskih kopit in skoro dospe Horaim, pribočnik generala podol skega. "Zapoved za poveljnika!" zakliče in ustavi konja. Volodijevski vzame povelje, ga molče prečita in po trenutku grobne tišine izpregovori častnikom: "Gospodje! Komisarji so se prepeljali v čolnu črez reko ter odšli v Dlužko, podpisat pogodbo... Crez trenutek se vrriejo. Do večera moramo odvesti vojake z gradu in brez odloga imamo zatekniti beli prapor..." Nihče ni rekel niti besedice. Bilo je slišati zgolj urno dihanje in hropenje. Naposled izpregovori Kvasibrodski: "Moramo zatekniti prapor? Takoj zberem ljudi." Hitro nato se je ozvalo povelje; vojaki so stopali v vrste ter si pokladali orožje na rame. Skoro so se začuli njih umerjeni koraki v molčečem gradu. Ketling stopi k Vplodijevskemu. "Ali je že čas?" vpraša. "Počakaj komisarja, da pozveva, kakšni so pogoji... Sicer pa poj dem sam tjakaj." "Ne, jaz grem tjakaj; kleti poznam bolje ter vem, kje je kaj." Daljši razgovor jima ustavijo glasovi: "Komisarji se vračajo." Trenutek kesneje se trije nesrečni poslanci pojavijo na gradu. Bil je to podolski sodnik Grušecki, točaj Revu-ski in črnihovski praporščak, gospod Misliševski. Stopali so zamračeni, s povešenimi glavami, na hrbtih so se jim lesketali kaftani iz zlate tkanine, ki so jih bili dobili v dar od vezirja. Volodijevski jih je čakal, oprt ob top, naravnan proti Dlužki; top je bil še topel in kadilo se je iz njega. Vsi trije molče pozdravijo malega viteza, on pa jih vpraša: "Kakšni so pogoji?" "Mesta ne oplenijo; prebivalci si o-hranijo življenje in premoženje. Vsak, kdor neče ostati, ima pravico oditi ter se napotiti, kamor se mu ljubi." "A Kamenec?" Komisarji povesijo glave. "Ostane sultanov na veke!..." Nato komisarji odidejo, ali ne k mostu, zakaj ondi jim je že množica zaprla cesto, nego na stran skozi južna vrata. Prišedši dol, sedejo v čoln, da se prepeljejo k laškim vratom. V nižavi med skalami poleg reke so se že začeli pojavljati janičarji. Iz mesta je prihajalo čimdalje več ljudi, ki so zasedli prostranstvo proti staremu mostu. Mnogi so hoteli steči na grad, toda odhajajoči polki so jih pridržali na povelje malega viteza. Ko je Volodijevski uravnal odhod svojih voja'kov, je rekel gospodu Mu-šalskemu: "Stari prijatelj, stori mi še eno uslugo. Pojdi takoj k moji ženi in izroči ji od mene.. Beseda mu je obtičala v grlu. "Reci ji v mojem imenu: To ni nič!" doda hitro. Mušalski odide. Za njim polagoma odidejo vojaki. Grad se je praznil, toda polagoma, ker so bile razvaline na poti. Ketling se približa malemu vitezu. "Pojdem v klet," reče, stisnivši zobe. "Pojdi — toda počakaj, dokler ne odide vsa vojska." Objameta se. Oči so se jima nenavadno bleščale... Naposled odide Ketling proti kleti. Volodijevski sname šlem z glave; nekaj časa še ogleduje razvaline, to polje svoje slave, mrliče, skalne odlomke, nasipe in topove, potem pa dvigne oči in jame moliti... Poslednje njegove besede so bile: "Daj ji, Gospod, moč, da to potrpežljivo prebije, daj ji mir!..." Ah!... Ketling se je pohitel; ni čakal, da bi bili odšli vsi polki, zakaj v tem hipu so se zagugale bastije, strašen pok je pretresel ozračje; stopi, zi-dovje, stene, konji, topovi, živi in mrtvi z zemljo in kamenjem vred so zleteli v zrak v morju plamena, nalik neizmernemu, ogromnemu naboju... Tako je umrl Volodijevski, kameni- ški Hektor, prvi vojak v ljudovladi! * V zborni cerkvi sv. Stanislava je stal lia sredi cerkve visok oder, okrog katerega je gorela gosta vrsta sveč, in na njem je ležal v dvojni krsti, svinčeni in leseni, gospod Volodijevski. Pokrov je bil že pritrjen; bilo je tik pred pogrebom. Iskrena želja njegove vdove je bila, da bi ji moža pokopali v Hreptovu, toda vse Podol je je bilo v sovražnikovih rokah, torej je obveljal sklep, da ga pokopljejo začasno v Stanislavu. Tja so bili namreč v turškem spremstvu poslani kameni-ški "exules" ter oddani hetmanovu v roke. je bila polna plemičev in vojakov, ki so hoteli še zadnjič pogledati na rakev Hektorja kameniškega in prvega junaka v ljudovladi. Šepetali so med seboj, da se celo sam hetman udeleži po greba; ker ga pa ni bilo videti in je utegnil v mesto vsak hip vdreti čam-bul Tatarjev, ni bilo več odlašati s pogrebom. Stari vojaki, prijatelji ali podložniki pokojnikovi, so stali okrog mrtvaškega odra. Med njimi so bili gospod Mušalski, gospod Motovilo, gospod Snitko, gospod Hromika, gospod Ne našinec, Novoveški in dokaj drugih bivših dostojnikov hreptovske trdnja vice. Po čudnem naključju ni bilo po grešati nikogar izmed onih, ki so bili nekoč sedeli pri hreptovskem ognjišču. Vsi 'so odnesli glavo celo iz voj ne, samo on, ki jim je bil vzor in po veljnik, on vitez dober in pravičen, grozen sovražnikom, toda nežen in blag proti svojcem, borilec nad borilci, z golobičjim srcem, je ležal tu visoko sredi sveč, v neizmerni slavi, toda v smrtni tišini. Srca, otrpla ob vojni so se stiskala od žalosti ob tem pogledu. Žolti blesk sveč je osvetljeval stroga in zmučerta lica ter se odbijal v solzah, tekočih iz oči. Sredi tega vojaškega kroga je ležala na tleh Barb ka, a poleg nje je klečal stari, nadlož ni, potrti in drhteči Zagloba. Prišla je bila semkaj peš iz Kamenca za vozom, na katerem je bilo naloženo njej najdražje truplo, in sedaj je nastal trenutek, ko se krsta izroči črni zemlji. Na vsej poti se skoro ni zavedala, kakor ne bi pripadala več' temu svetu Še sedaj, ob tem oclru, je neprestano izgovarjala besede: "To ni nič!" kakor ji je bil naročil ljubljeni mož. Bile so to poslednje besede, ki jih ji je bil poslal — toda v ponavljanju teh besed so bili zgolj glasovi brez vsebine, brez' resnice, brez pomena, brez nade. Ne, ni res, da bi to ne bilo nič, zakaj bila je žalost, tema, obup, neodvratna nesreča, ubito in strto življenje, zblaznela zavest, da za njo ni usmiljenosti, niti nade, nego zgolj puščava iri praznota, ki jo more napolniti edino Bog s tem, da ji pošlje smrt. Zvonovi so peli. Pri velikem oltarju se je končala maša. Naposled se odzove visok glas, kakor bi klical iz prepada: RVquiescat in pace! Mrzličen trepet prešine Barbko in v zbegani glavi se ji porodi samo ena misel: "Sedaj mi ga vzamejo!" Toda ni bilo še konec obredu. Vitezi so pripravljali številne govore, ki so jih hoteli izpre-govoriti tedaj, ko bodo spuščali krsto v grob, a na lečo je stopil duhovnik Kaminski, oni, ki je bil tako pogosto-ma bival v hreptovski trdnjavici in ki je bil Barbko v njeni bolezni pripravljal na srp rt. V cerkvi so se jeli ljudje odkašlje-vati, kakor navadno pred propovedjo, potem so utihnili, in vse oči so se o-brnile proti leči. V tem se je ozval z leče boben. Vsi poslušalci so osupnili. Duhovnik Kaminski je bobnal kakor k orožju. Zdajci preneha, in grobna tišina nastane. Potem se boben oglasi še drugič in tretjič. Zdajci pa vrže Kaminski paličici na tla, razprostre roke in zakliče: "Gospod polkovnik Volodijevski!" Odgovori mu krčevit krik Barbkin. V cerkvi je bilo kar strašno. Zagloba vstane in z Mušalskim vred od-neso mlado ženo iz cerkve. Duhovnik je zaklical dalje: "Za Boga, gospod Volodijevski! Na orožje bobnajo! Vojna je! Sovražnik je prekoračil mejo, ti pa ne vstaneš? Ali ne sežeš po sablji? Ali ne zasede^ konja? Ka^ -e je zgodilo s teboj, vo-1 jak? Kaj, ali si pozabil nekdanje vrline, da nas zapuščaš v žalosti 5n togi?" Prsi vojakom so se hitro dvigale, in nastal je jok po vsčj cerkvi, ki se je glasil tem močneje, čim bolj je duhovnik proslavljal vrline, ljubezen do domovine in hrabrost umrlega vojaka. Pa tudi propovednika so prevzele njegove besede. Pobledel je, čelo se mu je pokrilo z znojem in glas se mu je tresel. Obšla ga je žalost zaradi malega viteza, zaradi Kamenca, zaradi ljudovlade, zajete s spoznavalci polmeseca, in naposled je končal svojo molitev takole: "Cerkve, o Gospod, se izpremene v mošeje, in iz korana bodo peli ondi, kjer smo doslej popevali evangelij. Spokoril si nas, Gospod, odvfnil si od nas |Svoj obraz, poganskemu Turku si nas izročil v oblast. Neizvedne so Tvoje sodbe, toda kdo, o Gospod, se jim ustavi sedaj? Katere vojske se bodo sedaj bojevale na meji? Ti, ki Ti ni nič skrito na svetu, veš najbolje, da na svetu nihče ne preseza naše konjiče. Katera, o Gospod, udari tako, kakor udari le naša? Odtezaš nam take branitelje, za katerih hrbti je vse krščanstvo moglo proslavljati Tvoje ime. O, dobrotljivi Oče! Ne zapusti nas! Zvonili so z vsemi zvonovi. Cerkev Pokaži nam Svojo usmiljenosti Pošlji nam branitelja! Pošlji branitelja zoper poganskega Mohameda, naj pride semkaj, naj stopi med nas, naj dvigne naša upadajoča srca. Pošlji ga nam, o Gospod!" Zdajci nastane šum pri cerkvenih vratih, in v cerkev stopi — gospod hetman Sobije'ski. Vseh oči so se o-brnile k njemu, ljudje so se od joka tresli, on pa je stopal, rožljaje z ostrogami, naravnost k mrtvaškemu odru, krasen, v lice podoben cesarju, ogromen .. . Krdelo železnih vitezov je korakalo za njim. "Salvator!" zakriči preroško navdušen duhovnik. On pa je pokleknil ter jel moliti za dušo Volodijevskega... Epilog. Leto dni potem, ko je padel Kamenec in se je nekoliko polegla nesloga med strankami, je ukrenila naposled ljudovlada, braniti vzhodne meje. In nastopila je krepko. Veliki hetman Sobijeski je šel z enointrideset tisoč pešci in jezdeci v sultanovo deželo pod Hotim, da ondi udari na dokaj večja krdela Huseina pašfe, stoječa pod tem gradom. Ime Sobijeskega je bilo že strašno sovražniku. V tem letu, ko je bil padel Kamenec, je hetman z nekoliko tisoč vojaki že učinil toliko, tako razdiral padišahovo vojsko, pobil toliko čambulov, otel toliko jetnikov, da se stari Husein, dasi je imel dokaj številnejšo vojsko, ni upal postaviti svojih čet proti hetmanu na odkritem polju, nego se je sklenil braniti v utrjenem taboru. Hetman je obkolil oni tabor, in bilo je že splošno znano, da ga hoče vzeti naskokoma. Mnogi so bili seveda tega mnenja, da je nekaj nezaslišanega, ako bi se manjšina lotila večine, ki je bila vrhutega zavarovana z rovi in nasipi. Husein je imel stoindvajset topov, V vsem poljskem taboru pa jih ni bilo niti petdeset. Turška pehota je bila trikrat večja nego hetmanova. Samo janičarjev, teh v ročnem boju tako strašnih vojakov, je bilo v turškem taboru osemnajsttisoč. Toda hetman je zaupal v svojo zvezdo, v slavo svojega imena in naposled v vojsko, ki jo je vodil. Pod njegovim poveljstvom so bili polki, izkušeni in utrjeni v boju, ki so izza mlada bivali v bojnem hrupu, ki so se bili udeležili neštevilnih pohodov, obleg in bitk. Mnogi so se še spominjali strašnih časov Hmelnicke-ga, Zbaraža, Berestečka; mnogo so preživeli vse vojne: švedsko, prusko, moskovsko, domačo, dansko in ogrsko. Bila so ondi krdela magnatov, sestavljena večinoma iz veteranov: vojaki iz obmejnih trdnjavic, ki jim je bila vojna tako potrebna kakor drugim mir. Pod vojvodo ruskim je stalo še petnajst praporov huzarjev in druge konjiče, ki so jih celo tujci imeli za nepresežue; bili so to večinoma lahki prapori, s katerimi je gospod hetman, ko je bil padel Kamenec, nane-sel tolik pforaz razpršenim tatarskim čambulom; bili so ondi naposled tudi prapori pešcev, ki so brez strela, zgolj s puškinimi kopiti udarjali na jani-čarje. Vojna je bila vzgojila te ljudi, vzgojila v ljudovladi cel rod, toda doslej je bil razpršen, ali pa je v tuji službi stal sovražno drug proti drugemu. Sedaj, ko jih je notranja sloga pozvala v en tabor, je hetman upal, da pobije Huseina in močnega Kaplana, ki je bil Huseinu podpora. Hetmanove ljudi so vodili izkušeni poveljniki, katerih imena 5o bila takisto zapisana v zgodovini poslednjih vojen pri porazih in zmagah. Sam hetman je stal kakor solnce na čelu vseh krdel in njegova volja je vodila vojake. Toda kdo so bili drugi poveljniki, ki so se v tem boju ovenčali z neumrljivo slavo? Evo, oba hetmana litevska: veliki Pac in poljni hetman Mihael Kazimir Radzivil. Ta sta se bila nekoliko dni pred bitko združila s kraljevo vojsko in sta sedaj na povelje gospoda Sobijeskega stala na višinah, ki vežejo Hotim z Žvanccm. Dvanajsttisoč bojevnikov je poslu-; šalo njiju povelja, in med temi je bilo nad dvetisoč mož izbornih pešcev. Od Dnestra proti jugu so stali združeni | valaški polki, ki so bili pred bitko za-: pustili turški tabor ter se združili s kristjani. Poleg Valahov je stal s to-1 povi gospod Kotski, ki je tako urejal topničar^tvo, grmadil nasipe in jemal utrjena mesta ,da ni imel tekmeca. Izuril se je bil v tej stroki v tujini, toda skoro je prekosil celo tujce. Za Kot-skim so stali ruski in mazurski pešci gospoda Korickcga; dalje gospod poljni hetman Dimitrij Višnjevecki, bratranec bolnega kralja. Ta je zapovedoval lahki konjiči. Poleg njega se je postavil s svojimi pehotnimi in konjiškimi prapori go-pod Henrik Potočki, nekdaj hetmatiov nasprotnik, a danes njegov zaveznik. Za njim in za Ko-rickim je stalo pod Jablonovskim, vojvodo ruskim, petnajst praporov huzai-jev v jasnih oklepih, v šlemih, metajo-čih grozno senco na lica, in s krili pri ramah. Velik gozd sulic je štrlel nad njimi, toda oni so stali mirni, zaupajoči v svojo moč, ter gotovi, da jim zmaga ne odide. • Izmed manjših, ne po hrabrosti, nego po odlikovanju, je bil kastelan pod- leški, Lužecki. Brata so mu bili Turki obglavili v Bogdanovem, in zato jim je bil prisegel večno osveto. Bil je tudi tefan Carnecki, sinovec velikega Štefana, kraljevski polni pisar. Za ob-lege mesta Kamenca je bil stal pod Golerhbom na čelu plemstva ob kralju in le toliko da ni razvnel domače vojne; sedaj pa se je tudi zaželel odlikovati na drugem polju. Bil je ondi gospod Gabrijel Lilnicki, ki je prebil vse svoje žive dni na vojni in mu je bila že starost pobelila glavo; bili so ondi razni vojvode in katelani, kolikor toliko znani iz prejšnjih vojen, sicer manj 'sloveči, zato pa tem bolj koprneči po slavi. A med vitešstvom, ne odetim s se-natorsko veljavo, se je lesketal poleg drugih gospod Skretuski, proslavljen Zbaražec, vojak, ki so ga stavili vite-štvu za vzor, udeležnik vseh vojen, kar jih je bila v 30 letih dovojevala poljska ljudovlada. Glava mu je bila že osivela, toda okoli njega je bilo šest sinov, izmed katerih sta bila sedaj najmlajša dva prvič na vojni. Zato pa sta tudi tako koprnela po boju, da je moral s pametnimi besedami krotiti njiju bojaželjnost. (Konec prih.) Kakor že je. Admiral Schley je bil vsak trenutek pripravljen z odgovorom. Nekega dne se je zabaval z mlado damo o nebesih in peklu. "Gospod admiral, jaz bi tako rada zvedela še vaše nazore o nebesih in peklu." "O, draga moja gospodična, to j.e pa težko vprašanje, — odgovori admiral Schley. — Natančno vam odgovorim le, če mi poveste, za kaj se zanimate, za klimatične tamošnje razmere, ali pa za vaše prijatelje in znance." NAPRODAJ DVE LEPI NOVI Hiši na Elizabeth St. med Ross & Granite. Lahki obroki:" $50 in $15 na mesec. Več pove: P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet, 111. 37t3 DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljeuje. POZOR ROJAKINJE 1 Dolžni ste Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz (• dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejie meso Vs« p« najnižji ceni. Pridite torej in poskusit« naš« meso. v, Nuk« etne ia dobra postrežba j« nai« gosi«. N« pozabit« torej obiskati nas v nai«j nosnici in groceriji na vogalu Broadway and Granit« Street zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1918. Predsednik........... George Stenich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik................... Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barfeich. Blagajnik.........Anton Nemanich st. Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...:...........Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.0Q na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki »o deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že pad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dblarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače pe 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko »d napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. "V" I lahko zaslužite poleg svoje redne službe Dnevno na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija za vat koristma a za narod sila potreba Vsa pojasnila dobit«, ako peiljate | svoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL. C0.&£»£g? Al H. 81< 0 A Slovenske Gospodinje so prepričan«, da dobijo pri meni fl*> boljš«, najčistejše in najcenejše meso, groceriji1 IN KRANJSKE KLOBASK istotako vse vrste drugo svež« in t" kajeno meso »v v«« drug« p«4nM* ki spadajo v področje mesarske in l" cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vseai ff jakom, zlasti pa našim gospodinja* Spoštovanjem John IT. Pasdert Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 1 1 i STENSKI PAPU Velika zalega vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa b*r varska dela ter obešanje stensW1 papirja po nizkih cenah. A lexander Haras^ t%Chi. Phone 37« U N. W. & 120 Jefferson St. JOLIET, & Chie. Phone 2768. N. W. Phone 1113 PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay St*. Both Telephones 26._____JOLIET, ILLlH^ Naročite zaboj steklenic novega piva, ki imenuje MAGIJE EXPORT ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company 0t» ttklMa 405 S. BMf St.. MM. *