KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 117 ; KNJIGOVEŠKE STARINE LJUBLJANE IN OKOLICE EVA SZENTLÉLEKY-KOROKNAY Ob mojih večkratnih študijskih potovanjih po Jugoslaviji sem opazila, da so tako v slo- venskih kakor tudi v dalmatinskih knjižnič- nih fondih poleg mnogih dragocenih tujih (nemških oziroma italijanskih) vezav števil- ne tudi knjižne enote, ki opozarjajo na mož- nost krajevnih značilnosti. Glede na to sem svoj poslednji obisk v Sloveniji namenila raziskavam vezav, ki so skoraj povsem ome- jene na Ljubljano, ki pa naj bi — ne glede na prvi tovrstni poskus — le predstavile lo- kalno razvojno značilnost knjigoveške umet- nosti.* Pomembni pripomočki pri knjigoveških raziskavah so razpredelnice, ki jih sestavljajo vzorci okrasnih pečatnikov ali spiralnih or- namentov oziroma okrasnih letev. Z njihovo pomočjo je možna knjigoveška identifikacija. Za zdaj je moč spremljati knjigoveške sta- rine od konca 15. stoletja, se pravi, od pozne gotike do konca 18. stoletja. Pri tem velja omeniti, da hrani biblioteka Narodnega mu- zeja tudi nekaj lepih klasicizirajoče zastav- ljenih in v romantičnem slogu izoblikovanih vezav. V kronološkem zaporedju se bom najprej ustavila pri presoji petih knjižnih platnic, ki jih povezujejo odtisi enako oblikovanega pečatnika. Predpostavljati je moč, da je bila delavnica le-teh v kartuzijanskem samosta- nu Bistri, nedaleč od Ljubljane.^ Knjižne platnice obsegajo v različnih krajih izdane prvotiske med leti 1474—1488,-' v teh knjiž- nih enotah pa so nalepljeni lepi exlibrisi kar- tuzijanskega samostana v Bistri. Na njih je stoječa postava meniha, v polju pa krožni napis: CARTUSIAE VALLIS 10- COSAE IN FREIDN. Ce ne bi poznali kartuzijanske ljubezni do knjig in če ne bi vedeli, da so se ukvarjali s pripravo knjig in s knjižnimi vezavami, bi lahko pomislili, da so knjige dospele v samo- stan že povezane. Kartuzijanska določila pa so posebej obravnavala tovrstno dejavnost. Menihi so dobili pisni pribor, material za platnice, pergament, pero, kredo ipd. ter z namenom »de ligatore librorum et fratribus alys, qui alicui operi mancipantur« ustrezno orodje.* Razen teh podatkov je iz objavljenih del E.Kyrissa moč prepoznati knjigoveško de- javnost nekaterih drugih kartuzijanskih sa- mostanov.5 Tovrstna identifikacija je uspela tudi glede kartuzijanskega knjigoveštva v Varoslodu na Madžarskem.^ Poglejmo zdaj knjigoveške značilnosti ome- njenih slovenskih primerkov. Pri teh vezavah peSatnlkl kartuzijanskega samostana v Bistri'? 118 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Gotska vezava iz Bistre (NUK) SO zaznavne ravno obrezane lesene platnice. Kožna prevleka je v treh primerih rjavo usnje, pri ostalih dveh knjižnih enotah pa gre za rdeče oziroma zeleno usnje. Okrasje na platnicah je razporejeno po diagonali — ali drugače povedano, večkrat uokvirjeno središčno ploskev delijo vzajemno se preple- tajoči pasovi na romboidno ali trioglato polje. Podoba nekaterih pečatnikov kaže pozno- gotske značilnosti, vendar pa figuralne pred- stavitve, značilne na zahodnoevropskem pod- ročju, tu niso prisotne. Vsi vzorci so brez izjeme ornamentalnega značaja. Med kartu- zijanskimi vezavami so okraski stilno naj- bližji onim v Olomoucu ter Varoslodu na Madžarskem. Tako v varoslodskem primeru kakor tudi pri omenjenih enotah iz Bistre je v ospredju diagonalna razporeditev okrasne površine. Končno naj opozorim tudi na listni okras v obliki črke »S«. Ta okras ni neznan po Evropi, dejstvo pa je, da ga najraje uporab- ljajo v srednjevzhodnem evropskem predelu. Vzorec iz Bistre pa skriva še eno zanimivost, namreč to, da po skoraj enem stoletju upo- rablja isti pečatnik v Güssingu Janž Handele, ubežnik iz Ljubljane. Isti pečatnik je zazna- ven v njegovih vezavah po letu 1582, potr- juje pa potemtakem tudi obdobje tovrstne njegove dejavnosti v Ljubljani. Preden bi se pomudila pri Mandelčevi dejavnosti, preglej- mo meščanske starine tistega časa, ki so vid- ne v bogatih rokopisnih fondih Zgodovinske- ga arhiva Ljubljana. Med skoraj 200 pregleda- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 119 nimi enotami datira prva izvirna knjižna vezava iz časa okrog 1520. S tem v zvezi naj najprej opozorim na stil- ne značilnosti knjigoveških okraskov v ta- kratnem evropskem prostoru. Na področju onstran Alp je moč zaznati vpliv pozne gotike tudi v 16. stoletju, med- tem ko je od druge polovice 15. stoletja sploš- no v uporabi novo, renesančno okrasje na knjižnih platnicah. Razen Italije se je nov stil uveljavil prvič na Ogrskem,^ novejša raz- iskovanja pa kažejo celo, da se je na Ogrskem po letu 1470 pojavila še posebna ogrska raz- ličica tega knjigoveštva.^ Istočasno so v sred- njevzhodni Evropi — in tudi na Ogrskem —^ registrirane knjižne platnice gotskega aH pre- hodnega stila. Hitra rast knjižne proizvodnje je pospešila tudi pripravo okrasnih vzorcev za platnice. Zategatelj je od začetka 16. sto- letja vse pogostejša uporaba okrasnih letev in stiskalnic za platnice. Ta okrasni način je prevladal v Nemčiji in zgolj ob koncu 16. stoletja je pri njem zaznaven tudi vpliv ita- li j ansko-francoskega sloga. Tiskarji, ki so po- gosto prihajali iz nemških pokrajin in ki so hkrati bili tudi knjigovezi, so ta slog kaj kmalu razširili tudi v srednjevzhodni Evropi. Prve knjižne platnice v zgodovinskem arhi- vu^ v osnovi izpričujejo gotske značilnosti. Ce- lotno polje platnic križno razpodeljujejo dia- , Platnice koledarske vezave iz delavnice J. Mandelca 1578 (Arh. Slovenije) 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Zadnja stran koledarskih platnic iz leta 1597 (Arh. Slovenije) gonale, v širokem okviru pa je moč videti pri- ljubljen poznogotski motiv na čelnem pečat- niku. Ob le-teh je v rombnih razdelkih polja vidna štirioglata rozeta, ob strani pa zaznaven emblem »IHS«, ki ni tuj v italijanskih rene- sančnih vezavah. Posebej zanimivi so ozki trakovni okrasi izključno renesančnega zna- čaja, ki sestavljajo notranji okvir in povezo- valne pasove. Ti balustradno in žilnato obli- kovani renesančni okraski spominjajo na kamnorezbarske vzorce. Vezava sodnega pro- tokola, ki se nanaša na dogajanja v obdobju 1527—1530, z diagonalno porazdelitvijo polja in s prepletajočo se žilo okrog navpičnice zu- nanjega okvira kaže spet tipično renesančni značaj. Pri tej vezavi zasluži pozornost tudi stoječa postava lokostrelca, ki je vgrajena med stilizirane rastlinske motive. Knjižna vezava sodnega protokola iz leta 1571 zrcali mnoge zanimivosti. Dominantno okrasje platnic sestavljajo medalj sko-por- tretni pasovi sredi vitičja. Tu so v ozkem pa- su med portreti in vitičevjem vidna drobna serafska obličja. S podobnimi rešitvami se srečujemo pri drugih vezavah, ki jim je moč pripisati lokalno poreklo, na primer, v publi- kaciji, tiskani leta 1600 in povezani v belo svinjsko usnje, ki jo hrani Semeniška knjiž- nica (pod Signa turo I. VI. 8). Te platnice pa nas že usmerjajo k drugemu vprašanju, nam- reč opozarjajo nas na vplivnost ljubljanske knjigoveške dejavnosti Janža Mandelca. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 i985 121 O tiskarju Janžu Mandelcu, ki je od leta 1582 do svoje smrti leta 1605 deloval v raz- nih gradiščanskih krajih takratne zahodne Ogrske, so posamezniki že prej predvidevali, da se je ukvarjal tudi s knjigoveštvom. To pa z gotovostjo ni bilo moč argumentirati, ker niso bile v razvidu njegove knjižne ve- zave. V zadnjem času je Gedeon Borsa argu- mentirano dokazal, da se je Mandelc v času svojega delovanja na Ogrskem poleg tiskar- stva ukvarjal tudi s knjigoveštvom in knjigo- trštvom.io O njegovem knjigoveštvu v Ljubljani je po- ročal Michael L Bothar. Po njegovem mne- nju je Mandelc po izučitvi tiskarstva v ura- ški delavnici Hansa Ungnada, leta 1562 z vod- jo kranjske reformacije, Primožem Trubar- jem, prispel v Ljubljano, kjer je v začetku deloval kot knjigovez." To je zanikal Fried- rich Ahn, trdeč, da istega leta s Trubarjem ni prispel Mandelc, marveč knjigovez Leon- hard Stegmann.i2 Bistveno je zdaj pri tem to, da se je pojavilo še eno ime knjigoveza, kajti raziskave ljubljanskih zbirk očitno po- trjujejo dejstvo, da je v mestu delovalo več mojstrov te obrti. Mandelčevo knjigoveško dejavnost v Ljubljani pa nedvomno potrju- jejo najnovejša odkritja na Madžarskem. Zavoljo svoje protestantske pripadnosti je Mandelc moral emigrirati iz Kranjske in leta 1582 sprejeti zaščito Baltazarja Batthya- nyja. Borsa je ugotovil, da je od doslej iden- tificiranih 24 vezav ena tretjina bila prire- jena za tega zemljiškega gospoda. Identificirani Mandelčevi tiski izpričujejo, da je on v Ljubljani delal tudi za plemiški družini Rain in Auersperg. Tiskarsko opre- mo je vzel s seboj na Ogrsko, prav tako pa še knjigoveško orodje. Najpoglavitnejši do- kaz za to je dejstvo, da so na koledarjih iz Mandelčeve delavnice, ki jih hranjo v šo- pronskem arhivu, uporabljeni za dekorativne elemente grbi omenjenih kranjskih družin in to na letnikih 1599, 1602 in 1603 družinski grb Georga von Raina, na koledarjih iz let 1602 in 1604—1606 grb Weicharda von Auer- sperga, na enem izmed koledarjev iz leta 1605 pa celo grb dežele Kranjske. Avstrijski grb je zaslediti zgolj na koledarju iz leta 1604.13 Iz navedenega sledi, da je Mandelc kranj- skim plemiškim družinam v Ljubljani ne sa- mo tiskal, marveč podobno kot pozneje Bal- tazarju Batthyanyju tudi opravljal knjigo- veške storitve. Za popolno osvetlitev Man- delčeve knjigoveške dejavnosti v Ljubljani bi bilo nedvomno potrebno raziskati knjižni fond omenjenih družin. Izmed 24 Mandelče- vih vezav, o katerih je poročal Borsa, samo tri vsebujejo njegove tiske, v ostalih enotah samo potiskani makulaturni ostanki v plat- nicah potrjujejo njegovo knjigoveško dejav- nost. Ob pregledu evidentiranih Mandelčevih ve- zav, ki se hranijo v ljubljanskih zbirkah, je moč ugotoviti, da je v NUK ena publikacija z izvirno vezavo, vendar se na njej uporab- ljeni okraski ne ujemajo z vzorci, ki jih je uporabljal Mandelc, so pa v določeni meri sorodni z drugimi ljubljanskimi vezavami. Zgolj na pozlačenih oziroma posrebrenih platnicah publikacije, ki jo hrani Arhiv Slo- venije, je moč opaziti okrasno letev s srča- stimi vzorci, tudi stilizirani šopki v kotih iz- pričujejo sličnost z okraski, ki jih je odkril Borsa. V zgornjem delu platnic je moč vi- deti napisano priporočilo Hansu von Gallen- bergu. V medaljonu sredi naslovnih platnic je prikazan nastanek sveta: na levici boga očeta sta vidna Adam in Eva, obdana z dre- vesjem in živalmi, spodaj pa s ptički. Krožni napis se glasi: DER HIMEL 1ST DURCH WORT DES HERRN GEMACHT VND AL SEIN HER. Razen teh platnic, ki jih je morda izdelal Mandelc, velja omeniti izredno elegantne po- zlačene platnice iz semeniške knjižnice (sign. Koledarska vezava iz leta 1602 (Arh. Slovenije) 1221 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 Okvirno okrasje in osrednja oznaka na tisku iz leta 1632 (Sem. knjižnica) Omenili smo že, da med tistimi vezavami, ki so bile odkrite v Ljubljani, nismo našli tistih kranjskih grbov, ki jih je pozneje Man- dela uporabljal pri vezavah šopronskih kole- darjev. Nasprotno s tem pa na platnicah pro- tokolov iz Zgodovinskega arhiva, na drugih lokalno izdelanih platnicah in v največji meri na koledarskih vezavah iz Arhiva Slovenije, lahko registriramo štiri vrste kranjskega grba in enoglavega orla. Mestni grb — stolp z zmajem — se pojavlja prvič leta 1714 na plat- nicah protokola. O vezavah koledarjev iz zbirke v Arhivu Slovenije moramo posebej poročati. Serija, ki jo je moč spremljati vse od konca 16. sto- letja dalje, ni zanimiva samo s kulturnozgo- dovinskega stališča, marveč predstavlja tudi vrednoto knjigoveško-zgodovinskega pome- na. Poglejmo nekaj teh knjižnih enot! Veza- va koledarja iz leta 1602 je zanimiva zatega- delj, ker poleg renesančnih elementov vsebu- je tudi gotske vzorce. Po vsem tem se moramo časovno malce vrniti nazaj, kajti vezava koledarja iz leta 1598 poraja take povezanosti, ki jih je moč zasledovati vse do druge polovice 18. stoletja. Na teh knjižnih platnicah se prvič pojavlja okrasna letev z vzorci italijanskih vrčev in maskovno oblikovanimi portreti, ki je zaznav- na še na zunanjosti koledarja iz leta 1601," registrirati pa jo je moč tudi na nekaterih platnicah vezanih enot v Semeniški knjižnici. I. VI. 8). Le-te gotovo izvirajo iz Mandelče- ve delavnice. To dokazujejo šopkovni in srednjevzhodnjaško spleteni okraski.1* Plat- nice povezujejo tisk iz leta 1574 in posebno zanimivo je dejstvo, da predstavlja publika- cija peto enoto knjižne serije in da so ostale enote drugače vezane. Poreklo publikacije, žal, ne odkriva nobena zaznamba v njej. Med vezanimi enotami lepe baročne knjiž- nice več izpričanih Mandelčevih knjigoveških del nisem uspela evidentirati, zdi pa se mi verjetno, da bi raziskave gradiva iz 16. sto- letja, ki se hrani v ljubljanskih zbirkah, dale več rezultatov. To pa tudi zategadelj, ker se lahko tu in tam srečamo z vplivi pozneje obravnavanih Mandelčevih pečatnikov in okrasnih letev. Okrasje v zvezi s štirimi evan- gelisti, ki je zaznavno na eni knjižnih enot iz Semeniške knjižnice (I. VI. 7) samo mili- metrsko odstopa od Mandelčevega okraska, *5 sicer so vzorčne risbe povsem enake z nje- govimi. Ta vezava navaja k identifikaciji na- daljnjih lokalno izdelanih primerkov (I. VI. 6). Grbi na ljubljanskih vezavah KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 123 Vezava koledarja iz leta 1601 izpričuje iz- j redno lep knjigoveški izdelek. Ker je zrcalna j stran platnic pozlačena, je njena vrednost še i večja. Dejstvo, da je na čelni strani namesto ; običajnega okrasa z grbom upodobljen z žar- i ki ovenčan medalj on z oznako »IHS«, na hrbtni strani pa je viden emblem z iniciali »MRA« (MARIA), navaja na to, da je bil last- nik koledarja duhovnik. Zanimiv okvirni okras se nam kaže tudi na platnicah tiska iz leta 1632, ki ga hrani Semeniška knjižnica. V sredini platnic je prav tako v venčasti okvir, a z drugo ploščo, vtisnjena oznaka j »IHS«. Prvotnega lastnika te publikacije ne | poznamo, exHbris iz leta 1687 z imenom (stol- j nega dekana) Antona Delničarja pa z goto- ! vostjo opozarja na duhovniško osebnost. , Rezbarsko lepo izpeljana okrasna letev se i pojavlja tudi na platnicah knjižne enote iz [ druge polovice 17. stoletja'^ in to hkrati z | drugim okrasjem, ki ga je moč povezati z ve- zavo urbarja iz leta 1681, ki ga hrani Arhiv Slovenije. Tovrstno okrasje je značilno še za dva tiska i iz 18. stoletja, ki se hranita v Semeniški ! knjižnici. ; 2e omenjeni urbar z oznako »TURN UN- ; TER NEUBURG« (pri Preddvoru) z rjavo usnjeno vezavo v poznorenesančni izvedbi in cvetlično ornamentiko predstavlja značilen srednjevzhodno-evropski tip vezave. V drugi delavnici, a s podobno naravna- nostjo, so bile izdelane platnice s pahljača- • stim okrasjem, ki prav tako oklepajo urbar : iz 1677—1687 gradu Turn pri Preddvoru. Nji- \ hova zanimivost je v tem, da je v četvero- • kotniku sredi okvirnega cvetličnega okrasja vidna signatura »EM«. Vezava nadaljnjih dveh ljubljanskih tiskov j iz 17. stoletja obsega elemente iz 17. stoletja, čeprav njihova izdelava — sodeč po grbih — datira iz 18. stoletja. V ljubljanskih vezavah iz 18. stoletja po- gosto naletimo na oživljene vzorce iz prejš-i njega obdobja. To je primer z Antiphonari- j jem in Psalterijem^^ iz Semeniške knjižnice i ter z vezavami nekaterih rokopisov v Zgodo- i vinskem arhivu. Prav tako pa tudi čipka-1 sto-okrasne platnice nekaterih knjižnih enot j iz Narodnega muzeja vendarle opozarjajo na : nova stilna prizadevanja. i Ne glede na to, da pregledane knjižne ve- ! zave izpričujejo tesno sorodstvo s starinami ; sosednih območij, se v njih zrcalijo tudi iz- : vime črte izdelave. Zategadelj lahko upamo, da bodo nadaljnja raziskovanja vidno obo- gatila plodno knjigoveško preteklost Ljublja- ne in drugih slovenskih krajev. ' (Iz madž. prevedel F. Sebjanič) OPOMBE 1. V Ljubljani sem preučevala knjižne veza- ve v knjižnici Narodnega muzeja. Narodni in univerzitetni knjižnici. Arhivu Slovenije, Zgod. arhivu in Semeniški knjižnici. Sodelavcem teh ustanov se za kolegialno pomoč pri delu po- sebej zahvaljujem. — 2. Opis samostana glej: Marjan Zadnikar, Srednjeveška arhitektura kar- tuzijanov in slovenske kartuzije, Ljubljana 1972, 289-317. — 3. Pri prvotiskih se pozivam na delo: Alfonz Gspan-Josip Badalič, Inkunabule v Slo- veniji, Ljubljana 1957; po tem delu se v skupino iz Bistre uvrščajo enote pod št. 544, 483 11., 519, 633 in 164. — 4. Constitutiones Guigonis, De- dek Crescenc, 57. — 5. E. Koroknay, A lövöldi kathauzi kolostor köteseiröl, Annales Strigoni- ense, Esztergom 1961, 25—34. — 6. Erorst Kyriss, Verzierte gotische Einbände im alten deutschen Sprachgebiet Stuttgart 1951 (v tem delu je ozna- čena knjigoveška dejavnost v kartuzijanskih sa- mostanih naslednjih krajev: Güterstein, Köln, Nürnberg, Olomouc, Prüll). — 7. Helmuth Hell- wig, Handbuch der Einbandkunde I. Band, Ma- ximilians Gesellschaft 1953 (Grupe 10). — 8. E. Koroknay, Magyar reneszansz könyv- kötömühelyek, Müvesztöteneti füzetek št. 6, Budapest 1973. — 9. Gericht Protocol 1521 —1526 — Zgodovinski arhiv Ljubljana. — IO. Dr. Gedeonu Borsi se zahvaljujem za po- sredovanje njegovih informacij o knjigo- veški dejavnosti J. Mandelca, ki so pozneje bile objavljene v zborniku deželne Szécsenyjeve bi- blioteke za leto 1970. — 11. Burgenländische Hei- matblätter 1950, 19 zapis. — 12. Mitteilungen des Musealsvereines für Krain 1906, št. 8. — 13. Sestava grbov v citiranem delu G. Borse. — 14. Popolna enakost s pečatniki, ki jih opisuje G. Borsa. — 25. Borsa v cit. delu. — 16. Zgod. ar- hiv, Cod. 1/60. — 17. Arhiv Slovenije, št. 111. — 15. Semeniška knjižnica, H. VII. 25, Hain 7898. — 19. Psalterium, Venezia 1763 — Antaphonarium, Venezia 1770.