Okus po mladih letih
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju: Ljubljana po predzadnji modi
Že nekaj časa ja v Slovenskem etnografskem muze|u v L|ubl|anl odprta razatava z naalovom: LJub-l|ana po predzadn|l modl. Na ogled »o oblačlla, čevl|l, klobukl In spodnje perllo, skratka vse, kar so se pred zaietkom druge vojna no-slll prebivalcl naiaga meata. Obl-skovalcl se ob ogledovan|u prav zabava]o nad •tarlml (otografl|a-ml, kjer marslkdo na|de svoje znanca. Ker bo razatava odprta vaa| ša do konca ma|a, smo sa obrnlll na avtorlco, kustodlnjo Ta-n|o Tomailč, da bt nam po|asnlla, kako je do te razstave v etnograf-akem muze|u aploh prlilo.
- Mogoče se bo komu zdelo ču-dno, nam je začela pojasnjevati, -da se tudi v našem muzeju ukvarja-mo z meščani, to se pravi z razlaga-njem načina življenja prebivalcev Ljubljane, saj smo do zdaj pred-
stavljali v glavnetn različne kultur-ne sestavine takoimenovanega kmečkega dela in bivanja. Pa ven-dar. tudi Ijubljanski prebivalci, to se pravi mestni, so enakovredni pred-met etnološkega in torej tudi mu-zejskega raziskovanja. Naj povem še to, da sem ravno pri svojih števil-nih obiskih ugotovila da so tudi meščani pripravljeni sodelovati po svojih močeh. oziroma se jim zdi prav zabavno obujati spomine na mlada leta.
-  Ali ste spraševali tudi po Peži-grajski občini?
-  Seveda, enakovredno so bile obdelane vse občine, čeprav kakš-nega posebnega ključa za določa-nje pripovedovalcev nisem imela. Naj kot zanimivost povem, da je po zdajšnjih podatkih v občini Beži-grad le še sedem zasebnih krojačev in šivHj, prav toliko jih ješev občini šiška. V ostalih pa jih je nekaj več. Vendar  pa  prav  malo  glede  na prejšnja  leta,  oziroma  na Stevilo prebivalcev. Leta 1928 je bilo na-mrefi v mestu Ljubljani prijavljenih kar 275 krojaških in šiviljskih delav-nic.
-  Na razstavi sta postavljeni tudi dve stari delavnici: krojaška in klo-bučarska.  Ali  so predmeti origi-nalni?
-  V  okviru  muzejskih  prostor-skih zmožnosti smo skušali pred-staviti še tisto pravo vzdušje nekda-njih delavnic z originalnimi pred-meti. Znano je, da ni bilo vedno prijetno za vse tiste vajence in po-močnike, ki so se stiskali obvelikih krojnih pultih, ki so morali večino-ma pri lučeh šivati na roko, likati s težkimi likalniki. zraven pa še delati za mojstrovo družino ali pa si kako drugače odslužiti Solnino in borno preskrbo med vajeniško dobo.
-  Posebno pozornost ste na raz-stavi, kot kaže, posvetili ludi prijet-nejšemu delu Ijubljanskega doga-
janja v tridesetih letih - znameniti promenadi.
-To je bil včasih najbrž res po-memben del življenja, ki ga danes skoraj ne poznamo več. Zadeval je praktično vse kategorije prebival-cev, starostne in socialne. Na pro-menadi, ki se je v Ljubljani v zad-njih sto letih počasi selila iz starega dela mesta (Suštarski most) v no-vejši (stara Aleksandrova, zdajšnja Cankarjeva cesta), so se ob določe-nih urah res dogajale »važne« reči: sprehajalci obeh spolov so se ogle-dovali in razkazovali, se opravljali in sklepali nova poznanstva Nič kolikokrat so mi moji pripovedoval-ci poudarjali. da je bilo treba nove obleke »krstrti« na promenadi. Navsezadnje pa ima skoraj vsaka Ijubljanska družina tudi fotografije, kjer se dedki in babice pa strici in tete ponosno smehljajo v kamere »dežurnih« fotografov.
Najbfž lahko rečemo, da so to tudi stvari. kl oblskovalce razstave najbolje pritegnejo.
M. B.