Anton Medved: Izprememba.
99
„Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali"; „0 potresu in njegovem vzroku." V poslednji daljši razpravi omenja pisatelj zgodovino potresa, t. j. način, kako so si razlagali najstarejši narodi to prikazen, in kako jo razlagajo današnji učenjaki, in naposled, kaj mislijo o znanem zagrebškem potresu. Poučen in znanstven je tudi spis: „ Ž ar en je neba" („Kres" 1884). Zanimiva pa sta življenjepisa profesorjev varaž-dinskih, rojenih Slovencev. Zoveta se: „Luka Zima" in „Jarnej Francelj" („Kres" 1885). Ta dva omenja tudi prof. Macun v svoji knjigi: „Književna zgodovina Slovenskega Stajerja" (na str. 171) pišoč: „ . . . v Varaždinu živijo in delujejo v narodnem duhu Francelj Jernej, dr. Križan, Luka Zima, od kojih je vsaki nekaj pisal, Francelj pak veliko let izdaval novine za kmetovavce (»prijatelj puka")." Tudi v „Letop. Slov. Mat." leta 1874. nahajamo dr. J. Križana. Napisal je poučno razpravo: „Severni sij", t. j. o polarni svetlobi. V tej razpravi je omenil vse misli učenjakov o tej prikazni in sicer od najstarejših časov do dandanes. Omenja, katero razlago imajo učenjaki za najverjetnejšo, in kaj nas uči o tem fizika, spektralna analiza in astronomija.
Obširnejše njegovo delo je pa njegova „Logika".1) Najprej jo je napisal v učiteljskem glasilu mariborskem „Popotnik"-u, v katerem je še več člankov njegovih. Kadar je pa izešla knjiga, ocenjevali so jo razni časopisi in listi. Sodba je bila soglasna, da je knjiga prav primerna in porabna.
Pa g. dr. J. Križan ne deluje le s peresom, ampak tudi z govorom in  petjem.   Prišedši v
])  „Logika. Prijateljem modroslovja  napisal dr. J. Križan, kr. gimn. profesor v Varaždinu.   1887."
Varaždin oživil je Čitalniško društvo »Dvorano" in pevsko društvo „Vila". Bil je obeh društev blagajnik, posebno pa si je pridobil velike zasluge za prvo. Uvel je namreč v „Dvorani" poljudne, javne govore in je mnogokrat govoril o fiziki in astronomiji. S tem, kakor sploh z ljubeznivim vedenjem, si je pridobil srca gra-janstva (meščanstva), da so ga izbrali za poslanca občine mesta Varaždina.
Iz vsega tega spoznamo, da je delovanje g. dr. Križana obširno in raznolično. Kot učitelja se ga gotovo radi spominjamo vsi učenci — soseb Slovenci. Zakaj vedel je ljubeznivo z vsemi ravnati in oživiti še tako suhoparne predmete.
Opisavši v kratko očito delovanje in življenje dr. J. Križana, recimo še besedo o njegovem zasebnem življenju. L. 1872. se je oženil s Pavlino Friese, s katero je živel v srečnem zakonu deset let. Neizprosna smrt mu pokosi ljubeznivo soprogo in drago mater trem otrokom ter se zato drugič oženi prav srečno. Soprog in oče je vzgleden. Najrajši je pri svoji druži-nici. Svoja sina poučuje sam ter skrbi, da bi se dobro izobrazila. Kot umen gospodar si je kupil lepo hišo in tako postal posestnik varaž-dinski. Podpira pa še staro mater in brata doma, posebno pa slovenske dijake s hrano. Dr. Križan ima 52 let. Vedno je zdrav; Bog ga je blagoslovil z znanjem, imetjem in srečnim življenjem. Zmerom dosleden kakor logika, katero uči v šoli, odločen kakor matematika, katera ne pozna pogajanja, ljubezniv v občevanju kakor priroda, je dr. Križan znaČajen mož in zaveden katoličan in narodnjak, in v tem duhu tudi deluje za blaginjo svojega naroda.
Izprememba.
\T                                                    ...
i-N ekdaj  hrepenel po bogastvu,                     Ta je pridobil vse  bogastvo,
Po  slavi,  sreči sem  sveta;                              Vso  blaženost in vse  časti,
Opustil ničeve  sem želje,                                Kdor rano je prišel k spoznanju,
Ki mir kalile so srca.                                    Da prave sreče tukaj  ni.
Ponujaj  zdaj   mi kdo  sladkosti, Kar jih poraja zemlja vsa: Za vse povračam smeh na ustih In  hladno  mu  srce   —   do  dna.
Anton Medved.
r