PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsld TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432)'731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 51 (13.881) Trst, sobota, 9. marca 1991 Poziv predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Preprečiti vsakršno ošibitev vloge Primorskega dnevnika Ogorčenje zaradi ponovnega zavlačevanja z zaščitnim zakonom v senatu Na sedežu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Trstu so se včeraj popoldne sestali predstavniki Slovencev v Italiji in razpravljali o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih, ki zadevajo življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kot so vprašanje zaščitnega zakona, uresničevanje zakona o obmejnih območjih in pereče vprašanje hude finančne krize na Primorskem dnevniku. Prav tethu vprašanju je bila posvečena največja pozornost med včerajšnjim srečanjem, ki so se ga udeležili Klavdij Palčič in Dušan Kalc za SKGZ, Marij Maver za SSO, Ferruccio Clavora za beneške Slovence, Miloš Budin in Tamara Blažina za slovensko komisijo DSL, Ivo Jevnikar in Miro Opelt za SSk, Branko Pahor za slovensko komisijo PSI. Srečanja se je udeležil tudi slovenski senator Stojan Spetič. V zvezi s zaščitnim zakonom so predstavniki Slovencev v Italiji izrazili ogorčenje nad ponovnim zavlačevanjem celotnega postopka za njegovo odobritev v senatu. Ugotavljali so, da sta od avdicij v Rimu minila že dva meseca, kljub temu pa se ni nič premaknilo z mrtve točke, čeprav je bila tedaj izrečena obveza, da bo v teku enega meseca ožji odbor zaključil svoje delo in bo o vsebini zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev začela razpravljati prva komisija. Predstavniki so tako sklenili, da posredujejo svoje orgorčenje senatni komisiji in zahtevajo, da bi se razprava čimprej začela. Glede zakona o obmejnih območjih so predstavniki Slovencev sklenili obnoviti zahtevo na deželnega predsednika Biasutti-ja, da bi čimprej sprejel delegacijo slovenske manjšine in da bi se čimprej uresničila možnost črpanja sredstev iz zakona za obmejna območja za potrebe kulturnih ustanov slovenske narodnostne skupnosti in da bi hkrati čimprej oblikovali deželni zakon za uresničevanje 14. člena omenjenega zakona. V zvezi s krizo, ki je zajela slovensko založniško hišo ZTT pa je bila na včerajšnjem srečanju sprejeta naslednja izjava: »Predstavniki Slovencev v Italiji izražamo globoko zaskrbljenost nad dramatičnim gospodarskim položajem podjetja Založništva tržaškega tiska, ki je narekoval napoved restriktivnih sanacijskih ukrepov, ki ogrožajo celo vrsto delovnih mest in postavljajo pod resen vprašaj sam obstoj Primorskega dnevnika in drugih občil. Predstavniki Slovencev izrekamo občuteno solidarnost vsem tistim, ki jim grozi službena odpoved in poudarjajmo, da bi bila sleherna okrnitev slovenskih informacijskih sredstev hud udarec za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, hkrati pa bi prizadela ves slovenski narod in nenazadnje bi spričo pomembne vloge, ki jo odigravajo narodnostne manjšine preko svojih sredstev javnega obveščanja v tem pomembnem evropskem stičiščnem prostoru, oškodovala tudi širšo skupnost FJK in države, v kateri živimo. Prav zaradi tega se predstavniki Slovencev v Italiji obvezujemo, da se bomo z vsemi svojimi močmi zavzeli, tako v odnosih do oblasti italijanske države in Dežele FJK kot v odnosih do oblasti matičnega naroda za takšno rešitev, ki bi ob jasni opredelitvi, da mora biti Primorski dnevnik samostojno glasilo slovenske narodne skupnosti v Italiji, preprečila vsak-šno ošibitev ali celo ukinitev tega nepogrešljivega sredstva slovenske narodnostne skupnosti in njene družbene, kulturne in politične rasti.« Sklep predsednikov vlad Republike bodo krile lanski dolg za JLA LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je včeraj v Beogradu sedem ur sodeloval na zasedanju vseh predsednikov republiških vlad s predsednikom zvezne vlade Markovičem. Rezultati so borni, dogovorjenega bolj malo, vendar pa je že to rezultat, če seveda Srbija ne bo ponoči ali danes vsega preklicala, češ da se ne strinja, kar naj bi izvedela iz uradnega zapisnika. Najpomembnejši dogovor se nanaša na JLA. Dogovorili so se, da bodo izplačali lanski dolg, ki znaša 4,5 milijarde dinarjev, od česar odpad? na Slovenijo 1 milijarda, na Srbijo 1,8 milijarde in na Hrvaško 1,7 milijarde. Dolg bodo poravnali v dveh obrokih, s tem pa bodo rešili najhujše probleme JLA, ki nima več denarja niti za hrano. Mnogo so govorili o deviznem trgu in nadzoru monetarne politike. Markovič je vztrajal pri centralizaciji Narodne banke Jugoslavije, kar so zavrnili, ker je centralizacija nepotrebna in se lahko uvedejo druge oblike nadzorstva. Toda Srbija se z nobenim nadzorom v bistvu ne strinja, saj je mnenja, da je bil njen vdor v NBJ povsem legitimen, ker je bil sprejet z zakonom in že v naprej zahteva prožno monetarno politiko, češ da je treba izplačati podjetjem, tudi če ne delajo in ne zaslužijo. To pa je tiskanje denarja brez kritja. Pomembna je bila razprava o pogojih in obisku predstavnikov Mednarodnega monetarnega sklada, ki se bodo pogovarjali tudi s predstavniki republik, kar odpira možnosti za razčlenjene oblike posojil: kdor nudi garancije, bi jih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pobude v korist Primorskega dnevnika V Brindisiju se je medtem izkrcalo že kakih dvajset tisoč albanskih beguncev Albanska pristanišča odslej vojaške cone Ukrep Tirane nekoliko zmanjšal eksodus RlM — Senator Stojan Spetič se je v Gdn/ift dneh na direkciji za založniška ^ašanja pri predsedstvu vlade pogo-Vbarial s pristojnimi funkcionarji o čim-b^jšnjem izplačilu zaostalih državnih "'Spevkov za Primorski dnevnik. Zavzel b le tudi za finančno kritje dopolnila, ki j[Q za Primorski dnevnik predvideva za-0°n za obmejna območja. Sen. Spetič bo ttern problemu imel v prihodnjih dneh vrsto razgovorov. Obvestilo Tovarniškega sveta bralcem (^ sestanku glede sanacijskega načr-Ri nam ga je Direkcija predstavila j, Pfed dvema tednoma, so se včeraj „ Sovoji prekinili zaradi neomajne s*cije, ki jo je zavzelo vodstvo na-našim sindikalnim predlogom. (!0 ^k način ni mogoče več nobeno Sjj9ajanje, ampak nas kot delavce pri-da nadaljujemo naš boj skupno z fv^jkati CGIL, CISL, UIL, FIEG in v Rimu. Medtem Tovarniški svet Pov nadaliuie s protestno akcijo in na-v4^eduje nadaljnjih 18 ur stavke ter vse uslužbence k skupni solidar-všh t k* ie vedno odločilna pri rešit-lako hudih problemov. Sindikalno sporočilo novinarjev ivgnVa Založništva tržaškega tiska je li plla vsakršno pogajanje s sindikalni-Sefj^stavniki tiskarjev in pomožnega ‘ Rfirnoskega dnevnika, s čimer so o za»lsRarie in pomožno osebje praktič-^ain' 'zvaiati redukcijski ukrepi. Sin-e9a * Predstavniki tiskarjev in pomož-evp00sebja so zaradi tega oklicali trid-ti<} stavko. Danes se ji iz solidarnosti tleVnivUtel° novinarji Primorskega >Zpra ki bodo o nadaljnjih korakih * na sindikalni skupščini v po-Jek. 11. marca. RIM, TIRANA - Odločitev albanske vlade, da vsa pristanišča v državi proglasi za vojaško cono, je privedla do prvih skromnih rezultatov. Albanci, ki so se odločili za beg, sicer še vedno čakajo na ladjah in na bankinah, vendar ne morejo odpluti, ker jim vojaki to preprečujejo. Poleg tega pa so še redka ladje, ki so ostale v Albaniji, tako pokvarjene, da si noben mornar ne bi upal z njo na odprto morje. Kljub rahli omejitvi eksodusa je položaj v pristanišču v Brindisiju že kar dramatičen (na sliki AP). Petnajst morda celo dvajset tisoč albanskih prebežnikov je noč preživelo na odprtem, mnogi so ostali brez hrane in Goriški občinski svet soglasno podpira Primorski dnevnik ‘ NA 8. STRANI vode. Rdeči križ in prostovoljci se sicer trudijo, da bi nadomestili kričečo odsotnost pristojne oblasti, vendar je pred tolikšno množico še tako širokosrčna pomoč premalo. Včeraj je v mestu prišlo di tudi do primerov vandalizma. Medtem pa je v Rimu zasedala medministrska komisija, ki je že dan prej poverila ministru za civilno zaščito Lattanziu nalogo, da koordinira pomoč albanskim beguncem. Lattanzio bo danes v Apuliji, kjer bo preveril, ali sploh še obstajajo možnosti ustrezne namestitve beguncev. Razumljivo je, da ni mogoče zaseči vseh šol in turističnih struktur, zato bo treba za Albance poskrbeti drugače. Vlada pa bo začela tudi z doslednim izvajanjem Martellijevega zakona o priseljencih iz držav, ki niso članice EGS. Begunce, ki nimajo možnosti zaposlitve, ki v Italiji nimajo sorodnikov in tistih, za katere je dokazano, da niso politični preganjanci, bodo postopoma pošiljali nazaj v domovino. Po prvi presoji pa je takih za dobri dve tretjini. Osmi marec močno odjeknil po vsej Italiji z novimi pobudami in tolikimi mimozami RIM — Včerajšnji osmi marec - dan žensk je potekal v znamenju tradicionalnih pa tudi vedno novih pobud, ki imajo v ospredju žensko in njeno stvarnost. Po vsej Italiji so se tako odvijale manifestacije, okrogle mize, zborovanja, povsod pa so bile prisotne drobne, majhne, skromne, a prelepe mimoze, kot simbol nekega razpoloženja, nekega praznovanja. V vseh večjih italijanskih mestih so se v dopoldanskih urah odvijali sprevodi študentk, katere je simbolično s poklonom mimoze pozdravil minister za šolstvo Gerardo Bi-anco. Predsednica poslanske zbornice Nilde lotti je priložnostno pozdravila vse poslanke ob dnevu žensk, v popoldanskih urah pa so bili na sporedu sindikalni in politični shodi. Govor je bil predvsem o enakosti na delovnem mestu, o pravni enakosti žensk na vseh področjih, pa tudi o miru, kot o argumentu, ki gre preko vseh razlik in ločitev. Nekatere ženske pa so prav včeraj nastopile svojo novo službo v resorjih, ki so tradicionalno vse manj moški: kot gasilke, policajke, sodnice... Na tretji državni televizijski mreži pa so časnikarke umaknile svoj podpis z vseh reportaž, ki so jih včeraj opravile: tisti, ki odločajo, očitno še vedno nočejo sprejeti stvarnosti nekega novega stanja, ki si želi enakosti... Sedem mrtvih pod plazom ŽENEVA — Včeraj je v popoldanskih urah sedem smučarjev izgubilo življenje pod plazom v kraju Combe Des Moris v bližini prelaza Velikegasv. Bernarda, nedaleč od italijansko-švicarske meje. Drugih pet oseb pa se je rešilo zaradi hitrega posega reševalcev. Kot so povedali policisti v Sionu, so vse žrtve švicarskega državljanstva. Nesreča se je zgodila okoli 15.30, ko je ogromen plaz prestregel skupino 12 oseb, ki je smučala nad malim penzionom v San Bernardu. Enemu smučarju je uspelo rešiti se snežnega objema in je takoj poklical 'reševalce, ki so prišli na kraj nesreče s helikopterji in rešili še druge štiri osebe. Za vse ostale je žal bilo že prepozno, saj so reševalci nato izkopali sedem trupel. Politično preverjanje bi vladi omogočilo izpolnitev mandata RIM — Predčasne volitve sedaj že visijo kot Damoklejev meč nad vladno koalicijo. Vladna peterica se zaveda, da bi meč lahko vsak čas padel nanjo, zaveda se pa tudi, da ima v rokah različna politična sredstva, s katerimi bi to lahko preprečila. Samo, če bi to dejansko hotela. Na ta račun igra najizraziteje dvorezno igro demokrščanski tajnik Ferlani. Volitev noče oziroma bi pristal nanje v skrajnem primeru ali pa bi pristal na prevrjanje, katerega cilj bi bile lahko tudi predčasne volitve. Skratka, Forlani si ta čas še najbolj želi takega preverjanja, ki bi privedlo predvsem do političnega soglasja koalicije, do nekakšne programske enotnosti, vsi ostali problemi pa lahko čakajo. Za KD je namreč politično soglasje primarnega pomena, saj odraža trdnost vsake vlade. Čaka lahko predvsem institucionalna refoma, ker se sedanja vlada ni obvezala za njeno uresničitev. Da pa se ne bi preveč zameril Craxiju, ki je že itak užaljen zaradi odklonilnega stališča do predsedniške republike, mu po tihem ponuja glavni stol v Palači Chigi. S predlogom, da je treba izpeljati mandat do konca in da se je treba na volitve sporazumno pripraviti, se strinja tudi La Malfa. Predčasnih volitev pa niti on noče, saj po njegovem mnenju ne bi imele takega učinka, kot bi nemara pričakovali. Razhajanja in nesporazumi v vladni koaliciji so preveliki, da bi jih lahko za vselej izbrisali z volitvami. Z drugimi besedami: republikanski tajnik je prepričan, da bi moralo preverjanje pripeljati do famozne petstrankarske strategije, s katero se bodo stranke koalicije ob pravem času redstavile volilcem. Ta strategija pa i se lahko obrestovala tudi v primeru redčasnih volitev. La Malfov stran-arski kolega Spadolini je takoj pristavil, da s tem seveda ni rečeno, da se republikanci strnjajo s predčasnimi volitvami, saj gre le za domnevo oziroma neobvezujoč predlog, ki pa ga ni mogoče ne izključiti, ne potrditi. Skratka, možnosti predčasnih volitev je veliko, od katerih ni mogoče nobene zavreči in nobene sto odstotno potrditi, kot bi šlo za zakon o verjetnostnem računu. Ouercini (DSL) je torej zadel v živo, ko je dejal, da se že ustvarja nova stranka predčasnih volil- Položaj v Iraku težak Na delu diplomacija RIAD — Že danes naj bi Iračani izročili Mednarodnemu rdečemu križu 40 novinarjev iz zahodnih držav (med njimi so tudi štirje Italijani), ki so jih zajeli iraški vojaki v bližini Basre. Vest o tem je posredovala tiskovna agencija AFP, ki kot vir navaja prav ujete novinarje. Po teh vesteh naj bi se novinarji že danes vrnili, v Savdsko Arabijo, te vesti pa je včeraj potrdil tudi Mednarodni Rdeči križ. Medtem pa se je še okrepila diplomatska dejavnost, ki naj bi dokončno določila vse pogoje za trajno rešitev v Zalivu in na celotnem področju Bližnjega vzhoda. Ob trojki ES (v njej so italijanski zunanji minister De Miche-lis in njegova kolega iz Luksemburga in Nizozemske) se je na to področje podal tudi ameriški državni sekretar James Baker, ki je včeraj prispel v Riad, med drugim pa bo obiskal tudi Izrael in nazadnej še Moskvo. Baker je ob prihodu ponovil Bushevo trditev, »da je napočil čas za konec arabsko-izraelskega spopada.« Izrazil je tudi prepričanje, da bo konec vojne v Zalivu prinesel večjo prožnost arabskih držav v odnosu do Izraela, Baker pa je še dejal, da se bo srečal tudi s predstavniki Palestincev v Izraelu, če bodo oni to želeli. V Iraku pa še naprej divjajo spopadi. Vesti o tem so si dokaj nasprotujoče, iz kurdskih virov pa so zatrdili, da opozicija nadzira številna iraška mesta. Opozicijski voditelj Mohasin al Huseini je tudi izjavil, da naj bi Sa-dam Husein šiitom in Kurdom ponudil delitev oblasti, vendar pa naj bi opozicija to ponudbo zavrnila. Če Sadam Husein v zalivski vojni ni uporabil kemijskih bojnih sredstev, pa jih uporablja zdaj proti upornikom na domači fronti. Iz krogov vrhovnega zavezništva za iraško islamsko revolucijo v Bejrutu so včeraj sporočili, da republikanska garda v bojih proti šiitskim in kurdskim upornikom uporablja kemijsko orožje, kar naj bi med uporniki povzročilo že številne smrtne žrtve. Današnji miting srbske opozicije dviga temperaturo tudi v Beogradu LJUBLJANA — Danes opoldne bo na Trgu republike v Beogradu miting združene opozicije proti lažnivemu in enostranskemu poročanju beograjskega tiska in še zlasti srbske televizije. Oblasti so miting prepovedale, ker v središču mesta ne sme biti več nobenih zborovanj, ki motijo red in mir, združena opozicija pa je že sporočila, da prepovedi ne bo spoštovala, da se bodo zbrali na osrednjem beograjskem trgu, od koder bodo odšli pred poslopje RTV Beograd in zahtevali odstop vodilne skupine beograjske oziroma srbske televizije. Vodilne srbske stranke Srbska socialistična partija, Zveza komunistov -ibanje za Jugoslavijo in beograjska veza borcev so miting obsodile, češ da je to napad na legitimno in demokratično izvoljeno srbsko oblast, da je nekaj podobnega, kar se dogaja na Jelačičevem trgu v Zagrebu, skratka da gre za povezavo s hrvaškim ustaštvom. Težko je reči, kaj se bo danes v resnici zgodilo v Beogradu. Vsekakor temperatura raste tudi v središču Srbije in to je eden izmed odločilnih čini-teljev povišanja splošne napetosti v Jugoslaviji. Napeto pa je tudi drugod. Predvsem na Občini v Pakracu še vedno visi srbska zastava, ki jo v resnici čuva Jugoslovanska ljudska amrada, za katero je vedno bolj jasno, da je v celoten potek srbskega upora in odcepitev tudi te občine od Hrvaške in priključitve vedno bolj samostojni Kninski krajini, neposredno vpletena prav JLA. Žato se še vedno mnogo govori o torkovem zasedanju zveznega predsedstva, kamor je general Kadijevič prišel z jasno zahtevo, da lahko armada na lastno pobudo intervenira povsod, kjer to smatra za potrebno. Takrat ta formalni sklep sicer ni bil odobren, ker sta proti glasovala poleg Slovenca še Bosanec in Makedonec, toda v praksi se je nakej takega že zgodilo v Pakracu, ko je intervencijo JLA kasneje odobril predsednik Jovič brez sklepa zveznega predsedstva. V ta kontekst pa spada tudi Slovenija. Ni si mogoče delati utvar, da jo bo val nezadovoljstev, napetosti in nevarnosti obšel. Tudi v Sloveniji je ustanovljena ZK - gibanje za Jugoslavijo in kot pretveza zadostuje njihov miting, nevarnost incidentov in s strani predsedstva formalni blagoslov za posedovanje armade, ki naj prepreči nacionalne spopade, obnovi red in mir, kakor se takim zadevam pri vseh državnih udarih in prevratih formalno reče. Pri vsem tem pa je treba videti, kako se bo odslej obnašal Zahod, kamor sodi tudi Italija. Doslej je na Zahodu prevladovala enostavna formula: »Smo za demokracijo, toda tudi za unitaristično državo.« Pri tem so spregledali, da tako poenostavljeno stališče objektivno pomeni podporo srbskemu centralizmu in z njim tudi določenim vojaškim krogom. Sedaj se vedno bolj čuti priznavanje republik, podpora demokratični preobrazbi in v tem okviru prihaja v ospredje jamstvo obstoječih meja, ki naj bi bila pod. men-darodnim varstvom, kot so helsinške meje. S tem bi odpadli razlogi, pa tudi možnosti, za mednacionalne spopade, za oborožena posredovanja in bi se ustvarili pogoji za pričetek resničnega demokratičnega razgovora med republikami. BOGO SAMSA • Republike NADALJEVANJE S 1. STRANI dobil, drugi pa ne. Seveda je to za sedaj možnost, vendar pričenja se zanimiv razgovor. Markovič je tudi zahteval, da Slovenija zamrzne delovanje onih zakonov, za katere je zvezno ustavno sodišče odločilo, da niso v skladu z zvezno ustavo. Slovenski predsednik pa na kaj takega v skladu s plebiscitnimi zaključki ni mogel pristati. O tem ni bilo ne resnejše razprave, ne pripomb, kot tudi sploh ni bilo govora o slovenskem zakonu o moratoriju vojaške obveznosti. " D C S SAMO 290.000 " LIRAMI LAHKO... RSCG GORI - CAR CITROEN AX ZASTOPSTVO CITROEN GORI - CAR GORICA: Corso Italia, 187 TRŽIČ: Strada per Grado Citroen sceglieTOTAL ZASTOPSTVO annn Oaguz • Zvili FIAT PANDA GORICA TRŽIČ Sedež Corso Italia, 169 - 34170 GORICA Tel. (0481) 520830 - 520844 Servis Ul. III Armata, 145 - 34170 Gorica Tel. (0481) 20466 Ul. IV Novembra, 31/33 Tel. (0481) 481725 NOVI ROVER 100, SPROŠČENEGA DUHA 1100 in 1400, 8 in 16 ventilov, elektronski vžig in vbrizgavanje goriva, vzmetenje Hydragas: to je novi Rover 100, sproščenega duha. Pridi in poskusi. TOMAUTO GORICA - UL. NIZZA 15 - TEL. (0481) 533923 TRŽIČ - DREV. VERDI 42 - TEL. (0481) 40148 MARUTI ZASTOPSTVO lulman mmmmm oualtiero 34170 OORIZIA VI« T«rxa Arm«l» 102 T«< 04« 1/20'4* SUZUKI PRESTI ti omogoča, da s samo 290.000 (*) liran^' mesečno kupiš lepo oblikovano osebno vozilo. Poleg tega dobis tudi dodatni paket zavarovalne garancije. Pohiti v Kmečko banko, na njen sedež v Gorici ali v podružnico v Krn11' nu; telefoniraj na posebno telefonsko številko 387333; vpraša za pojasnila avtomobilskega zastopnika. Odkril boš ugodnosti, ki ti jih nudi domača ljudska banka. PRESTI je storitev )) Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica ‘ (*) Mesečni obrok PRESTIAUTO za 48. mesečno posojilo za nevedene avtomobile, s 15% predujm k.iN.S. S sestanka gospodarstvenikov z obeh strani meje v Ljubljani Zakon za čezmejno sodelovanje izrecno vabljiv tudi za Slovenijo TRST — V Ljubljani je bila te dni zanimiva razprava o perspektivah, ki jih odpira italijanski državni zakon za razvoj obmejnih območij prek širšega gospodarskega sodelovanja Veneta in Furlanije-Julijske krajine s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem z Balkanom in Sovjetsko zvezo vred. Srečanje, ki so se ga udeležili vidni gospodarstveniki iz dežele FJK, je bilo v kongresni dvorani Cankarjevega doma pod pokroviteljstvom Republike Slovenije in mariborske Univerze, njegova "sponzorja" pa sta bila Slovenska investicijska banka in Telefriuli. V navzočnosti več kot 200 predstavnikov slovenskega podjetniškega, bančnega in gospodarskega sveta sploh se je razvila živahna večurna debata, ki je samo še dokazala veliko zanimanje Slovenije za omenjeni zakon. Pozdrav slovenske vlade in še posebej njenega predsednika Peterleta je prinesel zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je ob tej priliki naglasil pomen zakona za obmejna območja v vidiku vzpostavitve trajnih gospodarskih vezi tez mejo. Minister Rupel je ob tem izrecno omenil tudi obveze z obeh strani nasproti narodnostnima skup-nostima Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. Po uvodnem posegu zastopnika mariborske Univerze, ki je med drugim poudaril več kot 30-letno sodelovanje te ustanove z Univerzo v Trstu, je spregovoril direktor videmskega Združenja industrijcev Eugenio Del Piero. Mimo orisa gospodarskega razvoja v FJK je označil zakon za obmejna območja kot izjemno strateško sredstvo za kvalitativno rast industrijskega sistema in storitev ob aktivnem sodelovanju »javnih sogovornikov« in °b upoštevanju načela mednarodnosti. Senator Claudio Beorchia je po analizi dejavnikov, ki so privedli do odobritve navedenega zakona, razložil, da so njegove značilnosti sledeče: pospeševanje proizvodnih dejavnosti v FJK in Venetu na eni strani ter promocija mednarodne kooperacije, prvenstveno v sklopu Pentagonale, na drugi strani. Ob navedbi »močnih instrumentov« zakona, kot so finančna družba za ustanavljanje mešanih podjetij, center za storitve ter finančni in zavarovalniški off-shore, je opredelil zakon 19/1991 kot sreddstvo, prek katerega sprejema Italija natančne obveznosti nasproti Evropi — predvsem nasproti njenemu vzhodnemu delu — s tem, da preide od besed k dejanjem. Sen. Beorchia je v tej zvezi izrecno podčrtal, da zadobi-vd Furlanija-Julijska krajina v tem okviru dejansko vlogo nacionalnega pomena. Predsednik konzorcija Friulgiulia dr. Burgi je govoril predvsem o pričakovanjih in skrbeh podjetnikov (zakon za obmejna območja naj bi vsaj deloma odstranil negotovost, ki prevladuje med njimi glede tega, kako pristopiti k sodelovanju z vzhodnimi tržišči), sicer pa se je dotaknil makroekonomskih problemov na evropski in svetovni ravni (z dogovarjanjem v sklopu GATT vred). Dr. Burgi je na koncu pohvalil napore Slovenije pri izglajeva-nju njene poti v Evropo. Tehnično plat srečanja je zaključil predsednik tržaškega Združenja industrijcev dr. Toresella s temeljito analizo zavarovalniškega in finančnega pola, ki ga predvideva 3. člen omenjenega zakona. Govornik je poudaril mednarodni ter inovativni zadih tega dela zakona s pripombo, da ne gre toliko poudarjati davčnih olajšav, ki jih predvideva, kolikor in še posebno načrtovanje območja primarnih storitev, ki naj se spremeni v tesno vez med gospodarstvi zahodne in vzhodne Evrope. Zatem je spregovoril deželni odbornik za industrijo dr. Ferruccio Saro. Po voščilu, naj bi se razmere v Jugoslaviji čimprej uredile, je nanizal sklop ukrepov, ki jih je sprejel rimski parlament za pospešitev sodelovanja z vzhodno Evropo. Najprej je omenil zakon 100/1990 o ustanovitvi finančne družbe za ustanavljanje mešanih podjetij Simest, ki bo začela poslovati v kratkem, nato pa obrazložil napore upraviteljev FJK za prilagoditev deželne politike za razvoj industrije in storitev evropskim merilom ter podčrtal važnost problema o usposabljanju podjetniških kadrov; v ta okvir je vključil izkušnje tržaškega centra BIC, ki bi jih lahko po njegovem prenesli tudi v Ljubljano (potem ko so jih že v Koper), pa še izkustva podjetniških konzorcijev, kakršen je, denimo, Consor-zio Imprese Est Europa. Sledila je poglobljena debata, med katero so predstavniki slovenskega gospodarskega življenja povpraševali po še dodatnih informacijah, med katero pa so tudi podrobneje proučili vlogo univerz oziroma možnosti, ki se zanje odpirajo v okviru zakona za obmejna območja, o tem je še posebej govoril prorektor videmske Univerze prof. Piero Susmel. Zaradi izjemnega odziva na ljubljansko srečanje so sklenili takšno snidenje v doglednem času ponoviti, tokrat v Vidmu. Do tedaj se bo bržkone marsikaj tudi razčistilo, tako da se bo mogoče pogovarjati še na trdnejši osnovi. Ob mednarodnem dnevu žena Ženska subjekt pri utrjevanju filozofije miru TRST — Podpredsednica deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Augusta De Piero Barbina se je ob mednarodnem prazniku žensk sešla z uslužbenkami deželne skupščine in v razgovoru z njimi poudarila, da bi moral izzveneti letošnji 8. marec v potrditev volje po trajnem miru. »Ne gre za to, da proslavimo majavi tn fiktivni konec zalivske vojne, nmpak za to, da se izprašamo, kaj bo v povojnem času, ki ga bo domnevno označevala kompro-nisnost med slabotnimi pridobitvami v obdobju po drugem svetovnem konfliktu,« je dejala podpredsednica. Pripomnila je med drugim, da bo potrebno iskati odslej takšne Pogoje miru, ki ne bodo reprodukcija blokovne logike — po novem Sever-Jug namesto Zahod-^zhod; treba se bo zamisliti v zgodovino in ustvariti nemilitari- ■ ziran vsakdan, preprečiti bo treba dnietno oblikovanje sovražnika, kadar tega v resnici ni... Zveza beneških žen vtisnila prireditvam ob 8. marcu kakovosten kulturni pečat V Furlaniji-Julijski krajini je bilo nič koliko prireditev ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu. Temu se je odzvala tudi Zveza beneških žen, ki je organizirala včeraj dve takšni praznični srečanji in sicer v Špetru z odprtjem slikarske razstave Brune De Fabris ob glasbenem intermezzu Lie Bront in Bruna Vidonija pa tudi v Sv. Lenartu s koncertom za kitaro in pesem v izvedbi Gabrieleja Blasutiga in Micheleja Obita ter s komedijo "W Claudia" v izvedbi Beneškega gledališča in režiji Marine Cernetig — ansambel vidimo na sliki. Danes ob 19. uri pa bodo 8. marec zaokrožili z odprtjem razstave "Rečanska bala" v Hlocju, čemur bo sledila večerja z "megagubanco" Pri pošti. Med spori V Jugoslaviji ni nobena reč več na svojem mestu in nihče ni tam, kjer bi rad bil. Podrta so vsa ravnovesja, ki so potrebna, da lahko neka družba preživi. Zato lahko danes zares govorimo samo še o jugoslovanskem prostoru in nič več o Jugoslaviji. Toda tudi o tem so mnenja različna. Nekateri beograjski krogi, še zlasti vojaški in policijski, še vedno menijo, da je mogoče ohraniti Jugoslavijo kot federativno skup-not. Ko predlagajo nekatere zakone, sicer govorijo o ukrepih za mirno prehodno obdobje do novega dogovora o Jugoslaviji, vendar so njihovi predlogi izrazito dolgoročno naravnani. V ospredju sta dva vojaška zakona, ki dajeta v roke armadi praktično vse vojaške zadeve, tudi tiste, ki so zdaj v rokah civilnih organov, od teritorialne obrambe do vseh opravil v zvezi z naborniki. Če bi bila ta dva zakona sprejeta, bi se Jugoslavija vrnila v razmere, kakršne so bile zanjo značilne v povojnih časih. Lahko bi se celo reklo, da bi se na nek način znova militalizirala, čeprav ni nikjer rečeno, da bi generali ali polkovniki prevzeli oblast. Vsekakor pa bi vojska dobila pristojnosti, ki jih ne bi obdržala samo v predhodnem obdobju, četudi bi trajalo več mesecev, marveč bi jih očitno hotela ohraniti tudi pozneje, saj bi po mnenju strokovnjakov že predajanje poslov vojski lahko trajalo več kot leto, če ne celo dlje. Podobno je z dvema policijskima zakonoma, za katera bi federacija potrebovala lastne policijske sile. Ima jih tudi zdaj, vendar samo tako imenovni združeni policijski odred, ki ga uporablja za posebne namene, na primer na Kosovu, ter enotno, ki varuje zvezne organe in tuja predstavništva v Beogradu. Po teh dveh zakonih pa bi lahko zvezna policija prevzela celo nadzor nad državnimi mejami in prestopanjem meje ter ukrepala tudi s policijsko prisilo, če republike ne bi hotele izpolnjevati zveznih odločitev. To pa terja nove policijske sile, ki bi jih bilo potrebno šele dobiti. Zato poznavalci razmer, opozarjajo, da takšni ukrepi niso namenjeni samo prehodnemu obdobju. Še več, v Beogradu razmišljajo celo o tem, da bi znova dali v parlamentarno proceduro zakon, po katerem bi razširili obmejni pas, v njem pa dali več besede armadi. Seveda je vse to v nasprotju z zamislimi Slovenije in Hrvaške, delno celo Makedonije in Bosne in Hercegovine. Slovenija celo ne bo več pošiljala nabornikov v zvezno armado, razen če bi vojaški obvezniki to sami želeli. Tudi sicer se Slovenija celo ne bo več pošiljala nabornikov v zvezno armado, razen če bi vojaški obvezniki to sami želeli. Tudi sicer se Slovenija čedalje hitreje osamosvaja, pri čemer republiški parlament prepušča kar vladi, naj sama presodi, katere zvezne zakone bi sploh še uporabljali v Sloveniji, samo takšne pa naj pošlje v potrditev poslancem. Napetost raste in zmeraj več ljudi se boji, da bi lahko prišlo tudi do resnih spopadov, zlati na Hrvaškem. Tamkajšnji Srbi so zdaj celo oklicali svojo vlado, ki naj bi delovala v tako imenovani »Srbski avtonomni oblasti Krajini«. Hrvaške oblasti pa zmerom bolj odločno in pogajanji zagotavljajo,da bodo storile vse, da bi imele efektivno oblast na celotnem ozemlju republike. Za to pa tudi gre. Kajti ko se hrvaške oblasti že nameravajo lotiti kninskega problema, torej »Krajine«, se jim pripeti afera z obrambnim ministrom, ki ga zvezne oblasti obtožujejo, da tajno oborožuje republiko in pripravlja vstajo. Oenem izbruhnejo mednacionalni problemi v eni od občin z mešanim prebivalstvom. Komaj se to za silo poleže, poči v drugi občini, tokrat v Pokraca, kjer 26 od 76 občinskih odbornikov odloči, da se bo občina priključila »Krajini«. Predsednik zveznega predsedstva, Srb dr. Borisov Jovič takoj dovoli vojski, da vzpostai »tamponsko cono« med sprtimi Srbi in Hrvati. Ljudje zdaj s strahom čakajo, kje bo počilo tokrat, morda med Srbi v Bosni in Hercegovini. Skoraj zanesljivo pa nekje bo, saj tudi v Beogradu opozicija dviga glavo in bo treba ljudi zmotiti s kakšnim drugim žariščem. Če bi pobrskali po ozadju vseh nemirov, bi najbrž našli zelo preprosto razlago. Dokazati je potrebno, da republike, ki se želijo osamosvojiti, nimajo na svojem ozemlju v rokah vse efektivne oblasti, torej ne morejo dobiti medanrodnega priznanja. V torek se bodo spet sestali člani držvnega predsedstva in predsedniki republik oziroma njihovih predsedstev. Tokrat bodo imeli pred seboj dokument ekspertne skupine, ki je pripravila podlog za pogovor o morebitnih skupnih funkcijah v jugoslovanskem prostoru, kakorkoli bo že urejen. Razlike v pogledih so seveda velike, toda - če sodimo po informacijah iz te skupine strokovnjakov - ni sporno,da naj bi jugoslovanski prostor predstavljal skupen trg in da naj bi republike med seboj ne ovirale ljudi pri gibanju po vsem tem prostoru. Drugače rečeno, ljudje naj bi se gibali po jugoslvoanskem prostoru brez potnih listov. Tudi pri obrambi so ugotovili nekaj skupnih pogledov, vsaj kar zadeva usklajevanje, podobno pri denarni politiki, čeprav se južna stran bolj nagiba k enotni valuti, severozahodna pa k skupni obračunski valuti, nekakšnemu »evrodolarju«. Toda pot k morebitnim skupnim interesom je še dolga. Največja ovira pa bo najbrž medsebojno nezaupanje, ki temelji na nekakšnem ravnovesju strahu, verjetno pa tudi na pravnem neredu, če lahko nesklepčna občinska skupščina v Pakracu zaneti takšen nemir, da lahko dr. Borisov Jovič kar sam odobri nastop vojaških enot, čeprav bi po ustavi to lahko storilo samo celotno predsedstvo, razen če se zaradi izrendih razmer ne bi moglo sestati, republike, ki so se same odpoveale zvezni ustavi, pa mu očitajo, da jo krši, to seveda vnaša med ljudi zmedo, negotovost in strah. Vendar je po drugi strani najbrž res, da si nihče ne bo upal sprožiti katastrofalnega spopada, ker vojna nikomur ne prizanese, še zlasti ne povrzočitelju. Zato je bolj verjetno, da bodo prihodnji meseci v jugoslovanskem prostoru obdobje posamičnih nemirov in izbruhov, vmes pa bodo tekla pogajanja. BOŽO KOVAČ Slovensko gospodarstvo in... mazohisti KOPER — »Proračun RS, ki ga predlaga vlada, je nesprejemljiv. Če bo sprejet v ponujeni različici, bo to nov prispevek k zlomu slovenskega gospodarstva. V zbornici odločno nasprotujemo sPrejemu tega proračuna. Če Ulasu gospodarstva vlada ne bo upoštevala, bosta vlada in parlament odgovorna za posledice,« je Ua pogovoru z gospodarstveniki z obalno-kraške regije dejal Predsednik GZS Slovenije Tomaž Košir, ki je najavil tudi od-st°p s funkcije, če bo proračun sPrejet. Predsednik gospodarske Zbornice je povedal, da se nega-lvrii trendi iz minulega leta Nadaljujejo, saj je padec indus-crijske proizvodnje v primerjavi Z januarjem lani letos kar 11,3-jmstoten, da smo po letih presež-a v zunanjetrgovinski blagovni manj avi lani imeli na račun več-je9a uvoza 844 milijonov dolarji Primanjkljaja, samo v januarja letos pa že 123 milijonov USD, ?r Pomeni, da bi ob nespreme-leni dinamiki izvoza in uvoza Wlrnanjkljaj konec leta lahko dosegel 1,5 milijarde dolarjev. Kar 40% slovenskega gospodarstva je v stanju stalne blokade žiro računov. Vse gre navzdol, pri predlogu javne porabe pa se to praktično ne pozna. Naj novejši republiški proračun znaša 33% družbenega proizvoda, a če k temu dodamo še SPIZ in izvirne prihodke občin, ugotovimo, da javna poraba doseže 55,5%, kar je znatno več kot pred petimi leti, ko je poraba znašala 40% družbenega proizvoda. »Porabo je treba uskladiti z možnostmi oz. družbenim proizvodom. Osebno porabo omejujemo, javne pa ne. Ko je bil sprejet nov davčni sistem, smo slišali, da bo gospodarstvo razbremenjeno, pa se to ni zgodilo. Obratno. Obremenitve so še večje, zato predlagamo vrsto ukinitev na področju obdavčevanja. Seveda bo to imelo tudi posledice pri pravicah, ki se morajo skrčiti. Nujno je, da se nadgradnja racionalizira, saj je ostala nespremenjena in ob manjšem družbenem proizvo- du hirajoče gospodarstvo plačuje relativno večje dajatve,« je dejal Košir. Večina razpravljalcev je podprla zbornico pri uveljavljanju zahtev po razbremenitvi gospodarstva. Če tega ne bomo razbremenili, bo skrahiralo, država brez ekonomskih temeljev pa ne more obstajati. Miran Turk (Inte-revropa) se je zavzel, da bi izračunali, koliko je gospodarstvo sposobno plačevati in ga temu primerno obremeniti, nadgradnjo pa prilagoditi možnostim. V vladi gre najti človeka, ki bo znal odločno reči "ne" za porabo, ki je nismo sposobni plačati. Vojko Čok (koprska banka) je opozoril tudi na poslovno moralo. Te skoraj ni več, saj se marsikdo ponaša s tem, da ne plača računov, v tujini pa se takih dejanj bojijo. Franc Jurca (tovarna pletenin Sežana) je opozoril, da so tekstilci veliki izvozniki, da pa iz Beograda niso dobili vabila na delitev licenc za tuje proizvajalce; tako bodo slovenski tekstilci dobili le ostanke in izvoz bo onemogočen. Marjan Starc (izolski Mehano) je dejal, da je povprečni OD okrog 800 za 300 previsok, če upoštevamo strukturo gospodarstva in da bi bilo tudi penzije treba znižati za 20-30%. Rudi Dujc (Luka) pa je opozoril, da se tudi Luka pridružuje armadi manj uspešnih podjetij. Zlasti na področju tranzita se postavlja veliko vprašanj o varnosti transportne poti, je pa tudi nevarnost, da se železnica podraži in kratka pot prek Slovenije bo postala nezanimiva. Mirko Miklavčič (Lama Dekani) pa je opozoril, da je nemogoče, da smo del gospodarstva "vrgli na trg", država in velika infrastruktura (voda, elektrika) pa se ne obnašajo tržno. »Tistih, ki veslajo na naši barki, je vedno manj, tistih zgoraj na palubi pa vedno več,« je rekel Miklavčič. Predsednik zbornice ga je dopolnil rekoč, da ima občutek, da smo mazohisti, saj vemo, kaj je narobe, kaj je problem, a delamo še naprej, kot da problema ne bi bilo. DUŠAN GRČA Z zasipavanjem morja V Izoli vendarle začeli izgrajevati jahtno pristanišče IZOLA — V četrtek je štartala gradnja izolskega jahtnega pristana. Gradbinci Gradisa in Stavbenika so blizu Simonovega zaliva začeli z zasipavanjem morja v območju, kjer bo glavni valobran. Na 23 hektarih morske površine bodo postavili tri valobrane s pomoli za 1200 privezov, od katerih bo 300 komunalnih privezov in 900 privezov, ki bodo sodili pod upravljanje marine. Poleg tega bodo začeli urejati komunalno infrastrukturo na kopnem in postavili najnujnejše objekte (poslovni objekt, recepcijo, sanitarije). Naložba prve faze, ki jo po organizacijski strani vodi mešano podjetje Marinvest, je ocenjena na okrog 60 milijonov din, del kapitala pa bodo zbrali s prodajo oz. možnostjo zakupa 300 privezov za dobo enega, 5 in 10 let. Investitor računa, da bi do 1. 1992 v marini že uredili vse priveze. I. U. Predložil ga je svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar V deželnem svetu zdaj leži predlog zakona za ureditev jusarskih zadev V Trstu ne deluje mreža za merjenje smoga Naravovarstveniki v boj proti izpušnim plinom Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je 5. t. m. predložil deželnemu svetu predlog zakona, ki naj bi urejal vprašanje jusarskih imovin. Zakonski predlog ima naslov »Ukrepi za pripo-sestvovanje, upravljanje in odtujevanje jusarskih imovin«, nosi pa številko 275. Sam predlagatelj ga je predstavil javnosti predsinočnjim na srečanju, ki ga je priredilo deželno tajništvo SSk v sodelovanju z openskim jusarskim odborom v dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah in katerega so se udeležili številni jusarski odborniki. Zakonski predlog je pravzaprav sad obsežnejših prizadevanj, ki so jih sprožili sami jusarski odborniki. Le-ti se namreč nahajajo v povsem nevzdržnem položaju. Po eni strani so bili izvoljeni na rednih volitvah za to, da bi skrbeli za jusarsko imovino, po drugi strani pa te svoje naloge dejansko ne morejo opravljati preprosto zato, ker ni zakonov, ki bi opredeljevali njih pristojnosti. Prav zaradi tega so ob pomoči nekaterih pravnikov, med temi odvetnika Bogdana Berdona, začeli razmišljati, da bi na lastno pest začeli sestavljati predlog zakona, in sicer opirajoč se na zakone o jusarskih imovinah, ki že veljajo v avtonomnih pokrajinah Trident in Bočen. Vsa ta prizadevanja so zdaj z Brezigarjevim zakonskim predlogom obrodila prvi sad. Kot je povedal deželni svetovalec SSk, je njegovo zakonsko besedilo v bistvu predelava oziroma prilagoditev normativa, ki velja na Tridentinskem. Brezigar je še pred tem ugotovil, da ima deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine na osnovi posebnega statuta naše deželne uprave polno zakonodajalno pristojnost na tem področju. Izrazil je začudenje, da kljub temu doslej deželni zakonodajalci in še zlasti deželni odbor niso napravili praktično ničesar, in to kljub temu, da jih je med drugim tudi sam nekajkrat v tem smislu opozoril. Brezigar je nato obrazložil glavna določila svojega zakonskega predloga. Le-ta obsega 30 členov, razdeljenih v štiri dele. Prva dva člena priznavata jusarskim odborom pristojnost polnopravnega upravlja jusarskih imovin v soglasju z deželno upravo in opredeljujeta splošno vsebino zakonskega besedila. Drugi del, ki gre od člena 3 do vključno člena 14, natančneje določa sestavo in delovanje jusarskih odborov. Najbolj zanimiv je tretji del, ki gre od člena 15 do vključno člena 28 in v katerem so določila o upravljanju in odtujevanju jusarske imovine. Ne moremo tu podrobneje prikazati vsebine teh določil. Omenimo naj le, da zakonski predlog odvzema vsakršno vlogo občinskim upravam pri vodenju jusarskih zadev, saj naj bi bili za to pristojni le jusarski odbori in deželna uprava. Zakonsko besedilo se zaključuje s členoma, ki govorita o možnostih javnega financiranja jusarskih odborov oziroma določata veljavnost državne zakonodaje za stvari, ki jih ne ureja to zakonsko besedilo. Po uvodni predstavitvi se je razvila daljša in mestoma dokaj živahna razprava. Razpravljalni so predlagali razne popravke Brezigarjevemu besedilu, nekateri pa so pripomnili, da bi besedilo lahko bilo predmet širše razprave, preden je bilo predloženo, pa tudi, da bi takšno besedilo lahko predložilo več strank. Brezigar je v odgovoru podčrtal, da je zakonsko besedilo predložil za to, da bi spodbudil nek premik v zadevi, ki že predolgo leži na mrtvi točki, sicer pa je poudaril, da je njegov predlog povsem odprt za morebitne popravke in dopolnila. Na sliki (foto Križmančič); četrtkova predstavitev na Opčinah. Zastopniki WWF ter združenj Lega ambiente in Italia nostra so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi javnosti obrazložili, kako deluje, oziroma, kako ne deluje mreža za monitoražo zraka v Trstu. Tržačani smo dobili prve tri centrale za merjenje ogljikovega dvokisa v zraku že 1. aprila 1986. Prvo so postavili v Ul. dei Giardini v Skednju, ostali dve pa v Ul. Giarizzole in pri Valmauri. Istočasno so postavili tudi osrednji računalnik, ki je postal sestavni del Medkrajevnega prezidija PMP pri Tržaški KZE. Celotna hvalevredna pobuda je stala 850 milijonov lir, vendar se po mnenju pobudnikov tiskovne konference investicija ni posebno dobro obrestovala. Že po prvih mesecih delovanja so ugotovili, da nekaj ni v redu s podaki, ki jih oddajajo centrale in ki zadevajo v glavnem zrak pri Železarni in pri upepeljevalniku. Zaradi tega so februarja leta 1989 ustanovili posebno občinsko komisijo izvedencev, v katero so vključili tudi zastopnika naravovarstvenikov. Predsednik komisije je bil takrat novoizvoljeni odbornik za okolje in zdravstvo Bettio. Komisija naj bi ugotovila nove prijeme, s katerimi naj bi posodobili delovanje mreže za monitoražo zraka, nabavila naj bi še eno centralo za mestno središče, proučila naj bi kraje, na katerih bi morali postaviti vse štiri centrale, poleg tega pa bi morala določiti najvišje stopnje onesnaženosti zraka, na podlagi katere bi morala občinska uprava oklicati stanje tako imenovanega »smog alarm«. Po nekajmesečnem delu komisije so zamrznili delovanje central, ki naj bi jih preuredili in posodobili do prve polovice leta 1990. V tem časovnem razdobju pa so priplavale na površje velike birokratske težave, ki so privedle do tega, da na primer ni bilo tehnikov, ki bi skrbeli za centrale, zbirali podatke in jih nato po- sredovali javnosti. Po daljšem razhaja-njaju med Tržaško KZE in Občino je prišlo do sporazuma, po katerem je monitoražo prevzelo podjeje Meccatronica. Žal pa tudi to ni pomagalo, da so Tržačani končno prišli do tistih podatkov, ki so jih tako zamnimali. Koliko je ogljikovega dvokisa v zraku, ki ga dihamo v mestnem središču, je še sedaj prava neznanka. Od zbiranja podatkov do dokončnih rezultatov za katere skrbi osrednja računalniška enota je minilo tudi po nekaj mesecev, kar je seveda nesprejemlji' vo dolgo obdobje. Tako smo na primer šele na začetku leta izvedeli za to, da smo oktobra lani nekaj dni dihali skoraj sam ogljikov dvokis. Svetovni sklad za varstvo narave WWF in druge naravovarstvene organizacije so odločno kritizirale delovanje mreže za monitoražo zraka. Tako so dejali, da je Trgovinska zbornica že januarja letos namenila 250 milijonov lir za nakup in postavitev posebnega računalnika in central, ki merijo tudi ropot, vendar o teh ni še duha ne sluha. Tudi prenosne centrale za merjenje onesnaževanja v zraku ni, zato pa so člani WWF poskrbeli za podobna merjenja na lastno pest. Z žepnimi napravami so se podali na Trg Goldoni, kjer so merili količino ogljikovega dvokisa v zraku in pri tem ugotovili, da so ispušni plini žal močno prisotni v zraku, ki ga Tržačani-dihamo. Pobudniki včerajšnje tiskovne konference so zaključili sestanek z ugotovitvijo, da bi morala občinska uprava, poleg nje pa tudi Pokrajina, poskrbeti za to, da bo mreža central za monitoražo zraka res učinkovito delovala in to pred letom 1993, ko bo zapadel 10-letni rok, v katerem naj bi posamezne deželne uprave določile najvišje dovoljene kvociente ogljikovega dvokisa v zraku. Na pobudo odbornika za kulturo in občinskega odbora Dolinska občina bo imela svojo »osebno izkaznico« Zamisel je kot poudarja tudi odbornik Aldo Štefančič - sicer še v povojih, kljub temu pa je načrt za brošuro o Občini Dolina v glavnih obrisih že izdelan. Gre za predlog dolinskega odbornika za kulturo, ki ga je občinski odbor sprejel pred nedavnim in s katerim naj bi se pozornost te slovenske občine še zaznavneje izkazala v kulturnem udejstvovanju. Brošura, ki pa bo zelo verjetno prerasla v priročno knjigo, naj bi po osnovni zamisli obsegala več poglavij, v njih pa bodo razni pisci obravnavali preteklost in sedanjost dolinske občine. Ob krajšem zgodovinskem pregledu krajev in vasi, ki jih obsega današnje občinsko območje (ob tem gre zabeležiti, da so se meje te upravne enote vse do druge svetovne vojne pogos-toma in vidno spreminjale), bo splošni pregled ponujal tudi prikaz geografskih značilnosti tega področja, na katerem se prepletata kraški in istrski svet, v soteski reke Glinščice pa živi nadvse pestro in zanimivo naravno bogastvo. Posebno poglavje bo pripovedovalo o kulturni dejavnosti, ki (sicer z večjim in manjšim uspehom) že več kot stoletje prežema vasi dolinske občine in se izraža v dokaj živahnem društvenem življenju. Ob pričevanjih iz preteklosti bo poseben poudarek na delovanju kulturnih, prosvetnih in športnih ustanov v polpretekli in sedanji stvarnosti. Tega dela zamejstva pa bi ne mogli obravnavati mimo vsaj bežne pozornosti bogatemu ljudskemu izročilu: tako bo po okvirnem načrtu brošura odmerila nekaj prostora tudi številnim navadam in običajem, ki vsako leto privabijo pozornost tudi sosednjih krajev in ljudi. Ob vsem tem pia še poglavje o turističnih zanimivostih dolinske občine, ki - resnici na ljubo - lahko obiskovalcem ponudi marsikaj značilnega, ne nazadnje sprehod po parku Doline Glinščice. Delo, ob koncu katerega bo tudi občina Dolina imela svojo »osebno izkaznico«, bo koordiniral Boris Pangerc, potekalo pa naj bi ekipno, s sodelovanjem nekaterih strokovnih poznavalcev raznih področij. Zato, da bo knjiga dostopna čim širšemu občinstvu in torej v čim boljši meri dosegla svoj namen, pa bo v celoti dvojezična. Na ta način, kot je v pogovoru poudaril tudi odbornik za kulturo Aldo Štefančič, se bo dolinska občina z vsemi svojim značilnostmi in posebnostmi lahko primerno predstavila ne le slovenskim bralcem, temveč predvsem italijansko govorečim sosedom, (dam) V Ricmanjah niz prireditev ob sv. Jožefu SKD Slavec iz Ricmanj bo tudi letos praznovalo vaškega zavetnika sv. Jožefa: pod skupnim naslovom Ricmanj-ski teden bodo tako od 15. do 19. marca v prostorih Babne hiše tri večje kulturne prireditve. Niz bo otvorila razstava domačih vin, ki jo je SKD Slavec sicer običajno prirejalo novembra, ob sv. Martinu. Z lanskim Ric-manjskim tednom pa se je ta tradicija uspešno uokvirila v spomladanska srečanja. Poleg razstave (in seveda pokušnje) bodo v petek, 15. t. m., nagradili tudi najboljše razstavljene pridelke, posebni gost večera pa bo kriški dekliški pevski zbor Vesna, ki se bo pod vodstvom Bogdana Kralja predstavil s celovečernim koncertom. Srečanje z glasbo bo na vrsti še dan zatem, v soboto, 16. t. m., ko bo pod taktirko Renza Muscovija igral jazz orkester Muja DOC Band. Ricmanjski teden bo na god sv. Jožefa tudi letos sklenila »vaška veselica«. S pridihom prosvetne preteklosti, ko so se vaščani in sosedje iz bližnjih vasi radi srečevali ob domači ustvarjalnosti, bosta tako nastopila MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in društvena dramska skupina, ki je v režiji Draga Gorupa za to priložnost pripravila veseloigro Stari grehi, (dam) Danes kongresna skupščina nove stranke Perla Luša kandidat za novo tajnico DSL Tržaška Demokratična stranka levice bo danes popoldne izvolila širše pokrajinsko vodstvo, ki bo naslednji teden iz svoje srede izbralo tajništvo in tajnika. Glavna kandidatka za to funkcijo je deželna svetovalka Perla Luša, saj je dejansko skoraj že gotovo, da bo Nico Costa (nekdanji sekretar KPI) kandidiral za deželnega tajnika stranke in to na kongresu, ki bo na sporedu v soboto, 23. marca. Današnja pokrajinska skupščina DSL, ki jo bo vodil evropski poslanec Giorgio Ros-setti, se bo začela ob 16. uri v dvora-niv Ul. Madonnina. Dnevni red predvideva predstavitev novih članov stranke, morebitne glasovalne izjave ter predvsem predstavitev kandidatne liste za pokrajinski (ali federalni) svet stranke. Volitve se bodo predvidoma začele v poznih popoldanskih urah. Pokrajinski svet stranke in nadzorno komisijo bo sestavljajo od 60 do 65 članov in članic. Perla Luša je kot rečeno glavna kandidatka za novo tajnico, čeprav se je v prejšnjih dneh govorilo tudi o drugih možnih kandidaturah, točneje člana dosedanjega tajništva bivše KPI Maurizia Pessata in o pokrajinskega sekretarja sindikata CGIL Roberta Treua. Kot smo lahko preverili tako Treu kot Pessato ne ciljata na to fun^ cijo. Treu tudi zato, ker bi njeg°v morebitna izvolitev med drugim uS^ tvarila precej političnih in drugih pr° blemov znotraj krajevnega vodst CGIL. Glede sestave novega federa nega komiteja pa bo kandidatna }lSt ' ki jo bodo predložili na današnji skup ščini, sad sporazuma med vsemi not5t njimi komponentami tukajšnje D-5 . Gre v glavnem za tri komponente: Occhettovo, ki jo pooseblja Costa, za r formiste evroparlamentarca Rossettija za demokratične komuniste Pietra graa, ki jih pri nas vodi Claudio Tonei-Za novega tajnika vzhodnokras sekcije DSL (Trebče, Padriče, Grop^ da) pa je bil medtem izvoljen Alek53^ der Kalc, za organizacijskega tajni pa Albert Čuk, ki je doslej vodil k jevno sekcijo KPI. Odbor sekcije stavljajo še Mauro, Darko in Leon . Kralj, Rudolf Šuber, Oskar Gabriella Kralj D' Agostini in ^n' del Cocco. Sekcija bo v kratkem javni skupščini predstavila svoj P je. Učni program in svoje prve Pob 0u Kot dopolnilo k informaciji o PrlSjjte-nekaterih članov in krajevnih v0 -(j, Ijev KPI v DSL pa moramo Prist® vš<> da v novo stranko ni pristopila D tajnica kriške KPI Sonja Sirk. Boris Kuret o svoji knjigi o Borštu Ob letošnji Prešernovi proslavi v Borštu so domačemu občinstvu predstavili knjigo Boršt, katere avtor je Boris Kuret, posvečena pa je 90-letnici društva Slovenec in, kot je Kuret sam zapisal, tudi odbornikom in članom brežanskih kulturno-prosvet-nih društev, "ki s svojo požrtvovalnostjo gojijo in ohranjajo bogato stoletno društveno tradicijo v svojem kraju". Boris Kuret je doma iz Ricmanj. Izid knjige je zanj vir velikega osebnega zadoščenja. Delo je posvečeno Borštu, njegovi okolici, zgodovini ustanavljanja društev v dolinski županiji in seveda sami občini Boršt: cerkvi, šoli, hrpeljski železnici, pošti v Borštu. Zaključuje se s podatki o prvi svetovni vojni in z imeni ter podatki padlih iz Boršta, Zabrežca in Jezera. »Izid knjige je omogočilo društvo Slovenec v Borštu; spremno besedo je pripravil ravnatelj NŠK Milan Pahor, risbo na naslovni strani je napravil Mitja Zonta iz Mačkolj, fotografsko gradivo pa so prispevali Adriano Princival, Saša Ota, Mario Ma-ganja, Odsek za zgodovino pri NŠK in Foto arhiv domačega društva. Zgodovinske raziskave sem opravil v Državnem arhivu in Mestni knjižnici, v Arhivu za zgodovino pri NŠK, v Slovenski knjižnici, Narodni in univerzitetni knjižnici, Knjižnici narodnega muzeja v Ljubljani, v Študijski knjižnici na Reki in v Župnijskem arhivu v Borštu,« nam je povedal Kuret, ko smo se z njim srečali v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio. »Knjiga je izšla v 500 izvodih, od teh je bilo 200 prodanih, še preden je bila njena uradna predstavitev. Borštani so bili, tako so mi vsaj povedali, z njeno vsebino zelo zadovoljni, saj jim razkriva zgodovino vasi in zaselkov ter kulturno, narodno in gospodarsko delovanje v njej. Knjiga obsega 180 strani, v kateri je zbranih kar 110 fotografij in okrog 50 dokumentov.« Kuret je bil 20 let tajnik KD Slavec v Ricmanjih; sedaj je član nadzornega odbora in torej še vedno močno aktiven v domači kulturni stvarnosti. »Leto dni sem zbiral gradivo, ki prikazuje, kot je zapisal Milan Pahor, svojo bogato preteklost ter postavlja vaško dogajanje v širši prostor, v katerem so prav Boršt in njegovi vaščani živeli in se prepozna- vali.« Sedaj si Ricmanjci pričakujejo, da bo Boris posvetil knjigo tudi svoji rojstni vasi. »To je tudi moj namen, saj sem prvo gradivo za razstavo ob odprtju Babne hiše leta 1978 tudi pripravil in tako pravzaprav začel svojo raziskovalno dejavnost« To je Kuretova prva knjiga, čeprav bi bila morala pred to iziti druga, tudi že pripravljena knjiga, o zastavah in praporih raznih društev s Tržaškega in Istre, ki sta jo skupno pripravila s prof. Salvatore-jem Žitkom, ravnateljem muzeja v Kopru. Knjiga bo v kratkem izšla v Ljubljani. »Še pred tem sem pripravil gradivo za zgodovinske brošure posvečene Mačkoljam, Prebenegu in Kolonkov- cu (ki še ni izšla). V to svojo dejavnost lahko vključim tudi organizacijo revije pevskih zborov, ki je bila leta 1987 v Boljuncu in Dekanih, na kateri je sodelovalo kar 20 zborov s Tržaškega in Istre.« Ko je začel z zbiranjem gradiva za knjigo o Borštu, je Kuret sprevidel, da se je lotil obširnega dela, saj je bil včasih Boršt sedež občine, ki je obsegala številne vasi in zaselke: od Ospa, Gabrovice, Klanca, Ocizla, Kozine in Podgrada. »Ker so se dogodki medsebojno križali, sem sprevidel, da bom moral obdelati tudi zgodovino dela Istre, ki je spadal v koprski okraj, če bom hotel dogodke postaviti v pravo časovno zaporedje.« Sedaj se Boris počuti kot slikar, ki je komaj končal svojo sliko. »Ricmanjci bi želeli, da bi knjigo o naši vasi pripravili že za 100-letnico delovanja domačega društva. To je seveda laže obljubiti, kot storiti, čeprav sem zadovoljen, da sem na primer že odkril, da je bilo društvo v naši vasi ustanovljeno leta 1894 in ne 1896, kot smo dolgo mislili. Tako bo tudi proslava tako pomembne obletnice za našo vas potekala leta 1994.« Boris dela v domači gostilni "Pri društvu", ki so jo prav v teh dneh obnovili. Vendar je že od mladih let njegov konjiček zbiranje podatkov in odkrivanje zgodovine domače, pa tudi drugih vasi. Zato smo prepričani, da bo tudi svojim vaščanom pripravil knjigo, kot je to storil tokrat za Boršt in Zabrežec. NEVA LUKEŠ Nevšečnosti in težave a obnovo računalnik0' pri tržaškem INPS Zavod INPS najavlja dvoted® ^0. zave, ki bodo lahko prizade ^0. bnike. Od ponedeljka dalje jjK0 11 namreč posodobiti računa^ p3 režo, zaradi nujnih posefl ^e\0-ido seveda začasno zamrzni* aje na arhivski ravni. Sodstvo zavoda obvešča strai*6: avto ne bodo »brali« P°datkoV ’ jo na. tiziranih arhivov, zato ^piošn* :polago porabnikom le ijem3' iatki, ki jih računalniki prei teh. od osrednjih enot. p?se9.vef dva logiji bi moral trajati naj a0tO' Ina, saj so tehniki menda j^ju i zavodu, da bodo v tem jnale ključili vse tržaške žaVnO PS z visokotehnološko vs livsko službo. s0 se' Jvotedenske nevšečnos P ra£U' ia nujno zlo, saj boJ ' •*¥Sfr ris 187--" ‘IS H-"' 840-'" 60--" _ _|l#ri BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TeleC Sedež .04“!J6,7'?3l Agencija Domjo , 6H Agencija Rojan Horoskop od sobote, 9. marca, do petka, 15. marca Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I * Večina zvezd vam je prijazna, zato vam ne grozi nobena posebna težava. Ugoden položaj Venere in Merkurja v vašem znamenju bo pozitivno vplival na uresničitev pričakovanj. V sredini tedna vas bo razveselila ugodna novica. Čas je precej primeren za nove pobude. Rojenim od 2. do 15. 4. lahko preti slabše počutje. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil enkratno presenečenje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in vseskozi uspešen. Čas je vsekakor ugoden za izpeljavo zastavljenih načrtov. Čim-prej se odpravite na pot, saj z načrtom že predolgo odlašate. Poskusite preudarno izkoristiti vse ugodnosti, ki se vam bodo v naslednjem tednu ponudile. Posebno naklonjeno vam bo nebo v začetku in ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Vznemirilo vas bo nepričakovano povabilo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo za vas sicer dokaj ugoden, vendar obstaja kljub temu nevarnost nepričakovanih sitnosti ali neprijetnih zapletov predvsem v začetku tedna. Posebno preudarni bodite v ponedeljk in v petek, ker vam bo tedaj vpliv Lune in Marsa nenaklonjen. Preostali del tedna bo delovno precej razgiban in tudi vseskozi zanimiv. VI IN DRUGI: Razmislite in skušajte ne pozabiti, kar so vam priporočili. Ugodna bosta torek in sreda. RAK (21.6.-21.7.) s VI IN DELO: Zvez-de so vam še ved-no prijazne. Uspelo vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar ste že dolgo načrtovali. Dobra sreča vam bo naklonjena, da se vam ni bati težav. Lahko si obetate ekonomski ali poslovni uspeh. Čas je primeren za uspešne pobude in podvige. Prisluhnite svoji intuiciji. Nedelja in ponedeljek vam bosta nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo razkril neko skrivnost. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Ker vam zvezde ta teden niso posebno naklonjene, se boste morali za uresničitev svojih načrtov nekoliko bolj potruditi. Saturn in Luna vam med tednom ne bosta niti najmanj naklonjena, odtod nevarnost nepričakovanih ovir, vsemogočih sitnosti ali zastojev. Bodite v odločitvah karseda modri in predvsem preudarni. VI IN DRUGI: Naredite nekoliko več za pristnejše odnose z ljubljeno osebno. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: V začetku tedna vam zvezde niso ugodne. Načrti vam zato lahko splavajo po vodi. Verjetno vaše počutje ne bo najboljše, pretijo pa vam tudi sitnosti. Od srede dalje vam bodo zvezde prijaznejše. Poskušajte izkoristiti pozitiven vpliv neba v sredini tedna. Rojeni od 7. do 12.9. se bodo morali braniti neprijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Bodite previdni, preden kaj zinete. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej zanimiv in tudi dinamičen teden. Zvezde so vam še vedno precej naklonjene, zato je čas ugoden in lahko dosežete pomembne delovne rezultate. Ponudile se vam bodo dobre priložnosti, s pomočjo katerih boste lahko pospešeno izpeljali zastavljene načrte. Ponagajata vam lahko le ponedeljek in četrtek. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na nekoga. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Pričaku-I jete lahko ustvarja- ■ * len in naporen te- den. Poskusite izkoristiti ugoden položaj Merkurja in Marsa za uresničitev ciljev. Uspelo vam bo, kar si želite. Obstaja tudi precejšnja verjetnost nepričakovanega zaslužka. Rojenim od 26. do 29.10. grozijo težave in presenečenja. Torek in sreda ne bosta ugoodna. VI IN DRUGI: Bodite pozornejši do ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Napoved je za vsa tokrat izred-no ugodna. Merkur, Venera in Jupiter so vam precej naklonjeni. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju, trud in prizadevnost bosta poplačana. Le rojenim od 8.12. do 13.12. bo Mars sovražen in jim zato pretijo neprijetni dogodki. Vsekakor ne sme izostati previdost. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako; kot si lahko le želite. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12.-n fN 19.1.) VI IN DELO: Zvezde vam ■ j ta teden niso pre-več ugodne. Zaradi neprijaznega Merkurja obstaja verjetnost komplikacij in raznih sitnosti. V torek in sredo poizkusite raje odložiti pomembnejše obveznosti, ker vam neprijazne zvezde lahko prekrižajo načrte. Izkoristite pozitiven vpliv Lune v drugi polovici tedna. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da se nekoliko bolj posvetite čustvenim zadevam. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek. VODNAR (20.1.-AA/ 18.2\) — VI IN 0^?* DELO: Teden vam bo sicer dokaj na-* ” ” klonjen, vendar bo občasno tudi nekoliko muhast in utrudljiv. Ker sta vam Saturn in Jupiter precej sovražna, vam lahko otežijo življenje neugodne okoliščine in neprijetna presenečenja. Ne prenaglite se v odločitvah, ker vam načrti lahko splavajo po vodi. Poskusite čim bolje izkoristiti prijazno Luno sredi tedna. VI IN DRUGI: Nikar ne zamudite na zmenek. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Na-poved ta teden za TV vas ni najbolj ^ ugodna. Ker vam Mars in Merkur nista naklonjena, se prav lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli. Bodite previdni, ker vam ta teden vseskozi pretijo neprijetna presenečenja. Zvezde priporočajo preudarnost, da ne boste nehote žrtev neugodnih okoliščin. VI IN DRUGI: Pozor! Skušajte biti oprezni, ker vas bo nekdo postavil na preizkušnjo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. r Tedenski pregovor: 't Nezvesto žensko obletava kesanje, zvesto pa obžalovanje. ( kitajski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 10.3.1946 je civilna komisija streljala na demonstrante v Skednju pri Trstu in ubila 2 osebi; 22. oseb je bilo ranjenih. V znak protesta so naslednji dan v Trstu razglasili splošno, stavko. Osebnosti: □ 10. 3.1951 je v Ljubljani umrl književnik in prevajalec Ivan Vouk, ki se je rodil v Trstu 5. 6.1886. □ 11. 3. 1886 se je v Trstu rodil učitelj Adalbert Stubel, ki je umrl 31. 1. 1964 prav tako v Trstu. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI Karabinjerji........112 Policija ...........113 Gasilci.............115 PRVA POMOČ V BOLNICAH Gorica.......... 533991 Tržič............482000 Krmin............ 60124 Čedad........... 7081 RDEČI KRIŽ Trst.............310310 Tržič............481660 ZELENI KRIŽ Gorica........... 31111 GASILCI Tržič............410222 KARABINJERJI Trst...............734084 Gorica............ 82044 Tržič ...410276 in 410204 Krmin.............. 60126 Čedad.............731389 PROMETNA POLICIJA Trst..............422222 Gorica............ 22333 Tržič.......... 410100 Čedad.............731142 TAKSIJI Trst......307730 in 54533 Tržič (Trg Unita). 410440 (postaja)....... 44500 Gorica (Korzo).....34000 (postaja)....... 22033 Ronke (letališče) .. 779193 Čedad (postaja) ... 731830 Karakteristične številke: za Trst 040, za Gorico 0481, za Videm 0432. iiijpiliiiiiiiiliiiilliiiliiiii! i ilililii ["jf RAI 1_________________ 6.55 Film: A sud di Pago Pago (pust., ZDA 1940, r. Alfred Green, i. Frances Farmer, John Hall) 8.30 Tečaj španščine in nemščine 9.00 Dok.: Rojstvo abecede 9.30 Nan.: Brigate verdi - II codice Leonardo 11.00 Sobotni sejem (1. del) H.55 Vreme in kratke vesti 12.25 Rubrika: Check-up, 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik - Prizma 14.30 Rubrika: Sedem dni v Parlamentu 14.50 Sobotni šport: ženska odbojka, boks, it. prvenstvo v plavanju '2,10 Otroška oddaja: II Saba-to dello Zecchino 18.00 Vesti in žrebanje lota 18.10 Rubrika o zdravju: Piu sani piu belli 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Variete: Creme Caramel 23.00 Dnevnik 23.10 Posebnosti TG1 24.00 Dnevnik in vreme 0'15 Film: California Dolls (dram., ZDA 1981, r. Robert Aldrich, i. Peter Falk) d CANALE5 8-00 Nanizanka: La famiglia Brady 8.30 Film: L'angelo scarlatto (pust., ZDA 1952, r. Sid-, ney Salkov) u25 Aktualno: Gente comu- Kviz: II ,2'30 Rubriki 2'55 Canale l3'20 Kviza: trimo 1» amo... 6°0 Otro: iR, burni R,1S Dok': Canal 8'45 Kviza ^ RAI 2 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Dok.: II far da se 10.35 Dok.: Evropski dnevi 11.05 Zdravnik neposredno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Šport: Dribbling 15.55 Žrebanje lota 16.00 Dok. odd.: Caramella 2 16.30 Rotosport: odbojka Fal-conara-Prep, nato SP v smučanju - moški veleslalom, 17.45 košarka Ranger-Phonola Caserta 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Una botta di vita (kom., It. 1988, r. Enrico Oldoini, i. Alberto Sor-di, Bernard Blier) 22.10 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Aspena) 22.45 Rock Cafe Magazine 23.15 Dnevnik in vreme 23.30 Nočni šport: boks Lima-tola-De Santis, SP v dvoranski atletiki 1.10 Film: Ti ho visto ucci-dere (krim., r. Roy Row-land, i. Barbara Stan-wyck) ______RETE 4_______j________| 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 10.00 Senora, 11.50 Topa-zio 12.45 Variete: Buon pomerig-gio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital 17.15 Variete: Tre anni di Feb- bre d' amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Nanizanki: Colombo -Delitto d'altri tempi, 22.05 Kojak - II ritorno di Arnold March 23.05 Rubrika o parlamentu 23.50 Aktualno: Indimentica-bili 24.00 Rubrika: Teleguattro 0.15 Aktualno: Kronika • 1.05 Film: Body Rock (kom., ZDA 1984, r. Marcelo Ep-stein, i. Lorenzo Lamas, Vicky Frederick) | RAI 3 _________ 10.00 Koncerti RAI 3: Sonata v C-duru K 330 in Sonata v A-duru K 331 Ama-deusa Mozarta (pianist Andree Darras) 11.20 Pred 20 leti 11.45 Rubrika: Voltapagina 12.15 Aktualno: reportaža o prisljencih iz Albanije 12.45 Nanizanka: Max Head-rom - Sublimal 13.25 Glasbena oddaja 14.00 Deželne vesti 14.25 Dok.: Ambiente Italia 15.20 Rokomet: Erg Recco-Canottieri Napoli 16.00 Rugby: Blue Dawn-Ori-ginal Marines 16.55 SP v dvoranski atletiki 18.00 Variete: Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Tednik: On-Off 20.30 Variete: Good bye Gortina 21.35 Aktualno: Cos'e la pa-tria 22.55 Dnevnik 23.25 Filmske novosti 23.35 Film: Missione alFalba (vojni, ZDA 1938, r. Ed-mund Goulding, i. Err-rol Flynn) 1 1 ITALIA 1_________________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della California 11.45 Odprti studio 12.00 Nan.: T. J. Hooker 13.00 Variete: Sette per uno 13.30 Rubrika: Calciomania 14.30 Reportaža: Jonathan 15.15 Glasba: TopVenti 16.15 Nanizanka: Simon-& Simon 17.30 Odprti studio 17.55 BeBopaLula 18.40 Nanizanki: Časa Keaton, 19.10 McGyver - La ma-schera del lupo 20.00 Risanka: Peter Pan 20.35 Film: Tuono blu (pust., ZDA 1983, r. John Bad-ham, i. Roy Scheider, VVarren Oeates) 22.45 Avtomobilizem F1:_VN ZDA (poskusne vožnje) 0.15 Filmske novosti 0.20 Odprti studio 0.50 Nanizanki: Kung Fu, 1.50 Samurai F Žr TV Slovenija 1 8.35 Mozaik. Tečaj angleščine, 9.00 Radovedni ta-ček - Grad, 9.10 ZBIS -Štirideset^ zelenih slonov, 9.30 Čebelica Maja, 9.55 Novinarske zgodbe, 10.05 Poluhec in bradata nevesta 10.20 Nanizanka: Alf 10.45 Zgodbe iz školjke 11.45 Periskopov raček 12.00 Slovenska kuhinja z ansamblom Avsenik 12.45 Gost: dr. Janez Rotar 13.35 Oči kritike 15.05 Zabavna oddaja s skupino Plava trava zaborava 15.50 Žarišče in Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Čudež v Valbyju 18.30 Zdaj pa po slovensko: Mlečna kaša, mati naša 18.55 Že veste? 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Variete: Evropa '90 20.55 Izbor popevke za Pesem Evrovizije 91, vmes (22.00) dnevnik in šport 23.45 Sova, vmes nadaljevanka Twin Peaks in film Soseda (ZDA) ODEON__________________ 13.00 Risanke 14.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: L'ultima neve di primavera (dram., 1973, r. Raimondo Del Balzo, i. Agostina Belli, Bekim Fehmiu) 19.30 Risanke 20.30 Film: Killer Kid (vestern, 1967, r. Leopoldo Savona, i. Anthony Steffen, Fer-nando Sancho) 22.00 Variete: Sportacus 22.30 Film: Stangata in famiglia (kom., 1976, r. Franco Nucci, i. Piero Mazzarel-la, Femi Benussi) 24.00 Variete: Sportacus TMC____________________ 8.30 Risanke: Snack 11.30 Snežni planet 12.15 Rubrika: Crono 13.00 Šport show: SP v smučanju - moški veleslalom, SP v dvoranski atletiki 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Sp v smučanju: moški veleslalom 21.00 Film: A occhio nudo (srh., 1983, r. John Lewel- ^1P) TV Koper 16.00 Športna oddaja 18.30 Športni dokumentarec 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Nabožna oddaja: Jutri je nedelja 19.35 Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke L -uomo ragno 20.00 Film: Occhi di giada (ZDA 1976, r. John Erman, i. PauN Winfield, Rita Tushingam) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 TVD Novice 22.30 Športna oddaja fe' TV Slovenija 2 12.55 Videonoč (pon.) 16.55 SP v dvoranski atletiki (prenos iz Seville) 21.00 Filmske uspešnice: Gusarji (Fr.-Tun.) 22.50 Eksperimentalni program Vutel 23.50 Poskusni satelitski programi lyn Moxey, i. David Soul, Pam Dawber) 22.50 SP v dvoranski atletiki 23.00 FilimUncamioninsalot-to (kom., 1980, r. Joseph Sargent, i. Dyann Can-non, Robert Blake) 0.40 Film: La rotta del terrore (krim., 1975, r. Daniel Mann, Sam VVaterston, Vincent Priče) TELEFRIULI____________ 13.00 Na strani ljudi 13.35 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Dok.: Črno in belo 19.00 Nanizanka: Ouesta si che e vita 19.30 Dnevnik 20.00 Športne napovedi 20.30 Nadaljevanka: Una donna spezzata (r. Marco Leto, 2. del) 22.00 Iz parlamenta 22.30 Nočne vesti 23.00 Koncert Francesca Guc-cinija 0.30 Šport in vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.30 Strmeče uho; 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Koncert: tenorist Dušan Kobal in pianist Hilarij Lavrenčič; 11.30 Podobe iz sanj: To so pa rože (i. Mira Sardoč); 11.45 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Soft mušic; 15.00 Glasbeni sprehodi; 16.00 Mi in glasba: ansambel Synthesis 4; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Enodejanka: Labodji spev (r. Jože Babič); 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Mladi tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radio na obisku: Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi Boža Voduška; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije’ naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po'naročilu; 9.45 Luci-anova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem,- 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Glasbena srečanja; 17.00 Glasbena oddaja; 18.32 Sou-venir d'Italy; 19.00 Folk studio; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val. ik Goriški občinski svet podpira prizadevanja za obstoj PD Do 9. aprila v Katoliški knjigarni Akvarelist A. Kosič razstavlja v Gorici Tako kot pred nekaj dnevi pokrajinski svet je sinoči tudi goriški občinski svet soglasno odobril resolucijo v podporo prizadevanjem za premostitev težke finančne krize, ki ogroža obstoj Primorskega dnevnika. Resolucijo je predstavil in obrazložil svetovalec DSL Ivan Bratina in prosil, naj bi jo neglede na pravilnik, ki predvideva glasovanje šele na eni od naslednjih sej, vzeli v pretres takoj. Župan Scara-no je dejal, da osebno povsem soglaša s predloženim besedilom, ki so ga poleg svetovalcev DSL podpisali tudi načelniki vseh drugih svetovalskih skupin z izjemo misovcev, medtem ko sta predstavnika PLI in zelenih smejočega se sonca bila včeraj odsotna. Župan je glede na tako široko podporo predlagal, naj bi dokument odobrili kar brez dodatne razprave, ki se je zato omejila le na nekaj kratkih posegov. Predstavnik zelenih golobice Renato Fiorelli je krizo PD povezal s premiki tudi v lastništvu drugih krajevnih medijev in poudaril potrebo, da se ohrani pluralizem v informiranju. Še posebej pa je naglasil specifično povezovalno ter informativno vlogo Primorskega dnevnika - edinega dnevnika v Italiji s stalnim dopisnikom iz Ljubljane - ki ga ljudje berejo tostran in onstran meje in je tudi zaradi tega v današnjih političnih procesih mednarodnega odpiranja še posebno dragocen. Odbornik Dario Drufuca (PRI) je pojasnil, da podpira resolucijo, ker poudarja potrebo po ohranitvi informativnega pluralizma, da pa s tem ne zavzema stališča glede specifičnih razmer Primorskega dnevnika. Tudi župan Scarano je menil, da je PD pomemben, ker pozorno spremlja krajevno dogajanje in opravlja dragoceno vlogo posrednika informacij tako v odnosih z Novo Gorico kot nasploh s Slovenijo. Zaradi tega meni, da je časopis dragocen in čeprav sam včasih ne soglaša z njegovimi stališči, je vsekakor prepričan, da je treba ohraniti informativni pluralizem. Resolucija, ki so jo odobrili soglasno ob vzdržanju štirih misovcev, se glasi: Goriški občinski svet v zvezi s težko finančno krizo založništva, ki izdaja Primorski dnevnik, edini dnevnik v slovenskem jeziku, ki se tiska v Italiji in neprekinjeno izhaja že 45 let in danes tvega, če ne bo potrebnih hitrih in učinkovitih ukrepov, drastično zmanjšanje svojega informativnega obsega ali celo ukinitev časopisa, kar bi težko prizadelo kulturno in informativno avtonomijo slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini; upoštevajoč pomembno vlogo Primorskega dnevnika kot časopisa, ki informira o krajevnem dogajanju ne samo v okviru slovenske narodnostne skupnosti ampak tudi v odnosu do stvarnosti čez mejo in upoštevajoč, da je ta specifična vloga imela neposred- ne učinke na procese zbliževanja in sodelovanja med obmejnima mestoma in deželama; izreka polno solidarnost novinarjem in tiskarjem v boju za ohranitev časopisa in delovnih mest in izreka željo, da bi se krizno stanje premostilo s konkretnimi in odgovornimi posegi vseh subjektov, ki imajo v Italiji in Sloveniji interes in dolžnost, da zagotovijo obstoj tega nenadomestljivega sredstva informiranja; obvezuje občinski odbor, naj poseže na vseh ravneh in posreduje navedeno voljo občinskega sveta. Poleg tega vprašanja je občinski svet včeraj obravnaval zamenjavo svetovalca v vrstah KD. Po sodni razsodbi je moral namreč svetovalec Giuliano Damian prepustiti svoj sedež v občinskem svetu prvemu med neizvoljenimi, Danilu Soffiatiju. Predstavnik zelenih Fiorelli, ki je najprej v občinskem svetu in nato s sodno prijavo opozoril na nepravilnosti pri Damianovi izvolitvi, je zahteval, naj se prebere utemeljitev razsodbe sodišča. Ocenil je, da ta in drugi podobni primeri dokazujejo, da KD ni sposobna prozornega in učinkovitega upravljanja. Na te kritike je odgovoril načelnik KD Obit, ki je dejal, da stranka ni zlonamerno branila Damiana, Busolini (DSL) pa je z zadovoljstvom ocenil, da je sodišče odpravilo nepravilnosti in ponovno vzpostavilo legitimno stanje v sestavi občinskega sveta. Znani goriški slikar — akvarelist Andrej Kosič razstavlja tokrat doma, v Gorici. Drevi, ob 17.30, bodo namreč v galeriji Katoliške knjigarne odprli samostojno razstavo njegovih del. Na ogled bodo do 9. aprila. Goriškega mojstra (sicer rojenega v Rupi, od koder je družina doma), ni treba posebej predstavljati, saj je tako goriški, kakor celotni zamejski skupnosti že dolga desetletja poznan kot odličen slikar, ki, čeprav se ne odreka eksperimentiranju, ostaja zvest akvarelu in skuša s čarobnim prelivanjem barv fiksirati na papirje tisto čudo in bogastvo, ki mu pravimo tudi narava ali lepota narave. Andreja Kosiča poznajo kot odličnega slikarja tudi v številnih krajih Slovenije, v Italiji in pomembnih evropskih središčih in celo v Avstraliji. Dovolj zgovoren je podatek, da je do konca lanskega leta imel nad sedemdeset samostojnih razstav, in da je sodeloval na okrog sto skupinskih razstavah. V Tokiju je bil deležen posebnega priznanja za akyarel, je dobitnik prve nagrade natečaja za pokrajino v akvarelu itd. Besedilo za vpognjenko, ki so jo pripravili ob današnji razstavi, je oskrbela Nives Marvin. Koncert ob 80-letnici SPD Gorica Slovensko planinsko društvo v Gorici, ki je bilo ustanovljeno leta 1911 kot podružnica osrednjega SPD bo okrogli jubilej — osemdesetletnico obeležilo tudi z nekaterimi kulturnimi prireditvami. Prvi tak dogodek bo koncert pihalnega orkestra jeseniške želazarne, v soboto, 16. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu. Pripravljajo pester spored znanih slovenskih ljudskih in ponarodelih skladb. Pihalni ansambel z Jesenic ima za sabo bogato, lahko rečemo stoletno tradicijo. Mnogi godbeniki so tudi aktivni člani planinskih društev, predvsem pa velja podčrtati posebno vez, ki veže čla; ne tega ansambla z goriškim in drugimi leninskimi društvi, jeseniški muzikanti, i jih že nekaj let vodi Ivan Knific, so že dvajset let stalni gosti in soustvarjalci programa na tradicionalnih planinskih srečanjih in drugih planinskih prireditvah. So, če smemo uporabiti to prispodobo, del velike planinske družine. Prav zato so prav njih izbrali za nastop na uvodni prireditvi v okviru osemdesete obletnice SPD Gorica. Pa še tole; koncert poklanja društvo ob jubileju svojim članom in vsem, ki imajo radi glasbo. Zato vstopnine ne bo. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja od 16. do 25. junija izlet na Sardinijo in Korziko. Pohitite z vpisi. 8. marec v drugačni luči Predstavitev študije V 1 • a V • V V 1 1 o zenski na trziscu dela Likovni osmi marec v Kulturnem domu z ženskimi figurami M. Grazie Peršolja Osmi marec, nekoliko drugače. Manj formalno, bolj vsebinsko. Tako bi lahko zapisali ob včerajšnjem srečanju v pokrajinski sejni dvorani, ki ga je pripravila komisija za enake možnosti med spoloma in kjer so sicer žal bolj maloštevilnemu občinstvu predstavili študijo o ženski stvarnosti v pokrajini, s posebnim ozirom na tržišče dela in na demografsko stanje. Takoj velja podčrtati, da gre za prvo konkretno nalogo, ki jo je izpeljala pred nekaj meseci ustanovljena komisija, ki deluje na pokrajinskem nivoju in ki poleg treh članic pokrajinskega sveta (Ro-sarie Di Dato, Aleksandre Devetak in Marilise Bombi) vključuje še predstavnice treh sindikalnih zvez, zveze industrij-cev in nekaterih drugih združenj. Naloge komisije in problematiko žensk, tudi v luči včerajšnjega praznika, je na javnem srečanju obrazložila predsednica komisije Rosaria Di Dato Busolini. Na Goriškem smo, vsaj v deželnem okviru, prvi uspeli ustanoviti tak organizem in smo zato v mnogočem pravzaprav pionirji. Di Datova je izrekla priznanje predsedniku Crisciju, ki je osebno sodeloval pri uresničevanju zamisli in premagovanju precejšnjih, tudi birokratskih zaprek. Študija, ki so jo pripravili na Pokrajini in ki sega na področje sociologije dela, je le prva, sicer vzpodbudna akcija, ki jo je komisija uspela opraviti v razmeroma kratkem času. Ta naj bi zdaj vplivala na nastanek novih pobud in zamisli. Nekaj je že znanih: recimo razpis treh štipendij, namenjenih za diplomske naloge o ženski problematiki, ali pa obljuba Dežele o financiranju posebne študije o prisotnos- ti žensk v posameznih gospodarskih dejavnostih. Študijo o prisotnosti žensk na tržišču dela in o deležu žensk v demografski strukturi prebivalstva na Goriškem je predstavil dr. Mario Passon, ki je z navajanjem številčnih podatkov podkrepil splošne ugotovitve, da je ženska, v goriški stvarnosti dejansko zapostavljena. Nesorazmerje ne prihaja toliko do izraza pri splošnih ugotovitvah, kjer se je delež zaposlenih žensk celo povečal za nekaj odstotkov ( v industriji znaša 40%), ampak ko začnemo razčlenjevati posamezna področja. Med tistimi, ki iščejo zaposlitev je recimo dvakrat več žensk kakor moških, neugodno je razmerje med številom odpuščenih in na novo zaposlenih, ijič kaj vzpodbudni podatki o olajšavah za mladinsko zaposlovanje, zaskrbljujoči podatki glede neustrezne izobrazbe itd. Dodatno razčlenjevanje vsakega od teh področij, bi verjetno pokazalo na še večji razkorak, je dejal dr. Passon, ki je naglasil tudi, da je zbrano in predstavljeno gradivo sad dela različnih uradov pokrajinske uprave. Simfonični orkester Slovenske filharmonije Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.15 gostoval v Novi Gorici, v okviru abonmajske koncertne sezone. Izvajal bo skladbe Wolfganga Amade-usa Mozarta, Uroša Kreka in Johanne-sa Brahmsa. Orkester bo vodil Marko Munih, kot solista pa bosta nastopila Eva Novšak — Houška (mezzosopranistka) in violinist Črtomir Šiškovič. Na predvečer mednarodnega praznika žensk so v galeriji goriškega Kulturnega doma odprli likovno razstavo del kajpak predstavnice nežnega spola. Razstava je priložnost, da se seznanimo z novejšimi stvaritvami goriške slikarke Marije Grazie Peršolja, ki je sicer že dobro znana ljubiteljem likovnega izražanja. Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo res številno in ugledno občinstvo, med katerim naj omenimo predsednika Pokrajine Criscija in odbornika za kulturo Pan-zero. Navzoče je v imenu Kulturnega doma pozdravil Igor Komel. Kdor je imel doslej priložnost slediti slikarski dejavnosti Marije Grazie Peršolja, je v uvodnem besedilu kataloga ugotovil likovni kritik Joško Vetrih, pozna vsebine, ki so ji pri srcu, od romantičnih krajin polnih simbolne pomenskosti do portretov z bogatim izrazom notranjega dogajanja in ženskih figur. V zadnjem času se je njeno zanimanje usmerilo še posebej v žensko figuro in v mačko, ki je v kolektivni predstavi ne povsem neupravičeno njen dvojnik. Bolj kot vsebine pa se pri umetnici prenavlja način njihovega razreševanja. V zadnjih platnih, ugotavlja kritik, je opaziti večjo pozornost za okoliščine in posameznosti, ki opredeljujejo vsako posamezno bivanje in ki predstavljajo neizbežen okvir realnosti sveta. Slikarka se postopoma osvobaja tehničnih in stilističnih zapletenosti in s tem oživlja verodostojne in nestatične portrete, ki izžarevajo večjo in ne samo notranjo življenjskost. Večja spretnost in odločnost, je še ugotovil Vetrih, se izražata predvsem v samozavestnejših potezah čopiča, ki so sicer pogosto nekoliko napete pa vendar dobro usklajene v okviru živega in bleščečega kromatičnega sporočila v kompozicijah z bolj sproščeno in zračno zasnovo. Še posebej zaslužijo pozornost jedkanice, »ki se odlikujejo po izvirnosti motivov in kompozicij, po izbranosti in mehkobi barvnih tonov na površinah, ki so obdelane s pomočjo večkratnih odtisov, kar dovoljuje, da pti' dejo do izraza odtenki in učinki, k> spominjajo na akvarel, kar končno predstavlja najokusnejši rezultat up°' rabljene tehnike«. Razstava Marije Grazie Peršolja 1® v Kulturnem domu na ogled do ‘ ’■ marca. Na sliki (foto Marinčič) odprt)6 razstave Marie Grazie Peršolja. razna obvestila Združenje športnih ribičev VipaV® vabi v četrtek, 14. marca, ob 20. uri ^ Kulturni dom v Sovodnjah na odprtje biške razstave. Odprta bo do 17. maIliu Odbor sekcije VZPI-ANPI na Vrl^ vabi člane na sejo, ki bo v ponedel)6 ' 11. t. m., ob 19. uri v ŠKC Danica n Vrhu. a Skupina fotoamaterjev z Gorišk6«^ pripravlja 19. t. m. večer diapozitiv°v .j Kulturnem domu v Gorici. Interese^ naj dostavijo diapozitive do 15. t. ih ' sedež ZSKD v Gorici. kino Gorica CORSO 16.00-19.00-22.00 »II padrino 111 (kandidat za 7 oscarjev). Goriške ekipe v oddaji 6. krog Ponedeljkova športna oddaja "6. KROG" bo tokrat še posebej zanimiva za goriške gledalce. Televizijske ekipe so se namreč konec tedna mudile tako na nogometni tekmi naše najboljše ekipe amaterske lige, to je Juventine, kot tudi na zanimivem slovenskem odbojkarskem derbiju med Valom Prapor Imsa in Borom Agrimpex. Posnetke srečanj bodo kot vedno popestrili piogovori z igralci in trenerji. Naj omenimo še, da bo gost ponedeljkove oddaje Barbara Brleč, mlada zmagovalka ženskega veleslaloma na jugoslovanskem državnem smučarskem prvenstvu. Kot vedno bo oddajo zaključil nagradni kviz, na katerega boste lahko odgovorili po telefonu na številko 003866-25991. Oddaja "6. KROG", ki nosi podnaslov "o zamejskem športu v živo", je na programu vsak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper Capodistria s ponovitvijo ob torkih ob 16.30. V ponedelejk torej velja na televizijskem zaslonu pritisniti na pravi kanal. 22-letni mladenič iz Tržiča umrl v nesreči pri Gradežu Visoko priznanje * G. Vittoriju Nova smrtna nesreča na cestah na Goriškem. Včeraj zjutraj je le nekaj kilometrov pred Gradežem, na pokrajinski cesti, ki povezuje omenjeno turistično mestece s Tržičem, izgubil življenje 22-letni Roberto Bigolin iz Tržiča, Ul. Buonarrotti 36. Mladeničev avto je zaneslo v bližnji kanal. Bigoli-nu ni uspelo zapustiti vozila in je najverjetneje utonil. Ura je bila približno pol sedmih, ko je bil Bigolin namenjen s svojim for-dom escortom v Gradež. Tu je bil namreč zaposlen kot elektrikar. Vozil se je kot običajno na delo, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov, zavozil ob nekdanjem gradeškem upepeljevalniku v morski kanal Valle Artalina. Ob tisti uri je v Gradežu močno pršelo in je morda nesreči botrovalo tudi spolzko cestišče. Avto se je zakotalil v kanal in obstal na strehi. Voda je preplavila vozilo, tako da ga je bilo le težko opaziti. Alarm je sprožil šele okrog 9.30 voznik tovornjaka, ki je slučajno opazil iz vode štrleče kolo avtomobila. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji in osebje ambulante iz Gradeža ter gasilci iz Tržiča, ki so dvignili avto z morskega dna. V njem je bilo truplo Bigo-lina. Z obdukcijo bodo ugotovili vzrok smrti. Ovinek, ki je bil mlademu Tržičanu usoden, velja za črno točko pokrajinske ceste Tržič-Gradež. Tu se je namreč pripetilo že več prometnih nesreč, več oseb pa je že izgubilo življenje. Pokrajinski kongres SIULP V prostorih hotela Internazionale na Tržaški cesti bo v ponedeljek, 11. t. m., tretji pokrajinski kongres enotnega sindikata pripadnikov policije. Zasedanje se bo pričelo ob 9.30, nadaljevalo pa se bo tudi v popoldanskem času. Napovedan je poseg predstavnika vsedržavnega tajništva sindikata. Kongres se bo sklenil z izvolitvijo: članov pokrajinskega vodstva. Goriški podjetnik Giorgio Vittori je bil pred kratkim deležen pomembnega priznanja Constantin University iz New Yorka. Podelili so mu častno diplomo s področja inženirstva. Vittori, ki je predsednik delniške družbe Fondisonzo v Romansu, ki jo je sam ustanovil pred kakimi tridesetimi leti, je namreč po poklicu inženir. Poleg gospodarske dejavnosti, se ukvarja tudi s publicistiko. Tako je izdal publikacijo o taljenju lahkih zlitin pod pritiskom. Pred kratkim je ustanovil novo družbo (zaposluje petidvajset delavcev), ki izdeluje stikala in drug električni material za inštalacije v rafinerijah in podobnih obratih. Na Sv. Goro Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 17. t. m., izlet na Sv. Goro, skozi kaverne iz prve svetovne vojne. Vodi Mirko Radinja. Zbirališče na Travniku, odhod ob 8.30 z lastnimi sredstvi. Obvezna žepna svetilka. VERDI 18.00-22.00 »La časa Russia«. ^ VITTORIA 17.30-22.00 »Paprika«. Rf’Z' T. Brass. Prep. ml. pod 18. letom- Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Air America«' COMUNALE 18.00-22.00 »Nikita«- Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Lepi J°hn Ob 22. uri »Eden po eden«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ozki P hod«. DESKLE 19.30 »Memphis Belle« DEŽURNA LEKARNA V GOR^1 AHOrso bianco — dr. Tava Korzo Italia 10 — tel. 531576. ^ DEŽURNA LEKARNA V TRŽ! te\. Rismondo — Ul. E. Toti 410701. igre bi : ob 9.30 Ernesto pokopališču, ° . i ..^1 IDrmat Srečanje novogoriške in goriške KD Pojasnjevanje stališč glede manjšinjske problematike V občinski skupščini v Novi Gorici Po daljši razpravi odobrili poročilo o sodelovanju Odmeven simpozij zdravnikov iz skupnosti Alpe-Jadran V Novi Gorici je bilo te dni srečanje med predstavniki goriških in novogoriških krščanskih demokratov. Delegaciji sta vodila tajnik goriškega mestnega komiteja Giovanni Mattel in novogoriškega območnega odbora Edvard Stanič, srečanje pa sodi v okvir rednih stikov in sodelovanja med predstavniki sorodnih strank. Iz tiskovnega poročila goriške krščanske demokracije povzemamo, da sta delegaciji razpravljali o štirih sklopih vprašanj: o stališču KD do zaščitnega zakona za Slovence in v zvezi s tem o izjavah, ki naj bi jih pred komisijo senatne zbornice dal župan Scarano, o položaju manjšin, o odkrivanju resnice o tragičnih dogodkih iz povojnega obdobja ter o poglabljanju nadalnjega sodelovanja med strankama. Glede županovih izjav pred senatno komisijo v Rimu in polemik, ki so se zatem pojavile, so člani goriške delegacije ugotovili, da gre za pristranske izjave, izvirajoče iz površnega poznavanja vsebine pogovora župana Scarana v ožjem odboru senatne komisije in so poudarili da je stališče KD jasno in da je bilo znano že pred petimi leti, ob avdiciji pred komisijo "Garibaldi". "Goriška KD je proti bilingvizmu in proti posebnim ugodnostim zaposlovanja, ki naj bi ustvarili privilegije pripadnikov manjšine, na škodo pripadnikov večinskega naroda". KD se nadalje zavzema za parifikacijo slovenščine italijanščini v občinah na Goriškem, kjer je slovenski živelj prevladujoč in za to da se dovoli raba slovenščine v rajonskih svetih goriške občine, kjer je močna prisotnost Slovencev. Zakon naj bi tudi zagotavljal zadostna finančna sredstva goriški občini za vzdrževanje dvojnega šolstva in posege v kulturi in za zaposlitev prevajalcev. Tako v tiskovnem poročilu goriške KD, ki nosi datum 5. t. m. Delegaciji sta nato vzeli v pretres položaj italijanske manjšine ter podčrtali nujnost, da se na obeh straneh sočasno uresničijo primerne oblike varstva manjšin. Pri obravnavi sklopa vprašanj v zvezi s povojnimi deportacijami prebivalstva, so člani goriške delegacije priporočili sogovornikom, naj s posredovanjem na pristojnih mestih omogočijo, da se v celoti ugotovi resnica in svojcem žrtev omogoči izkazovanje pietete. Člani novogoriške delegacije so izrazili upanje, da se bo kmalu razkrila resnica o teh tragičnih dogodkih. Obe delegaciji sta soglašali v oceni, da je treba nadaljevati s prizadevanji za odkrivanje resnice in da je treba podpirati ustanovitev posebne komisije na ravni vlad. Potrdili sta potrebo po nadaljnjem poglabljanju medsebojnih stikov in sodelovanja ter napovedali skupno pobudo obeh komitejev, pri kateri naj bi sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Peterle. Na zasedanju Zborov Občinske skupščine v Novi Gorici, v začetku prejšnjega tedna, so obravnavali, kakor poroča naš dopisnik Marjan Dro-bež, težak gospodarski položaj v Meblu in nekaterih drugih tovarnah v občini. Stavkajočim delavcem iz Mebla, ki so prišli protestirat pred občinsko skupščino, bodo pomagali s premostitvenim kreditom za izplačilo osebnih dohodkov za januar. Seja skupščine je sicer potekala v zelo razgretem ozračju. Slišati je bilo celo precej ironičen predlog, naj bi za reden potek zasedanja poklicali na pomoč organe javne varnosti. Na seji so vendarle zaključili razpravo o mednarodnem sodelovanju Nove Gorice, ki je bila na dnevnem redu sicer kar lep čas. O tem delu seje nam je poročilo poslal naš dopisnik Marjan Drobež. "Na zasedanju so po polemičnih razpravah in izpadih potrdili poročilo o Mednarodnem sodelovanju novogoriške občine v lanskem letu, pri čimer so v dokumentu vnesli več sprememb. Ponovno so obravnavali sporazum o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico, ki je bil podpisan 6. februarja v Gorici. Zupan Sergij Pelhan je menil, da dokumenta ni treba spreminjati, čeprav sta v sporazumu omenjena tudi predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in slovenske vlade Lojze Peterle, ki se slovesnosti ob podpisu sporazuma nista udeležila. Bistveno je, pravi Pel- han, da sta predsednika v Gorico poslala svoja pooblaščenca. Predstavnik Demosa Tomaž Marušič pa je ponovno opozoril, da bi iz sporazuma morali izločiti misel o italijanski manjšini, ki pač v Novi Gorici ne obstoja. Pri tem je pozval na "zgodovinsko odgovornost odbornikov Občinske skupščine za takšno morebitno omenjanje italijanske manjšine". Tomaž Marušič je tudi podvomil vsmotrnost skupne čistilne naprave, ki naj bi jo zgradili Nova Gorica in Gorica. Glede načrtovanega povečanja klavnice v Kromberku, ki naj bi delovala tudi za potrebe Gorice, pa je Tomaž Marušič pozval Zelene Slovenije (imenoval je predstavnico te stranke Majdo Metličar), naj ugotovi, če bo takšna predvidena klavnica onesnaževala potok Lijak, ki se potem izliva v druge vode oziroma v Sočo. Na seji Občinske skupščine v Novi Gorici so sprejeli tudi protestni izjavi, ki sta jo predložili Stranka demokratične prenove in Socialistična stranka. V dokumentih obsojajo stališče slovenske vlade, ki je v predlogu proračuna Slovenije za letošnje leto občutno znižala sredstva za gradnjo cest, s čimer nastaja nevarnost nadaljnjega zavlačevanja gradnje tako imenovanih Osimskih cest na območju Nove Gorice in v Vipavski dolini." Marjan Drobež Nad dvesto strokovnjakov s področja zdravstva - zdravnikov in laboratorijskih tehnikov - se je ob koncu prejšnjega tedna zbralo na prvem mednarodnem strokovnem posvetovanju v Gorici. Posvetovanja so se udeležili zdravniki in laboratorijski tehniki iz Avstrije, Nemčije, Švice, Jugoslavije, Madžarske in Italije. Razprave so se v glavnem nanašale na izmenjavo izkušenj o preprečevanju in zdravljenju ledvičnih bolezni ter osteoporoze, kakor tudi o vlogi bolnišničnih laboratorijev v prihodnjih letih na tem specifičnem področju zdravstva. Precejšnjo pozornost so na dvodnevnem posvetovanju namenili razpravi o razpoložljivosti, oziroma dosegljivosti informacij. Ob tem so ugotovili, da je uvajanje sodobnih tehnologij v večini držav doseglo zadovoljivo raven. Uporaba računalnikov, zlasti pa možnost dostopa do podatkov - slišati je bilo predlog o odprtem informacijskem sistemu za območje dežel Alpe-Jadran - bi bistveno pripomogla k nadaljnjemu uspehu stroke. Ena od ugotovitev dvodnevnega simpozija zadeva tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju med univerzitetnimi institucijami, farmacevtsko industrijo in industrijo, ki se ukvarja z izdelavo različnih instrumentov. Druga ugotovitev, na katero opozarjajo zlasti udeleženci iz Italije je ta, da italijansko zdravstvo, kar zadeva to področje, le ni tako na psu, kakor se sicer zelo posplošeno prikazuje. V Katoliškem domu so počastili »pozabljenega« dr, Jožo Lovrenčiča Spored prireditev v marcu v goriškem Kulturnem domu Društvo Mirko Filej je v Katoliškem domu priredilo večer v počastitev Predolga desetletja pozabljenega goriškega pesnika in kulturnika dr. Jože Lovrenčiča. Večer, je v imenu organizatorjev pojasnila pesnica Ljubka Šorli, so načrtovali že ob lanski stoletnici Lovrenčičevega rojstva, pa so 9a morali takrat iz upravičenih razlogov odgoditi. Gost večera je bil Lovrenčičev vnuk 'n zgodovinar Andrej Vovko, ki je navzočim z vnukovo ljubeznijo razgrnil življenje in delo deda. Nit Lovrenčičevega življenja, je dejal govornik, je Lilo trpljenje, ki ga je prelival v pesniške zbirke in druga leposlovna dela. Lovrenčič se je rodil v Kredu pri Kobaridu, že v mladih letih pa je prižel v Gorico, ki mu je bila drugi dom tjajprej kot študentu, nato profesorju la ravnatelju. Čeprav ni bil nagnjen zg duhovniški poklic in je zato zapustil semenišče, je bil Lovrenčič trden kristjan in se je v težkih življenjskih izkušnjah naslonil na vero nič manj kot na pisano besedo. Med prvo svetovno vojno je okusil bridkost begunova, najtežjo življenjsko preizkušnjo Pa je prestal šele po drugi svetovni vgjni, ko so ga obtožili kolaboracio-n[zma z okupatorji, ker je pod njiho-virn okriljem prevzel ravnateljevanje goriške gimnazije. Sam se je zagovarjal, da tega ni storil zaradi kakega narodnega izdajstva, pač pa ker je v vesti čutil dolžnost, da bi pomagal mladini. To ga je stalo izobčenje iz kulturnega življenja v Sloveniji, kamor se vrača šele danes po dolgih letih pozabe. Vovko je navedel raznoliko literarno zapuščino deda, ki je ob pesniških zbirkah in povestih zapustil tudi številne prevode, eseje in dramske tekste. Kulturni večer so sooblikovali še trije recitatorji skupine Oder 90 ter tenorist Dušan Kobal in baritonist Martin Srebrnič ob spremljavi pianistke Helene Plesničar, ki so z recitacijami in petjem predstavili izbor Lovrenčičevih verzov. Na sliki (foto Marinčič): recitatorji na Lovrenčičevem večeru. Dejavnost Kulturnega doma v Gorici poteka v znamenju desete obletnice. Bogato in pestro ponudbo kulturnih in drugih prireditev naj bi v tej in tudi prihodnji (jesenski) sezoni še povečali. Te dni je izšla nova številka biltena kulturnega doma, ki prinaša spored prireditev v tem mesecu. O letošnjem 6. Film video monitorju, pregledu slovenske filmske in televizijske produkcije, smo že v prejšnjih dneh obširneje poročali, do 19. marca pa si je še mogoče ogledati v galeriji KD likovno razstavo goriške umetnice Marie Grazie Peršolja. Razstava spada v okvir pobud ob mednarodnem prazniku žena. Konec tega tedna bosta v veliki dvorani našega kulturnega hrama na sporedu dve zanimivi prireditvi. Danes, 9. t. m., ob 20.30, bodo člani kulturnega društva Sicilijancev priredili gledališko predstavo, jutri, prav tako ob 20.30 pa bodo člani goriške baletne šole "II Balletto" prikazali izbor koreografij. Jutri bo v dopoldanskih in popoldanskih urah zaključni del tekmovanja v moški odbojki za deželni mladinski naslov. V četrtek, 14. marca, bo na sporedu novo srečanje s pisateljem. Tokrat bo gost Giuseppe Zigaina. Tudi glasbeni nastopi ne bodo v tem mesecu izostali. V soboto, 16. t. m., prireja Slovensko Na učiteljišču te dni zaključujejo eksperiment Ministrstva za šolstvo »Projekt mladi ’93« ./ogetto giovani '93. Tako se glasi tfst ' Predstavljen v okrožnici Minis-tjtr)Va za šolstvo štev. 365 leta 1988. pt enjeni načrt nadomešča podoben v2 9fam iz leta '85 (tedaj zdravstvena trs?°ja)- Dobri nameni šolskega minis-piac,,a so namreč od prvem poskusu i V vod°. zato so sklenili izpeljati 9onsu 0 širše osnovani projekt. Na m so načrt osvojili le trije višji P1' med temi tudi učiteljišče Si-C0 a. Gregorčiča. Ravnateljica Majda lJeva nam je s tem v zvezi pove-b0nl ‘‘Cilj ministrske okrožnice je iz-; an/e zmožnosti prilagajanja soci- alnemu okolju in ravnovesja psihofizičnega življenja posameznega dijaka. Naš profesorski zbor je okrožnico sprejel ter samostojno določil, da bo za dijake priredil tečaj o telesni zaznavi in govorici. Načrt smo seveda poslali Šolskemu skrbništvu, ki ga je odobrilo. Omenjeni projekt bi sicer moral štartati že lansko leto, vendar so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev vse prenesli na letošnje leto. Referent za našo šolo je profesorica Dunja Bregant. Dijaki so zelo dovzetni do tega načrta in radi sodelujejo. Sicer je glavni cilj naše eksperimenta- cije to, da se dijak lepo počuti na šoli in zato skušamo izboljšati celotno šolsko življenje. Tečaj, ki ga vodi profesor Aldo Rupel se je začel januarja in se bo predvidoma zaključil konec tega meseca. Dijaki so porazdeljeni na ekipe, na mlajšo, ki jo sestavljajo dijaki prvih dveh razredov in na starejšo, kjer so dijaki tretjega in četrtega razreda. Trajal bo skupno 16 ur, vsaka ekipa bo imela torej 8 srečanj po dve uri tečaja. Ta je tesno povezan s telesno vzgojo in ga zato imamo med urami telovadbe«. Nekaj vtisov o uspešnosti tečaja pa nam je posredoval prof. Rupel: »Tečaj se nagiba k koncu. Glede na začetne načrte in smernice, sem svoje delo iz tehničnih razlogov precej prilagoje-val okolju, kjer se dobivamo. Naprej smo mislili, da bom imel na razpolago telovadnico le občasno in da bom moral biti v glavnem v razredu. Ko smo nato izbrali risalnico, ki je za tako delo zelo primerna, pa se je izkazalo, da je lahko ta tečaj veliko bolj praktičen kot sem si predstavljal v samem začetku. Očitki običajnih seminarjev so si vedno zelo podobni: smo poslušali, vse je bilo le teorične-ga značaja. Tokrat ni tako. Risalnica mi omogoča, da prehajam s prakse v teorijo in ne obratno. Tudi sam se kar v redu počutim. Gre za pravo grupno dinamiko. Kar zadeva vključevanje dijakov moram priznati, da je razlika med dvema skupinama, ki obiskujeta tečaj, glede pristopa, glede dojemanja, opazna. Starejši imajo namreč že večje izkušnje in že poznajo osnove psihologije, pedagogije in medčloveških odnosov. To kar sam ponujam je primernejše za starejšo skupino. Kaj konkretno delamo? Gre za stalno izmenjavo med poslušanjem lastnega telesa v gibanju z raznimi predlogi, ki jih dajemo zelo pogostokrat s prisotnostjo glasbe, ki pogojuje vse naše počutje. To se pravi, kako postaviti odnos do drugega in kako drugi ga bere. To pomeni tudi kako ga sprejema, kako ga dojema, če ga sploh razume itd. Žoge npr. ne dojamemo le kot igro košarke in odbojke, ampak žoga lahko postane igrača, lahko postane posredovalno sredstvo, lahko postane darilo. To velja tudi za ostale predmete. V nadaljnji fazi bom posredoval obema skupinama preko videokasete izkušnje, ki jih imam pri delu z vrtci, tu z goriškimi slovenskimi in z zasebno šolo, ki jo imamo v Špetru. Na ta način želim tudi prodor-neje posredovati jezikovno znanje. In to v pomembnem trenutku, ko se pojavljajo problemi v kakovosti našega jezikovnega pouka na tej stopnji, vrtca in osnovne šole, kar pogojuje seveda potem tudi naslednje stopnje šolstva«. Na sliki (foto Čubej): utrinek s spoznavnega tečaja na učiteljišču S. Gregorčiča. planinsko društvo iz Gorice večerni koncert Jeseniške godbe, dan kasneje pa bodo v okviru glasbenih srečanj kulturnega društva Lipizer nastopili študenti mednarodnega zavoda iz Devina. Tretje glasbeno srečanje pa bo v petek, 22. t. m., ko bodo nastopili glasbeniki sovjetske akademije. V torek, 19. marca, bodo člani obnovljene Skupine 75 prikazali izbor diapozitivov. Najboljši diapozitivi se bodo kasneje potegovali za lovoriko Dia Primorske. Večer prireja ZSKD. V četrtek, 21. t. m., se bo pričel še zadnji del letošnje nadvse pestre filmske ponudbe Gorica Kinema '91. Člani Kino-ateljeja so si zamislili še spomladanski spored, sicer bomo o tem še podrobneje poročali. Naj dodamo še športno vest, in sicer da bo ŠZ Dom priredilo v telovadnici v soboto, 23. in nedeljo, 24. marca srečanje v Športno ritmični gimnastiki. Bilten KD za marec, ki ga bogatijo tudi številni posnetki iz arhiva našega dnevnika, je posvečen kulturni problematiki in sožitju med tu živečim prebivalstvom. Misel o kulturi je zapisal kulturni delavec Janez Povše, ki med drugim pravi, da je kultura sila želje po miru in razumevanju, sila, ki pa nikdar ne uporablja sile, kot to počnejo tržna logika, politika, oboroženi nastopi. Kultura je sama po sebi cilj, ki še zdaleč ni dosežen, cilj, ko ne bo več prisile in nasilja nikakršne vrste. Med drugim še dodaja, da je kultura ne nazadnje tudi pričevanje o lastnem bivanju, posebno pričevanje o tem lastnem bivanju in se zategadelj neposredno navezuje na narodnost. Drevi na gradu koncert Agimus Goriško mladinsko glasbeno združenje Agimus priredi danes, 9. marca, novo glasbeno srečanje v prostorih pokrajinskega muzeja na goriškem gradu. Ob 17.30 bosta nastopila Mauri-zio Valmarana (violina) in Marica Berto (klavir). Priznani glasbeni duo iz Veneta bo izvajal skladbe Mozarta, Beethovna, Schuberta in Debussyja. Koncert spada v letošnjo glasbeno sezono, ki jo prireja združenje Agimus pod pokroviteljstvom goriške občinske in pokrajinske uprave ter društva "Musiča aperta". Naslednje glasbeno srečanje bo v soboto, 23. t. m., ko bo nastopil klavirski duo, ki ga sestavljata Andrea Rucli in Antonio Nimis. Jutri na Mali Lažni Lokvarski tek Na Mali Lažni nad Lokvami bo jutri dopoldne 7. Lokvarski tek na smučeh. Udeleženci se bodo pomerili na osem kilometrov dolgi progi. Letos je snega, kakor zatrjujejo organizatorji dovolj. Udeleženci bodo startali ob 11. uri. Vpisnina je 50 dinarjev (pionirji vpisnine ne plačajo). Podrobnejše informacije nudita Rajmund Kolenc (tel. 003865/22611 in 003865/23283) in Branko Gej (tel. 003865/21003). Prvi dan svetovnega dvoranskega atletskega prvenstva Smuk za svetovni pokal v Aspnu Za uvod presenečenja SEVILLA - Prvi dan svetovnega atletskega dvoranskega prvenstva so podelili prve tri komplete kolajn. Veliko pričakovanje za tek na 60 je vladalo predvsem za nastop Kanadčana Bena Johnsona, ki je bil, kot znano, za dalj časa diskvalificiran zardi dopinga. Kanadski as pa je nemalo razočaral, saj je ostal brez kolajne. Zmagal je Američan Andre Cason pred Britancem Christiejem in Nigerijcem Imo-hom, medtem ko se je moral Ben Johnson zadovoljiti s četrtim mestom. Italijan Ullo pa se ni uvrstil za finalni tek. Do velikega presenečenja je prišlo v ženskem teku na 60 m, kjer je Sovjeti-nja Irina Sergejeva nepričakovano premagala Jamajčanko Merlene Ot-tey, ki je bila v sprintu doslej absolutna kraljica. Jugoslovanske barve v prvem dnevu je branila edinole Biljana Petrovič v skoku v višino. Jugoslovanska predstavnica pa je tokrat razočarala, saj ni preskočila 187 cm, kar bi ji omogočilo stop v finale. FINALE 60 M MOŠKI 1. Cason (ZDA) 6"54; 2. Christie (VB) 6"55; 3. Imoh (Nig.) 6"60; 4. Johnson (Kan.) 6"61; 5. Simon (Kuba) 6"61; 6. isasi (Kuba) 6"64; 7. Savin (SZ) 6"66; 8. Surin (kan.) 6"66. FINALE 60 M ŽENSKE 1. Sergejeva (SZ) 7"02; 2. Ottey (Jam.) 7"08; 3. Allen (Kuba) 7" 12; 4. Torrence (ZDA) 7"13; 5. Davis (Bah.) 7"16; 6. Krabbe (Nem.) 7"20; 8. Hanhi-joki (Fin.) 7"25. FINALE KROGLA MOŠKI 1. Giinther (Švi.) 21,17 m; 2. Boden-miiller (Av.) 20,42 m; 3. Backes (ZDA) 20,26 m; 4. Gudmundsson (Isl.) 19,81 m; 5. Nilsen (Nor.) 19,69 m; 6. Weil (Čile) 19,56 m; 7. Buder (Nem.) 19,41 m; 8. McDermott (ZDA) 19,03 m; 9. Smirnov (SZ) 18,87 m; 10. Edwards (VB) 18,65 m; 11. Krieger (Polj.) 18,59 m; 12. Ruiz (Kuba) 18,57 m; 13. Sagedal (Nor.) 18,38 m; 14. Andrei (It.) 18,29 m; 15. Guset (Rom.) 18,07 m; 16. Avrunin (Izr.) 17,54 m. Na sliki (AP) Kanadčan Ben Johnson, ki je včeraj osvojil le četrto mesto. Prve uradne poskusne vožnje za VN ZDA v formuli ena Aleši pred Senno in Proštom PHOENIK (ZDA) — Prve uradne poskusne vožnje za uvodno dirko letošnje sezone v formuli ena, veljavno za Veliko nagrado ZDA, so potrdile predvidevanja. Pri Ferrariju so s trdim delom v zimskih mesecih pripravili odlično vozilo. Mladi Aleši je pokazal vse svoje kvalitete izvrstnega pilota in tudi dosegel najboljši čas. Njegov te-amski tovariš Prost je bil tretji, med-nju pa se je vrinil Brazilec Senna. Čeprav Senna ne razpolaga z motorjem, ki bi bil najbolj primeren za to mestno progo, je dalj časa držal najboljši čas in Aleši ga je prav pred koncem poskusnih voženj prehitel. Danes bo na vrsti drugi krog uradnih poskusnih voženj. Včerajšnji dan je vsekakor potrdil lansko razmerje moči pri vrhu, čeprav bi sama dirka lahko znala prinesti tudi kakšno presenečenje, saj je primerna tudi za vozila, ki se na hitrejših progah verjetno ne bodo mogla enakovredno kosati s Ferrari-jem, Mclarnom, VVilliamsom ali Benet-tonom. VRSTNI RED; 1. Aleši (Fr.) ferrari T23"519; 2. Senna (Braz.) mclaren honda 1'23''530; 3. Prost (Fr.) ferrari 1’24'507; 4. Patrese (It.) vvilliams rena- ult 1,24"726; 5. Pirro (It.) dallara judd T24"876; 6. Piguet (Braz.) benetton ford 1'25"026; 7. Modena (It.) tyrrell honda T25"065; 8. Moreno (Braz.) benetton ford 1'25"170; 9. Mansell (VB) williams renault r25"277; 10. Martini (It.) mi-nardi ferrari r25"815; 11. Berger (Av.) mclaren honda 1'25"914; 12. Nakajima (Jap.) tyrrell honda r26"058; 13. Lehto (Fin.) dallara judd 1'26"765; 14. Gugel-min (Braz.) leyton house ilmor r26"865; 15. Suzuki (Jap.) larrousse ford 1'26"987; 16. Targuini (It.) AGS ford T27"164; 17. Brundle (VB) Brabham yamaha 1'27"184; 18. Bernard (Fr.) larrousse ford 1'27"568; 19. Gachot (Bel.) jordan ford 1'27"568; 20. Morbi-delli (It.) minardi ferrari l'27"625i 21. Larini (It.) modena lamborghini 1'27"761; 22. Hakkinen (Fin.) lotus judd r27"976; 23. Boutsen (Bel.) ligier lamborghini T27"984; 24. Comas (Fr.) ligier lamborghini r28"904; 25. Alboreto (It.) footvvork porsche 1'29"067; 26. Caf-fi (It.) footwork porsche l'29j'388. Niso se kvalificirali: Johansson (Šve.) AGS ford; Blundell (VB) Brabham yamaha; Bailey (VB) lotus Jud Capelli (It.) ley-• ton house ilmor. Že v kvalifikacijah so izpadli: De Cesaris (It.) jordan ford; Grouillard (Fr.) fondmetal; Chaves (Port.) coloni; De Poel (Bel.) lamborghini Sainz še v vodstvu VISEU (Portugalska) — Portugalec Carlos Sainz (toyota celica) je tudi po tretji etapi avtomobilskega rallyja po Portugalski ubranil prvo mesto na lestvici. Za njim so tri vozila lancia, zaostanki pa so minimalni, zato ni še nič odločeno. Danes bo na vrsti četrta in obenem zadnja etapa te druge preizkušnje za svetovno prvenstvo avtomobilskih hiš. Dolga je okrog 655 km, posebnih preizkušenj je deset za skupnih J77 km. Vrstni red: 1. Sainz (Šp.) toyota celica 3.58’12"; 2. Auriol (Fr.) lancia delta po 15"; 3. Biasion (It.) lancia delta 43"; 4. Kank-kunen (Fin.) lancia delta 3'25"; 5. Alen (Fin. subaru legacy 5'00"; 6. Chatriot (Fr.) subaru legacy 12'32"; 7. Puras (Šp.) mazda 13'22"; 8. Biča (Port.) lancia delta 25'58"; 9. Makinen (Fin.) ford sierra 29’23"; 10. De Mevius (Bel.) mazda 30'54". Dirka tri$ RIM - Zmagovita kombinacija dirke tris, ki je včeraj bila v Trstu, je 4-3-1. Dobitnikov je bilo 1.076, prejeli pa bodo po 1.142.400 lir. Slavje Heinzeija ASPEN (ZDA) — Švicar Franz Hein-zer je osvojil prvo mesto na včerajšnjem smuku za svetovni pokal v ameriškem Aspnu. Za 26 stotink sekunde je prehitel Norvežana Atleja Skaarda-la, za 49 pa Avstrijca Helmuta Hdfleh-nerja. S to zmago je Heinzer še bolj utrdil prvo mesto na skupni lestvici za SP v smuku. Za 29-letnega švicarskega asa je to že tretja sezonska zmaga v smuku, poleg seveda svetovnega naslova v Saalbachu. V italijanskem taboru so si veliko obetali od včerajšnje tekme, tako Ghedina kot Runggaldier pa sta precej odpovedala, saj je prvi bil šele enajsti, drugi pa trinajsti. Še slabše se je godilo vodilnemu v svetovnem pokalu, Marcu Girardelliju, ki je zasedel šele 37. mesto. Girardelli pa si še ni opomogel od lažje poškodbe in to se je včeraj zelo poznalo. Omenimo še, da je bila organizacija tega smuka skoraj katastrofalna, kar spet kaže, da v ZDA za smučarski svetovni pokal ni nikakršnega zanimanja. Vrstni red smuka v Aspnu: 1. Heinzer (Švi.) 1'44"89; 2. Skaardal (Nor.) 1'45"15; 3. Hoflehner (Av.) 1'45"38; 4. Stock (Av.) 1'45"69; 5. Ortlieb (Av.) 1'45"82; 6. Besse (Švi.) 1'45"92; 7. Fah-ner (Švi.) 1'46"33; 8. Pie (Fr.) 1'46"36; 9. Miiller (Švi.) 1'46"43; 10. Belczyk (Kan.) T46"57; 11. Ghedina (It.) in Thorsen (Nor.) 1'46"61; 13. Runggaldier (It.) T46"71; 14. Podivinsky (Kan.) in Al-phand (Fr.) 1'46"76; 16. Vitalini (It.) 1'46"85. Vrstni red smuka za SP: 1. Heinzer (Švi.) 114; 2. Skaardal (Nor.) 80; 3. Mah-rer (Švi.) 59; 4. Boyd (Kan.) 54; 5. 5. Zehentner (Nem.) 50. Skupni vrtsni red za SP: 1. Girardelli (Luks.) 215; 2. Heinzer (Švi.) 154; 3. Tomba (It.) 142; 4. Nierlich (Av.) 121; 5. Furuseth (Nor.) 119; 6. Skaardal (Nor.) 99; 7. mader (Av.) 97; 8. Accola (Švi.) 94; 9. Kjuus (Nor.) 82; 10. Stan-gassinger (Av.) 73. Peking kandidat za Ol PEKING — Kitajski olimpijski odbor je predstavil kandidaturo Pekinga za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 2000. O kandidaturi Pekinga bo MOK obravnaval septembra leta 1993. Agassi izločen INDIAN WELLS (ZDA) — Američan Andre Agassi je bil izločen v 3. kolu mednarpodnega teniškega turnirja v ameriškem kraju Indian W^lls. Premagal ga je rojak Jim Courrier z 2:6, 6:3, 6:4. OSTALI IZIDI: Sanchez (Šp.) - Čer-kasov (SZ) 6:3, 7:6; Forget (Fr.) - Ros-tagno (ZDA) 6:3, 6:1; Reneberg (ZDA) -Clavet (Šp.) 2:6, 6:3, 6:0; Stich (Nem.) - Santoro (Fr.) 4:6, 6:3, 6:4; Chang (ZDA) - Ferreira (J. Afr.) 6:3, 3:6, 6:4. Holmes ostal prvak MADRID — Ameriški boksar Lin-dell Holmes je ohranil naslov svetovnega prvaka v supersrednji kategoriji (verzija IBF), potem ko je v 12 krogih premagal rojaka Antoinea Byrda. Danes Koper - Jedinstvo KOPER — V drugem spomladanskem kolu tretje jugoslovanske nogometne lige igra Koper danes ob 14. uri doma z Jedinstvom iz Bihača, ki je stari znanec rumenomodrih iz drugoli-gaških časov. Trener Rora napoveduje zmago, ob podpori občinstva seveda. V ekipi bo prišlo do dveh sprememb, saj bo Radulovič zamenjal Pevnika, ki ima tri rumene kartone, obetavni Ru-donja pa poškodovanega Triparja. Izola po uspehu s Koprom (osvojila je točko) prav tako optimistično razpoložena potuje v Cazin, kjer jo čaka Krajina. Trener Marjon tokrat računa na svojega prvega strelca Bičakčiča, zato pa zaradi kartonov zanesljivo ne bo igral Omanovič, glede nastopa Kraje pa se bo trener odločil neposredno pred tekmo. (Kreft) v živo o našem športu vsak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper-Capodistria ponovitev v torek ob 16.30 pojutrišnjem v oddaji: • nogomet: Juventina naša »A li-gašica«; • košarka: to je naša divizija!; 0 odbojka: moški odbojkaski derbi Vai Prapor Imsa - Bor Agrimpex; • smučanje: Barbara Brleč, nova slovenska zvezda gost v koprskem studiu; za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991 Državno prvenstvo v hitri hoji V Gradežu skoraj 400 udeležencev Jutri zjutraj bo v Gradežu državno prvenstvo v hitri hoji (naraščajniška kategorija) in srečanje deželnih reprezentanc za kadete. Udeležba se obeta izredno številna, saj je za obe tekmi naraščajnikov in naraščajnic priravljenih po skoraj 100 tekmovalcev, okoli 80 pa bo kadetov oziroma kadetinj. Kljub temu da bo tekmovanje v Gradežu, ga prireja tržaški klub ACT, ki je letoviščarsko središče izbral zaradi boljših hotelskih zmogljivosti v sedaj skoraj zapuščenem mestecu. Tudi sama organizacija je bila v manjšem kraju dokaj lažja. Naraščajniki bodo prehodili 6 km, naraščajnice 4, razdalji pri kadetih pa bosta 3 km. Prvi start bo ob 9.30. Sam klub ACT bo dokaj dobro zastopan posebno med naraščajniki, saj je bil njen najboljši Diego Cafagna že lani med boljšimi v Italiji, kljub temu, da je bil v najnižjem letniku te kategorije. (kb) Kadetska državna liga Kontovelovi košarkarji bodo startali 17. t. m. Kontovelovi državni kadeti so se, kot znano, uvrstili v drugi del tega prvenstva. V tržaški skupini so se poleg naših predstavnikov uvrstili še Stefa-nel, Don Bosco in Ricreatori. Košarkarska zveza je je doslej sporočila le prvi dve koli. Prvo tekmo tega dela bodo Kontovelci igrali doma v nedeljo, 17. 3. ob 11. uri v Repnu proti San Danieleju, drugo pa bodo igrali v gosteh v nedeljo, 24. 3. ob 11. uri v Vidmu proti ekipi Legnonord. Čeprav so Kontovelci sklenili prvi del na prvem mestu, so se kvalificirali v nadaljnjo fazo le s štirimi točkami, saj so izgubili več neposrednih bojev s finalisti. V jutrišnjih srečanjih v treh ameterskih nogometnih prvenstvih Skoraj vse naše ekipe pred težko nalogo 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA - FORTITUDO Igralci Juventine bodo jutri igrali na domačih tleh proti solidni ekipi Fortitu-da, ki ima na skupni lestvici le tri točke manj od naših predstavnikov. Campijevi varovanci bodo pred nelahko preizkušnjo, saj bi poraz ali že morda neodločeni rezultat pomenil konec upov v boju za končno prvo mesto. Vodilni Tamai bo namreč v tem kolu igral v gosteh proti skromni Sangiorgini, ki je na spodnjem delu skupne lestvice. Igralci Tamaia so trenutno v dobri formi, nedeljska zmaga proti Costalungi jim je seveda vlila še dodatnega elana. Štandrežci so v prejšnjem kolu dosegli že petnajsti letošnji remi, vendar s prikazano igro niso zadovoljili, še posebej v napadu. V nedeljo bo ponovno nastopil Bastiani, seveda bo belo-rdečim nudil svoj običajni doprinos tudi kapetan Ta-baj, kije v prejšnjem kolu kazensko počival. Zal ne bo tokrat na igrišču Klanjščka (diskvalificiran za eno kolo) in Černigoja, ki ima po nedeljskem srečanju v Percotu nogo v mavcu. 2. AMATERSKA LIGA VESNA - PRO ROMANS Križani bodo gostili ekipo Pro Roman-sa, ki skupno s Comom v povratnem delu prvenstva ni še izgubil in je trenutno na 4. mestu lestvice. To jasno kaže, da bodo plavi pred težko nalogo. Vesna je zadnji uspeh dosegla 9. decembra lani, ko so plavi z gladkim 4:0 premagali Fog-liano. V Romansu je Vesna izgubila z 0:2, z dvema goloma Roberta Candussija, ki je skupaj z Bernabelom najboljši strelec ekipe. Dala sta vsaki po deset golov. Gostje pa računajo vsaj na točko, s katero bi se verjetno sprijaznila tudi Vesna, ki bo morala na igrišče brez izključenega Kriščaka. MARIANO - PRIMORJE Primorje gostuje pri ekipi, ki je sicer na spodnjem delu lestvice, na domačih tleh pa je izgubila le proti Piedimonteju. Mariano je namreč od skupnih 14 osvojil 10 na domačih tleh. Dodati pa moramo, Trenutek s slovenskega derbija 3. AL Mladost - Sovodnje. da je doslej izbojeval le dve zmagi: doma je premagal Gajo, v gosteh pa Pro Farro, torej ekipi, ki sta na spodnjem delu lestvice. Po nedeljskem porazu s Comom navijači Primorja upajo, da bo ekipa reagirala in prišla iz Mariana vsaj s točko v žepu. Trener Primorja Bidussi tokrat ne bi smel imeti težav s postavo, ker ima na razpolago vse nogometaše. ZARJA - VILLESSE Jutrišnji gost Zarje bo ekipa, ki po obetavnem začetku (5 tekem, 8 točk) ni dosegla pričakovanih rezultatov. Villesse je namreč z 19 zbranimi točkami le na enajstem mestu lestvice in zato bi skoraj rekli, da je odrezan od boja za napredovanje, saj dobro vemo, da si prestop zagotovijo prvih sedem uvrščenih ekip. Tudi zamenjava trenerja ni prinesla ekipi iz Vileš zaželenih rezultatov in zato mislimo, da zarjani jutri ne bi smeli imeti težav. Bazovci na zadnjih tekmah sicer ne igrajo več tako zanesljivo, navijači pa so prepričani, da ekipa jutri ne bo odpovedala, tudi zato, ker trener Mikuš ne bi smel imeti težav s postavo. Voljč in Bo-relli, ki sta bila izključena v derbiju s Primorjem, sta prestala kazen izključitve in zato bosta lahko na igrišču. GAJA - PRO FARRA Kaže, da je zamenjava trenerja zelo koristila Gaji, saj so zeleno-rumeni, pod vodstvom Čermelja, po dveh porazih v zadnjih štirih tekmah zbrali kar sedem točk in s tem dohiteli na lestvici prav jutrišnjega tekmeca. Pro Farra je sicer startala kot eden glavnih favoritov, vendar je doslej povsem razočarala. Naj omenimo, da je Pro Farra v gosteh premagala le šibki Fogliano. Iz tega bi lahko sklepali, da bi se gostje jutri sprijaznili tudi z remijem. Z delitvijo točk bi se zadovoljili tudi gajevci, ki bodo morali na igrišče brez Vengusta. 3. AMATERSKA LIGA MONTEBELLO - BREG Medtem ko je trebenski Primorec tokrat prost, Brežani gostujejo pri Monte-bellu, ki je v zadnjih tekmah pokazal, da je prebolel krizo, ko je v sedmih nasl h pih zbral le eno samo točko, v za^n!e. osmih tekmah pa so Tržačani zbrali o set točk. Upamo, da Brežani jutri bodo razočarali svojih navijačev. MEDEA - KRAS e. Po dveh zaporednih porazih je z s deljsko zmago nad San Lorenzem h . dokazal, da ni v krizi, kot je kazalo- ^ je celo trener Manzutto po PorazUatc Isonzom podal odstavko, katero je Jcas prekical. Nedeljska zmaga je bila zs *Vtj zelo pomembna. Naša ekipa jutri 9 pri Medei, ki so jo prav z nedeljsko z go tudi dohitelio na lestvici. , za Kras zaostaja za vodilno dvojico 1 v dve točki. Če misli na napredovanj .g višjo.ligo, mora nujno odnesti *z ijgfiih celo kožo, kar pa ne bo lahko. moramo, da zaradi nedeljske izključ ne bo na igrišču Darka Škabarja, pravi steber Krasove obrambe, dei, poleg krilca Gallasa, ne bo na trenerja Castellana; oba sta namr ključena. (B. RnPe SAGRADO-SOVODNJE ^ Sovodenjci ne bi smeli v lexn ntnih imeti večjih težav. Jutrišnji nasp ekipa iz Zagraja, je na spodnjem začasne lestvice in je v preišnie „r0tnn izgubila proti Junioru. Vendar nasP rajci ka ne gre podcenjevati. Sicer s0.^ aa-Sovodenj v izredni formi, še pose s0 pad je postal izredno učinkovit. na dokazali tudi prejšnjo nedeljo, k .. oe domačih tleh prepričljivo odpr več vodilno Medejo. MLADOST - AZZURRA 1oŽ-Kraševci bodo tokrat imeli leP" F 0bn'-nost, da dokažejo, česa so res P .^jii Po dveh zaporednih neodloce toč^1 se jim ponujata novi P°me® f sred)" proti goriški ekipi, ki zaseda zlato ^ no na skupni lestvici. Azzurra ne. boljši formi, saj je v PreJŠnjem ko tleh pričakovano klonila na d igraj' SUffiRSiJSije-stfi če, ne bi smeli imeti večjih teza novo zmago. Jutri v košarkarskem prvenstvu C lige Jadran TKB v gosteh Na predvečer jutrišnjega spopada med drugouvrščenim Promethe-usom in Jadranom TKB, ki bo na sporedu v občinski telovadnici v San Donaju, naj bi ne bilo razlogov za optimistične napovedi, vsaj zato ne, ker pesti naše košarkarje kriza, ki traja že štiri kola in ki je V soboto verjetno (vsaj upamo, da je tako) dosegla svoj vrhunec v Tržiču. Za ugotavljanje razlogov seveda ne more biti pristojna tedenska rubrika v dnevniku. Toda na dlani je, da se je nakaj zataknilo v Jadra-novem mehanizmu, nekaj kar je do januarja z vsemi hibami in pomanjkljivostmi vred delovalo, tako da so Vatovčevi fantje kljub vsem kritikam in neprepričljivim igram le osvajali zmage v zaporedju, porazi pa stali na ravni epizod. Sedaj se je to razmerje obrnilo. Moštvo pa igra vse slabše. Za nameček se je kriza razširila in prizadela učinek v nastopih naših košarkarjev v državnem mladinskem prvenstvu, v katerem so bili jadra-novci kandidati za uvrsitev v nada-Ijnjo fazo, kar so si verjetno zapravili po ponedeljkovem porazu z Don Boscom. Slišati je, da so fantje preobremenjeni, psihično prena-sičeni in umsko utrujeni. To bo verjetno držalo za tistih sedem desetin moštva, ki od začetka jeseni od konca poletja neprestano vadi brez svobodnega dne. Toda kriza je zajela tudi starejše igralce, oziroma tisti del ekipe, ki bi naj bil nosilec igre in ki z razliko od mladincev ni podrejen vsakodnevni obremenitvi. K temu je treba še prišteti nerazpo-rožljivost Merilna (upati je, da se bo slednji čimprej polnomočno priključil vsem igralcem) in še poškodbo Sosiča, ki je v Tržiču spet utrpel hud udarec, zaradi katerega ni treniral praktično ves teden. Ob takih premisah bi bile solze logično posledica, vendar se v športno, v košarki še posebno rado dogaja, da pride do tako imenovane »vrnitve odpisanih«. Zato pričakujemo, da bodo »modri bojevniki« (imenujmo jih še enkrat tako) že jutri v San Donaju pokazali prva znamenja oživitve in obuditve. Tekma Prometheus - Jadran TKB bo jutri v San Donaju s pričetkom ob 18. uri. (Cancia) Na Opčinah bo Sloga Koimpex gostila neugodni Ghemar V Latisani borovke pred eno ključnih preizkušenj v boju za napredovanje Prerojene odbojkarice Bora Elpro Cunja, ki so po dveh hudih porazih v derbiju prejšnjega kola nadigrale Slogo Koimpex, čaka drevi v Latisani najtežje gostovanje in najtežja tekma sezone sploh. Hkrati je to, kajpak eden odločilnih dvobojev za napredovanje. Čeprav je lestvica pri vrhu ženske C-l lige še naprej dokaj stisnjena, je vtis, da je treba ekipi, ki bosta ob koncu prvenstva napredovali v B-2 ligo, iskati v krogu ta čas vodilne trojice. Bor Elpro Cunja, Latisana in Pandaco-lor so tudi dejansko tiste šesterke, ki so v letošnji sezoni postregle z najbolj prepričljivimi nastopi, čeprav so ga vse tri nekajkrat tudi precej polomile, zato pa je njihova prednost pravzaprav manjša, kot bi lahko bila. Do konca sezone imajo borovke precej težji spored tekem kot tekmeca. Drevi igrajo v Latisani, čez dva tedna v Sarmeoli, 4. maja pa še v Piove di Saccu proti četrtouvrščenemu Ghe-marju. Prav zato je na dlani, da morajo plave nekje po poti poskrbeti za kak podvig, kar je zanje vse prej kot nemogoče, če vemo, da razen kot v Fe-lettu Umbertu proti Kennedyju, igrajo na gostovanjih še celo bolje kot doma. Toda v Latisani jih čaka tekmec, ki si Luisella Traettlno, letošnja okrepitev Bora Elpro Cunja je že pred pričetkom tekmovanja povsem neprikrito za cilj zastavil napredovanje v višjo ligo in je za dosego le—tega tudi precej vložil in to v vseh pogledih, finančnih in tudi kar se tiče obsega treniranja. Latisana je na domačih tleh še nepremagana, slabše pa se je doslej odrezala na gostovanjih. Zadnjič je izgubila v začetku prejšnjega meseca v Vicenzi, nato pa je dosegla štiri zaporedne zmage, po katerih je plave tudi dohitela na skupnem vrstnem redu. Pred zelo težko nalogo je tudi Sloga Koimpex, ki bo gostila četrtouvrščeni Ghemar. Ta se je v zadnjem mesecu povzpel visoko na lestvici, vendar pa je treba upoštevati, da je igral.(in zmagal) proti petim od zadnjih šest uvrščenih ekip na lestvici, prej pa je na primer katastrofalno izgubil v Trstu z borovkami. Sploh je za Ghemar značilno, da igra doma neprimerno bolje (je še nepremagan!) kot na gostovanjih, kjer je v osmih nastopih doživel kar pet porazov. Vsekakor pa gre za zelo nevarnega nasprotnika, ki ga slo-gašice ne smejo podcenjevati, saj pravzaprav ne vedo, kaj jih drevi čaka. Prepričani smo, da Peterlinove varovanke ne bodo ponovile blede igre' z derbija in lahko upamo, da bodo drevi z novo zmago prišle do kvote 22 točk, ki bi jim morala po našem mnenju (glede na izide zadnjih kol) zadoščati za obstanek v ligi, nakar bo njihova pozornost že lahko usmerjena v načrtovanje prihodnje sezone. V goričkem Kulturnem domu povratni derbi Valprapor Imsa - Bor Agrimpex Točki resnično potrebujejo oboji Devet kol pred koncem deželnih odbojkarskih prvenstev zanimanje za razne lige med našimi ljubitelji odbojke še ni upadlo, kajti prav vse naše šesterke še zasledujejo kak cilj oziroma še niso na varnem. V boju za napredovanje se je moški vrsti tretjeligašev Bora Agrimpex zdaj v enakovredni ženski ligi pridružil še Sokol Indules. Obe tile šesterki sta zdaj v središču pozornosti, drevi še posebej, ker ju spet čaka težka naloga. V telovadnici goriškega Kulturnega doma bo s pričetkom ob 20. uri četrti letošnji slovenski derbi in prvi v povratnem delu. Valprapor Imsa bo gostil borovce in se jim skušal oddolžiti za gladek poraz v Trstu. Obeta se ogorčen boj, saj vodilni borovci morajo ohraniti veliko prednost, ki so si jo nabrali po prvem delu sezone (do konca jih čaka še nekaj težkih preizkušenj), Goričani pa se morajo zdaj na vse kriplje držati na Površju, da jih zasledovalci ne bi vpletli v boj za obstanek, ki letos zadeva veliko število ekip. Prepričani smo, da bo tokrat tekma lepa in izena-čena. Nič manj pomemben ni nastop Olympie CDR, ki ima v Trstu proti Rozzolu priložnost, da se bistveno oddalji od nevarnih voda, a hkrati tudi resno tvega, da bi se njen položaj zelo Poslabšal. Vesti o štirih izpadih deželnih ekip iz državne C-l lige so "prestrašile" vse ekipe z dna lestvice, ki so v zadnjih kolih poostrile svoj tempo. Razen Turriaca vsi še upajo na obstanek v ligi, nekateri (kot na primer Ite-ly in Brotto) pa so se po dobrem začetku kar... čez noč povsem nepričakovano znašli v škripcih. V neugodni telovadnici šole Rosset-ti v Ul. Zandonai odbojkarjem 01ym-pie CDR zato ne bo lahko. V Gorici je 01ympia CDR zmagala s 3:2. Tekma ženske C-2 lige med Casarso in Sokolom Indules je pravo dodatno srečanje za določitev, katera od dveh ekip še lahko upa v napredovanje, poraženec bo odslej lahko kvečjemu računal še na... čudež. V Nabrežini so sokolovke zmagale s 3:1, nato je bil Casarsa na lestvici vedno pred njimi, dohitele pa so ga prav v prejšnjem kolu in ga zdaj ne mislijo več izpustiti. Goriška vrsta Agoresta Posojilnice Sovodnje, ki se je po novi briljantni zmagi na domačih tleh (prav) proti Casarsi, priključila k zgornjemu kakovostnemu razredu v ligi (kamor tudi sodi), bo igrala v Prati. Tamkajšnji Solvepi se (zaenkrat brez prevelikega uspeha) bori za obstanek v ligi. Bolje je, da ga Goričanke ne podcenjujejo. Na gostovanjih ima Agorest Posojilnica Sovodnje skrajno neugodno bilanco šestih porazov in dveh zmag, a uspeh v Martignaccu, kjer so Goričanke odpravile tedaj vodilnega Libertasa, je verjetno dokončno odpravil kakršenkoli sledi gostovanjskega sindroma, tako da lahko na drevišnje srečanje gledamo s precejšnjo mero optimizma. "Vroča" tekma pa se obeta Sočanom v moški D ligi. Gostili bodo Fiume Veneto, ki ima na lestvici štiri točke več in se nahaja tik nad "varnostno linijo". Na dlani je, da morajo slovenski odbojkarji zastaviti vse sile, da zmagajo. V Fiume Venetu so po slabi igri izgubili s 3:1. Kontovelke bodo na Proseku gostile huminski Al Ledra, s katerim pa so v prvem letošnjem srečanju izgubile s 3:1. Huminke so res čudna ekipa, če vemo, da so premagale Porcio (3. s 24 točkami), klonile pred vodilnim Mar-tignaccom šele po petih nizih, a hkrati izgubile s šibko Natisonio. Kakorkoli že, Kontovelke morajo nujno zmagati, ker je njihov spored v prihodnjih kolih dokaj težek, časa, da nadoknadijo zaostanek, pa je vse manj. Na sliki: Kontovelke so v zadnjem domačem nastopu z ekipo Gamma-legno Cecchini izgubile, drevi pa bodo na Proseku gostile huminski Al Ledra. Finale mladincev Teknoprogres jutri za naslov V telovadnici ob goriškem Kulturnem domu bodo jutri odbojkarji Vala Teknoprogres naskakovali naslov deželnih prvakov v kategoriji mladincev. Spored drugega dne finalnega tekmovanja med štirimi pokrajinskim prvaki se bo začel ob 10. uri s tekmo med videmskim VBU in porde-nonskim prvakom iz Maniaga. Popoldne bo ob 15. uri na igrišče stopil tržaški prvak Sloga Sagor, igral pa bo z Maniagom. To srečanje bo predvidoma štelo za končno tretje mesto, saj so slogaši v prvem dnevu dvakrat izgubili, Maniago enkrat, jutri zjutraj pa naj bi prav tako potegnil krajši konec. Če bo vse šlo po predvidevanjih bo zadnja tekma med Valom Teknoprogresom in VBU pravi veliki finale za naslov, zato pa bo to srečanje še toliko bolj privlačno tudi za gledalce, ki se bodo prav gotovo zbtrali v velikem številu. Po tekmovanju bo bogato nagrajevanje s priznanji za ekipe in posameznike. Mladinke pa se za naslov deželnega prvaka potegujejo v Pordenonu. Tržaško pokrajino predstavljajo odbojkarice Bora Friulex-port, ki pa so po prvem dnevu že izločene iz boja za končno prvo mesto. Jutri bodo odigrale samo eno tekmo in sicer ob 15. uri proti Pordenonu, ki je tudi glavni favorit za osvojitev naslova deželnega prvaka. Danes čaka naše rokometaše gostovanje v San Vitu Kriza Krasa Trimac še traja Rokometaši Krasa Trimac bodo nocoj 18. v San Vitu pri Tilmentu odigrali-^dloženo tekmo iz prvega povratnega k°la proti Fidesu. Srečanje je precejšnje važnosti za Krasovo ekipo, saj bi se v Primeru zmage naši vendarle odlepli od JPžjih predelov lestvice, kamor so nepri-{akovano zašli po zadnjih povprečnih ^Sstopih. Fides ima na lestvici dve točki c)anj od Krasa, a je dokaj solidna ekipa, se lahko pohvali z dobrim napadom. JVasovci bodo imeli nelahek posel, saj Otlo igrali brez Brissija in Murana. ^AS TRIMAC - MESTRINO 27:27 Ul:12) j. KRAS: Klinc, Rossi, Fonda, Kralj, Mi-Brissi 5, Kozlovič 5, Raseni 1, Rocca 6, v*hran 10, Oberdan, Vremec. ti Krasovi rokometaši so po napeti tekmi ethizirali in tako zapravili priložnost, da bi po dolgem času spet zmagali na domačem igrišču, (krasovci so doma zadnjič zmagali 2. decembra!). Mestrino velja namreč za eno šibkejših ekip prvenstva, kljub temu pa se je uspešno kosal z Lazarjevimi varovanci, ki očitno še niso premostili vseh svojih težav. OSTALI IZIDI IN LESTVICA (2. povratno kolo): Cividin - Tassina 21:16; Jol-ly - Nardi 25:15; Q. d'Altino - Fides 23:21; Oriago - CUS Udine 20:36. Cividin 24, CUS Udine 21, Jolly Cam-poformido 19, San Dona in Quarto d'Alti-no 12, Kras Trimac 10, Fides S. Vito in Tassina RO 8, Mestrino PD in Nardi Vitt. Veneto 7, Oriago Dolo 0. NASLEDNJE KOLO (16. 3.): San Dona - Cus Udine; Nardi - Cividin; Fides -Oriago; Tassina - Kras; Mestrino - Q. d'-Altino; Jolly prost. ^SŠDI ,t>veš 20-3o da bo v sredo, 13. t. m., ob na sedežu ZSŠDI v Trstu seja arske komisije. ohZS?Dl vešča, da bo v četrtek, 14. t. m., urad prt za javnost. 0.JK ČIJPA *bV6^a člane, da bo 19. redni občni ok0E društva v petek, 15. marca 1991, v -‘d• Uri v prvem sklicanju in ob 20.30 H^rgem sklicanju na sedežu Pokra-bhp*6 puristične ustanove v Sesljanu. t*v' red: 1. otvoritev, 2. poročila odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razrešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. Vabljeni. ZSŠDI vabi vse nogometne trenerje in vratarje na predavanje absolventa fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, Branka Zupana na temo: SODOBNI TRENING VRATARJA. Predavanje organizira ŠD Zarja v ponedeljek, 11. t. m., ob 20. uri v Ba-zovskem domu. Predavanje spada v sklop izpopolnjevanj in je zato obvezen za vse trenerje in vratarje slovenskih nogometnih ekip. Danes SOBOTA 9. MARCA 1991 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Ghemar; 20.30 v Latisani, Ul. Verdi: Lai-sana - Bor Elpro Cunja MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Valprapor Imsa - Bor Agrimpex; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol - 01ympia ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Prati, Ul. Martiri della Liberta: 'Solvepi Prata - Agorest Posojilnica So-vodnje; 18.00 v Casarsi, Drevored Ri-membranza: Mercato della Scarpa - Sokol Indules MOŠKA D LIGA 20.30 v Sovodnjah: Soča Sobema - Fiume Veneto ŽENSKA D LIGA 20.00 na Proseku: Kontovel - Al Ledra Humin 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Vol-pi - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 v Dolini: Breg - Virtus; 20.00 na Opčinah: Sloga Sagor - OMA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant'-Andrea - Bor DEKLICE 15.30 v Trstu, Montecengio: CUS B -Sloga B; 17.30 v Nabrežini: Sokol - Ricre-atori KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Repnu: Kontovel - Cicibona DEČKI 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel -Bor; 18.00 v Trstu, Ul. Praga: Servolana -Kontovel PROPAGANDA 15.30 v Gradežu: Grado - Dom MINIBASKET TURNIR ZINI 16.00 v Repnu Polet - Suvich NOGOMET UNDER 18 15.00 pri Domju: Azzurra - Primorje; 17.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Breg NAJMLAJŠI 15.30 v Romans dlsonzu: Pro Romans -Juventina; 15.30 v Bazovici: Zarja - San Giovanni CICIBANI 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Borgo SanfAnna; 16.15 v Trstu, na 1. maju: Bor - SanfAndrea; 16.15 v Trstu, Ul. Pascoli: Fani Olimpia A - Primorje MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Giovanni ROKOMET MOŠKA C LIGA 18.00 v San Vitu: Fides - Kras Trimac Jutri NEDELJA, 10. MARCA 1991 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Fortitudo 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Vesna - Pro Romans; 15.00 v Marianu: Mariano - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Villesse; 15.00 na Padričah: Gaja - Pro Farra 3. AMATERSKA LIGA 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Breg; 15.00 v Medei: Medea - Kras 15.00 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Azzurra NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - CGS; 10.30 na Proseku: Primorje - SanfAndrea; 10.30 v Bazovici: Zarja - Costalunga NAJMLJAŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Fani Olimpia ZAČETNIKI 9.30 v Krminu: Cormonese B - Sovodnje; 11.45 na Proseku, Ervatti: Portuale -Zarja; 12.15 na Proseku: Primorje - SanfAndrea KOŠARKA MOŠKA C LIGA 18.00 v San Donaju: Prometheus - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcola-na - Sokol NARAŠČAJNIKI 11.15 v Sežani (pokal Mars): Breg - Slovan ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS Trst 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Le Volpi A; 11.00 v Trstu, Montecengio: CUS - Sokol DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga A - Breg; 10.30 v Trstu, na Alturi: Altura - Bor Friulex-port B Pojutrišnjem PONEDELJEK, 11. MARCA 1991 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 v Repnu: Jadran Farco - Conegli-ano Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sobota, 9. marca 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Brescii in L’Aquili ju je sprejela velika množica prijateljev in sorodnikov Major Bellini in kapetan Cocciolone od včeraj končno vsak na svojem domu Emilija Romagna dežela smrti in bolezni BRESCIA, L'AQUILA Major Gi-anmarco Bellini in kapetan Maurizio Cocciolone (na sliki AP) sta končno vsak na svojem domu. Bellini v Borgo-satollu pri Brescii, Cocciolone pa v L'-Aguili. V obeh krajih je italijanska letalca, ki sta s svojim letalom padla v roke sadamovjh vojakov, pričakala ogromna množica sorodnikov in prijateljev, ni pa manjkalo tudi novinajev in fotografov. Včeraj sta bila letalca dejansko edina in glavna protagonista dneva. Že večer prej, ko je državna televizija neposredno prenašala pristanek letala na rimskem letališču Ciam-pino, je prenosu sledilo šestnajst milijonov ljudi. Letalca sta odgovarjala tudi na vprašanja novinarjev. Cocciolone je med drugim dejal, da obžaluje, da se je njegovo poslanstvo v Zalivu zaključilo tako slabo. Bellini pa je povedal, da ga je bilo samo enkrat resnično strah. Skrivališče, kjer je bil z ostalimi vojnimi jetniki, je bilo namreč v neposredni bližini nekega strateškega objekta, ki so ga zavezniške sile bombardirale. Glede poškodb, ki sta jih utrpela deloma med strmoglavljenjem letala, deloma med jetništvom, pa ni- sta hotela letalca govoriti, prav tako nista povedala, kje je njuno letalo padlo. Nesreča, ki ga je doletela, pa ni niti malo spremenila Bellinijeve strasti za letenje. Preden je odšel v vojaško misijo je vložil prošnjo za sprejetje v italijansko astronavtsko ekipo. Prav pred dnevi pa je dobil obvestilo, da ga čaka sprejemni izpit. Zaradi izrednih razmer mu bodo pristojne vojaške oblasti nekoliko »priredile« datum, major Bellini pa je že včeraj izjavil, da se bo prav kmalu začel pripravljati na »to novo avanturo«. Kapetana Coccioloneja so v LA:quili sprejeli tudi številni predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. Cocciolone je bil sproščen in dobre volje in je povedal, da je bil najbolj srečen, ko je po dolgem času spet legel v »pravo posteljo«. V intervjuju z novinarji je povedal tudi, da je v rokah iraških vojakov še nekaj italijanskih civilistov, predvsem delavcev podjetij, ki so imela dela v zakupu v Kuvajtu. Prav zaradi tega je Cocciolone prosil novinarje, naj mu ne zastavljajo vprašanj, ki bi lahko kakor koli ogrožala varnost italijanskih jetnikov. RIM — Prebivalci Emilije Romagne so ogorčeni zaradi nekaterih papeževih ocen o tej deželi. Janez Pavel II. je namreč v nekem svojem govoru primerjal Emilijo Romagno z »nositeljico stigem, bolezni in smrti«. Ocena je resnično težka, prizadela pa je tudi številne cerkvene dostojanstvenike, škofe, nadškofe, kardinale, ki so po rodu iz te dežele. Med njimi velja omeniti kardinale Casarolija, Oddija, Lambertinija, Silvestrinija, Rossija, Sa-battanija in novoimenovanega predse-nika škofovske konference Ruinija. Papeževe besede so v vatikanskih krogih sprejeli z veliko grenkobo, tudi zato, ker se papežu ni zdelo umestno, da bi se pred takim govorom posvetoval s prizadetimi. Prelati se sprašujejo tudi, zakaj je papež s tolikšno ostrino govoril o deželi. Poleg tega pa postajajo vatikanski telefoni že kar vroči, saj ljudje iz Emilije Romagne stalno telefonarijo v znak protesta. Ljudje opozarjajo, da je dežela Emilija Romagna že skoraj tradicionalna domovina najvišjih cerkvenih predstavnikov, zato jim je nerazumljivo, kako je moglo priti do tako ostrih besed s strani papeža. Kritike na račun Italije zaradi tragedije v Somaliji RIM — »Italija je pozabila na Somalijo!« Ta alarmni klic so včeraj dramatično prikazali poslanci »zelenih« na tiskovni konferenci, ki so jo imeli v Rimu. »Italija se je po padcu diktatorja Barreja popolnoma odmaknila od Somalije, medtem ko ta afriška država potrebuje prav sedaj največjo pomoč.« S tem stavkom je začel tiskovno konferenco v poslanski zbornici predstavnik »zelenih« Gianni Lanzinger. »Italija je s prejšnjim režimom sodelovala zelo tesno ter tudi vsestransko branila diktatorja Barreje, sedaj pa, ko po državi razsajajo epidemije nalezljivih bolezni in pustošita glad in žeja, ni nikogar zraven!« Lanzinger je nato svoje izvajanje nadaljeval s konkretnimi številkami. Dejal je, da je od začetka vojne v Somaliji umrlo preko 150 tisoč oseb, od katerih najmanj 50 tisoč v samem glavnem mestu Mogadišu. Še posebno tragično je v pokrajino okoli Kišmaja, ki je še pod nadzorstvom Barrevih čet. »Zeleni« so še omenili nedavni hud dogodek, ki se je zgodil na letališču v Mogadišu, kjer je med razdeljevanjem hrane umrlo kakih 150 oseb, in ne sedem, kot je bilo prvotno rečeno. Lanzinger je bil še posebno polemičen, saj je obtožil celotno mednarodno skupnost, da ni znala preprečiti tega napovedanega pokola. »Zeleni« so nato dali vrsto konkretnih predlogov za pomoč Somaliji. Otrok ranjen v eksploziji plinske jeklenke RIM — Včeraj zjutraj je silovita eksplozija odjeknila v rimski četrti Cassia, kjer je skupno 250 manjših stanovanj za izseljence. V enem od teh je bomba tekočega plina popolnoma razdejala bivališče družine s Kapverdskih otokov. Najhujše jo je skupila petletna Anicia Sivla, katero so takoj sprejeli v bližnjo bolnišnico s pridržano prognozo zaradi razbitja kolka in drugih poškodb. Niso še znani razlogi za eksplozijo, kaže pa, da se je zgodila v bližnjem stanovanju družine Fernandez, kjer je verjetno nekdo pozabil odprto jeklenko, nato pa prižgal plin. Finančni stražniki zasegli 35 kg heroina VARESE — V ponedeljek so finančni stražniki zaplenili na tovornjaku, ki je bil parkiran na avtocesti pri kraju Lag-hi a Castronno pri Vareseju in je prišel1 direktno iz Turčije' 35 kilogramov čistega heroina. V okviru te operacije so finančni stražniki aretirali dva turška državljana, in sicer enega na samem tovornjaku, drugega pa v Švici, kamor je bil tovornjak z veliko količino mamila namenjen. Novica je prišla v javnost šele včeraj, saj niso hoteli finančniki še izdati svojih načrtov, kaže pa, da se je operacija dokončno in uspešno zaključila. Podrobnosti operacije je namreč opisal namestnik državnega pravdnika v Vareseju Agostin0 Abate, ki je dejal, da so prvega Turka aretirali, ko je ta pravkar pripravil 60 zavojev za prepjodajo, istočasno s0 finančniki aretirali drugega Turka v Švici, ki je nestrpn0 čakal zavoje. Italijanskim finančnih stražnikov so pomaga11 francoski in švicarski kolegi. Hud poraz britanskih konservativcev na dodatnih volitvah v zbornico občin LONDON — Katastrofalen poraz konservativcev v doslej izredno zanesljivem volilnem »lovišču« je kot strela z jasnega treščil pred britanskega premierja Johna Majorja, ki se je le 100 dni po prevzemu oblasti čutil že tako gotovega, da je resno razmišljal o predhodnih splošnih volitvah. Toda volilci v Ribble Valleyju (Lan-cashire) so masovno glasovali za liberalne demokrate in za njihovega kandidata Michaela Carra (na sliki AP). Ta je dobil 22.377 glasov, kar je 4.601 glas več kot konservativni kandidat Evans. V odstotkih to za konservativce v primerjavi s prejšnjimi volitvami pomeni kar 25 odstotno izgubo glasov, poraz pa so doživeli tudi laburisti, saj je bil njihov kandidat Farrington šele tretji, stranka pa je izgubila osem odstotkov glasov. Vzrok za poraz mnogi vidijo v zloglasni občinski taksi »poli tax«, ki jo je uvedla že Margaret Thatcher. Neposredno prodaja od proizvajalca do potrošnika svežo in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut »SAN DANIELE« Pršut »PARMA« Pršut »SAURIS« Pršut »NAZIONALE« Parma Pršut »MEC« Pršut v kosih sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev George Bush odlikoval Margaret Thatcher Predsednik ZDA Bush je v četrtek Margaret Thatcher podelil najvišje ameriško civilno odlikovanje »Medaljo svobode« (AP) Stopnja zaposlenosti lani ponovno manjša RIM - Po podatkih statističnega zavoda Istat se je lani poprečna zaposlenost (v poštev za računanje prihajajo industrijska podjetja - razen gradbenih - z več kot 500 zaposlenimi) v primerjavi z letom 1989 zmanjšala za 1,8 odstotka. Samo decembra lani se je zaposlenost v primerjavi z novembrom zmanjšala za 0,6 odstotka, v primerjavi z decembrom leta 1989 pa za cela dva odstotka. Če pogledamo posamezne sektorje, se je najmanj zmanjšala zaposlenost v proizvodnji investicijskih dobrin, in sicer za 1 odstotek, najbolj pa v proizvodnji potrošnih dobrin, kjer je bila lani v primerjavi s predlanskim letom zaposlenost za 2,4 odstotka manjša. V lanskem letu se je zmanjšalo tudi število dejansko opravljenih delovnih ur, in sicer za 2,4 odstotka. Najbolj se je zmanjšalo število delovnih ur (za 3,7 odstotka) v industrijskih podjetjih za predelavo in obdelavo kovin, kar je treba pripisati tako obnovi sektorske delovne pogodbe kot tudi izrednemu povečanju dopolnilne blagajne, ki je bila lani kar za 49,5 odstotka višja kot pa je bil to primer v letu 1989. PLEČE - KOTLETI - JETRA - SRCE - LEDVICE - JEZIK ' TACE - REPI - REBRCA - SVEŽE SVINJSKE KLOBASE - KUHAN PRŠUT PRAGA - HRENOVKE - KRANJSKE KLOBASE - VSE VRSTE KUHANIH IN SUROVIH SALAM DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TR^1 Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel. 820334/5/6 - Tlx 460237 ODPRTO TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. ure PROSTORNO PARKIRIŠČE Avtobusne povezave šlev. 23-40