Gospodarske stvari. Pomladanskim opraviloni v sadunosniku še priStevamo pomlajanje in precepljavanje dreves. Mnoge vrste našega sadnega drevja začno zgodaj roditi in rodš potem leto na leto neutrudno ter razveseljujejo sadjarja s svojo rodovitnostjo. Ali to veselje 6ez nekaj časa neha. Drevesa začno dajati manje sadja in tudi to je vsako leto drobaeje. Poleg tega poganjajo takšna drevesa nižje na debelejših vejah ravne, krepko rastoče Sibe. To so znamenja, da so se drevesa vsled svoje preobilne rodvitnosti izcrpala, t. j. vso svojo mo6 porabila in oslabela. Takšna drevesa se morajo pomladiti, da se zopet okrepčajo in da se prejšnja rodovitost povrne. Pomlajajo pa se tudi takšna drevesa, katera so poškodovali viharji, to6a, sneg ali kakšna bolezen, kakor n. pr. glutasti rak, vsehlost škorje in dr. in katera so v hudih zimah na tanjših vejah in vejicah pozebla. Slednjič takšna, katera eno-stransko in nepravilno rastejo. Pomladijo pa se drevesa tako-le: Vse debeleje veje odžagaj za 6etrti ali tretji del njihove dolgosti in sicer neposredno pred kakšno stransko vejico, katera naj odrezani del nadomestuje. Nastalo rano ob robu gladko obreži z ostrim nožem, potem pa jo zamaži z blatom, za takšno mazanje pripravljenim. Pri pomlajanju začni delo zgoraj pri vrhu in ga nadaljuj navzdol. Pazi pa, da ne odrežeš na eni strani preve6, na drugi premalo, koš mora dobiti pri pomlajanju pravilno, naravni rasti drevesa primerno obliko. Da se pretakanje mezgovine vsled porezanih vej preveč ne ustavlja v drevesu, pusti 1—3 veje neporezane kot veje vla6nice in jih pomladi še le prihodnje leto. Prej omenjene ravne šibe, ki se rade prikažejo na vejah izcrpanih dreves, poreži, ako jih ne potrebuješ za novi koš. Na koncu pomlajenih vej ti bodo tudi nastale takšne ravne in krepko rastoče veje. Le-te poreži, samo eno pusti, pa tudi to le lakrat, če se ti zdi potrebna za podaljSanje pomlajene veje. Pomlajeno drevo začne kmalu spet roditi in rodi potera obilno, kakor je rodilo poprei. Ali zopet se lahko izcrpa, tako, da ga moraš v 10—15 letih vnovi6 pomladiti. Pomladujejo se jablane, gruške, kutine, slive, 6esplje in višnie. Kakor pomlajanje, ravno tako koristno je včasih, precepiti že v sadonosniku stoječe sadno drevo. Precepiti, t. j. gori v košu požlahtniti drevo pa kaže: 1. 6e si zapazil, da si vsadil namesto požlahtnjenega drevesa lesnačo ali lesniko, sploh nepožlahtnjeno lesno drevo; 2. če drevo prebujno raste, pa ni6 ne rodi; 3. 6e si spoznal, da doti6na sadna vrsta v tvojem sadunosniku ne prospeva; 4. 6e ho6eS imeti na vsajenem drevesu kakšno dolo6eno vrsto. Pri precepljenju pazi na to, da (če ni precepljenec divjak) cepiš na rano vrsto zopet rano, na pozno zopet pozno vrsto. Da ti vsled ustavljanja mezgovine drevo ne usahne, pusti prvo leto 1—3 veje kot veje vlačnice in jih cepi Se le prihodnje leto. Precepis lahko vsako vejo, katera še ni prekora6ila debelosti 6loveškega nadlakta. Pri ve6jih in močnejših drevesih je pa naibolje, da se drevo najprej pomladi, potem še le precepi. Prav primeren na6in cepljenja je cepljenje za škorjo, pa tudi po drugih na6inih cepljenja lahko precepavaS. V tanjše veie deni po eden cepifi, v debeleje pa smeS vtakniti tudi po dva in celo po tri. Vselej pa pazi pri precepavanju na to, da ne popačiš oblike koša, da ne odrežeš namreč nekaj vej premalo, drugih ne preveč. Na cepiče, s katerimi si cepi!, radi sedajo tiči in cepič premaknejo ali ga s svojo težo celo odloraijo. TakSnega poškodovanja precepljence varuješ, ako napneš čez vsak cepič lok dovolj močne vrbove trte in ga trdno privežeš na vejo. Tiči bodo potem sedali na lok in ne bodo mogli poškodovati precepljenca. Precepljeaa drevesa začno v drugem ali tretjem letu po precepljenju roditi in navadno prav rada rode. Ne zamudi torej precepavati drevja, ako spoznaš, da Je to potrebno. —pr— Plazovi, kako jih zabraniti? Mnogotera nesreča preganja ubozega kmeta, med tem ni zadnja uima, nevihta, katera mu raznotero škoduje. Toča pobija pridelke polja, da so le-ti prej izmlaeeni, nego so dorasli. Preobilna voda raztrga pota, iuši jezove in blati travnike. Ali še večja je njena moč! Pogosto se zarije v zemljo, jo prenapolni s svojo težo in močjo, da jo vzdigae in nese, blateč vse grede, v bližnji potok. Ko se vreme zjasni, pa se na navadno močnej rodovitnej zemlji že od daleč vidi velika rana, ker utrgal se ie plaz! Ta se navadno dolgo ne zaceli, ker v strmini je težko obdržati rodno prst, kjer bi vsaj trava kalila, na spodnjej plasti, koder se je zemlja utrgala, pa je navadno nerodovitna ilovica. Takih plazov imamo žalibog dosti na naših posestvih. Najraje se utrga plaz ob robu njiv ali travnikov, kjer je rob strm, zgoraj pa ravnina. Na ravnici se voda ne raore dosti odtekati, zato sili v zemljo. Ta jo pije in sesa, dokler ne postane težka tako, da je gornja plast, drna in grmovja, ne more več skupaj držati. Odtrga se torej in mod šumljanjem novih virov leze v dolino. S tem je seveda na zemlji in pridelkih storjene več ali manj občutne škode. Seveda bi vsak kmet to rad zabranil, samo da mu je mogoče. Skoraj večina lakih nezgod se ne da ubraniti, nekaj ker so ne ve kedaj in kako bode prišla nevihta, nekaj pa tudi lega kraja pogosto onemogoči vsako brambo. Vendar se tudi v tera obziru da včasih kaj storiti, kar naj nekoliko pregledamo. Kakor rečeno, najraje se utrga plaz od roba njive, za kar je uzrok preveč raven rob njive, kjer se z oranjem kupiči debela in težka zemlja. Da se to zabrani, treba }e vsaj vsako tretje leto orati tako, da se brazda na sredi ravnine začne in spodnji del roba nazaj orje, ob kraju pa okoplje. To se naj godi tedaj, kadar se ni gnojilo, ker gnoj je pri tem delu preeej na poti. S tern se teža zemlje spravlja nazaj na močna tla in olajsa butaro roba. Ob enem pa se ravnina roba zmanjša, da ob nevihtah ne zadržuje vode, katera je uzrok plazom. Na travnikih je pa to malo drugače. V strmih in suhih krajih so namreč ob malih potokih napravljene senožeti, na katere ie po malih jarkih iz potoka napeljana voda, da zamaka zemljo. Dostikrat je težava, po suhei in od živalij prevrtani zemlji spraviti vodo na zaželjeno mesto, da poji kmetu suho zemljo. Kadar nastopi nevihta, pa je kmalu vode povsod preveč. Iz potoka jo udere po jarkih čez silo, zraven pa se je pripodi po bregu navzdol, da majhen jarek ne zadostuje več za odpeljevanje. Ob takej priliki se voda rada ponaša s tem, da utrga kos zemlje in siloma si napravi pot k strugi potoka. Seboj nese vefi ali manj rodovitne zemlje, s katero blati po travniku naprej. To seveda kmetu ni ljubo, da začne razmišljevati, kako bi se za drugipot pripravil, ko ga pridejo obiskovat enaki gusti. Prvo je, da se zabrani preveliko vode na jarek in struge potoka. To se napravi, ako se nad «spuščalko> položi močna bruna, da ima voda omejeno strugo. Kadar je vode odveč, ta ne more v jarek, temuč mora nazaj v potok. Navadno se pri takej «spuščalki» ob nevihti vsa voda ovrže, ker je zaneslo raznih smetij in vejevja. To pa je le prav, ker s tem je jarek oproščen, preveliko vode za čas nevihte ali deževja nositi. (Konec prih.) Sejmi. Dne 23. aprila v Kaniži pri Ptuju, v Brežicah (za svinje), v Ivniku, pri Svetem Juriju ob Pesnici, v Poličanah (za svinje) in v Hočah. Dne 25. aprila pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Središču, Kostrivnici, Halbenrainu, Dobovi, Vuzenici, Št. Juriju ob juž. žel., v Št. Juriju ob Taboru, v Mozirju, Dolu, Klunjanah in Gotovljah. Dne 26. aprila v Kozjem in Orešju. Dne 27. aprila v Sevnici ob Savi in v Imenera (za svinje). Dne 28. aprila na Bregu pri Ptuju (za svinje) in pri Sv. Antonu v Slov. gor.