DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 22 Sreda, 20. marca 1935 Leto X ii Za kruh, enakost in svobodo! n »Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji, komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto!“ (Ivan Cankar.) Vsi hotelo tajne volitve! Pod pokojno Avstro-Ogrsko smo imeli do zadnjega najreakcionar-nejši volilni sistem: od 353 poslancev dunajskega pralamenta so jih sami veleposestniki volili 85; 85 mandatov je bilo rezerviranih izključno samo za aristokrate, škofe in opate. 21 poslancev so volile trgovske zbornice, to je bogata bur-žuazija, 118 poslancev so volila mesta, 129 podeželske občine, v tema dvema kurijama so volili meščani in kmetje, delavci pa do 1896. leta sploh niso smeli voliti. Po velikih bojih delavstva so dodali 1896. leta tem štirim kurijam še peto, v kateri so vsi volivci volili 72 poslancev. Delavci so smeli voliti le v peti kuriji; gospoda, ki je imela že v prvih štirih kurijah 353 mandatov, je volila še v peti, ki je imela 72 mandatov in še tu preglasovala delavstvo. Naša slovenska gospoda — liberalna in klerikalna je vedno zagovarjala reakcionarni volivni sistem. Napadel jih je tudi Ivan Cankar: »Kratili so delavstvu in vsemu delavskemu ljudstvu njegovo najprvo, najnavadnejšo, najpotebnejšo pravico, tisto pravico, ki jo ima ljudstvo že v vseh drugih državah.« Delavstvo pa je vztrajalo v boju za splošno, enako in tajno volivno pravico, ki jo je izvojevalo 1905. 1. Ivan Cankar je rekel o tem: »Delavstvo je stalo na straži, delavstvo ni popustilo, delavstvo ni hotelo, da bi bila zastonj in brez sadu tekla kri toliko hrabrih bojevnikov, da bi bilo zastonj vse trpljenje, zastonj vse preganjanje. Čas je prišel, ljudstvo je hotelo žeti, kar je sejalo, hotelo je žeti, kar je gnojilo s svojo srčno krvjo. In res — boj ni bil zastonj, trdno upanje v konečno zmago se je izpolnilo.« Torej edino-le delavski razred je izvojeval splošno in enako volilno pravico. V Jugoslaviji je to pravico odpravil samopašen režiml JNS in volitve 5. maja se vrše po zakonu, ki ga je izdelala JNS-gospoda. Kljub teinu, da je ta volivni zakon skrajno neugoden za nas, gremo v volitve, ker vemo, da le s korajžnim bojem bomo dosegli zopet vse politične svoboščine in tajne volitve. Kamor gre človek, kjerkoli govori z ljudmi povsod hočejo vsi tajne volitve. Kdor resno hoče tajne volitve, kdor je res proti vsakemu nasilju in pritisku, bo moral 5. maja glasovati za našo listo, ker edlno-le zmaga liste delavskega razreda pomeni garancijo* da bo odpravljena vsa grda dedščina JNS, da bodo zopet uvedene tajne volitve, da bomo vsi državljani svobodni in brez vsake bojazni odločali o usodi jugoslovanskega naroda. 5. maja moramo pokazati vsem .INS-ovcem in fašistom, da tudi najslabši volivni red ne more biti trajna ovira, da ne bi ljudstvo prišlo do svojih pravic, ki mu gredo. Dveletno vojaško službo so sklenili uvesti v Franciji. Lista zveze delovnega ljudstva vabi vse delavce, nameščence, kmete, obrtnike, skratka vse delovno ljudstvo Ljubljane in okolice na VELIK VOLILNI SHOD na Jožefovo, dne 19. marca ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« na Miklošičevi cesti. Govoril bo nosilec državne kandidatne liste Dr. 2IVKO TOPALOVIČ iz Beograda, dalje predsednik ljubljanske Delavske zbornice Sedej in drugi govorniki. , x.t Za Celje In okolico se bo vršil * VELIK VOLILNI SHOD na katerem bo govoril s. dr. Topalovič v torek, dne 19. marca ob 6. uri zvečer v dvorani hotela »Union«. se bo vršil Za Maribor In okolico VELIK VOLILNI SHOD na katerem bo govoril s. dr. Topalovič, v četrtek, dne 21. marca ob pol 19. (pol 7.) uri zvečer v veliki dvorani pivovarne »Union«. Vsi, ki ste za socialno pravičnost, enakost in svobodo, vsi, ki ste proti kapitalističnemu, izrabljanju delavcev, kmetov, uradnikov in obrtnikov, pridite in manifestirajte za svoje zahteve, za skupno akcijo vsega delovnega ljudstva Jugoslavije! Akcijski odbori. Kadar gre proti delavstvu, so enih misli Pograbijo v ta namen tudi lail Beograjska »Štampa« je poročala, da je bila konferenca naših zaupnikov v Čačku vznemirljiva. Sodrugi iz Čačka so telefonično sporočili v Beograd, da je vest lažnjiva, ker na konferenci ni bilo nobenih ugovorov ali celo demonstracij proti funkcionarjem v Beogradu ali celo proti s. dr. Živku Topaloviču. Poročilo »Štampe« je bilo popolnoma neresnično. V dravski banovini sta to poročilo objavila »Slovenec« in »Jutro«, ki sta v boju proti delavstvu popolnoma složna, čeprav bi sicer drug drugemu rada poruvala lase. Verujemo, da je s. dr. Živko Topalovič, nosilec delavske liste, trn v peti te črne in nacionalistične gospode, ker se ga boji zaradi njegovih sposobnosti in zaradi njegove zna-čajnosti, ki je v taboru nasprotnikov ni. Naše organizacije poznajo s. dr. Ž. Topaloviča, ki ni izpreminjal politične barve, ni se prodajal meščanskim politikom, ki so se tepli za ljubezen naroda, pa so sedaj ostali na cedilu. S svojimi sposobnostmi in v svojem socialističnem1 prepričanju je ostal izključno branitelj pravic in bo-ritelj za osvoboditev delavskega razreda in delovnega ljudstva od kapitalističnega izkoriščanja. Ne zamerite, gospodje, če ni nosilec delavske liste iz vaših belih, zelenih ali črnili vrst, ki ste delavstvo najbolj gnjavili in preganjali, v vsem boju za pravico in svobodo! Pred delavsko vlado na Norveškem Norveška liberalna vlada je pri debati o predlogih za pobijanje brezposelnosti dobila nezaupnico. Z ozirom na to je predsednik vlade Mo-winkel odstopil. Novo vlado bo najbrž sestavil predsednik parlamenta Nygaarsvold, ki je obenem predsednik delavskega poslanskega kluba. V Nemčiji splošna vojaška dolžnost Krinke padajo Nemška vlada je imela v soboto sejo, na kateri je sklenila uvesti splošno vojaško dolžnost. Vojska bo imela 12 zborov s 36 divizijami. V Ženevi so bili presenečeni nad to vestjo. Iz sklepa je razvidno, da se Nemčija ne vrne v Društvo narodov in niti ne bo sklepala pogodb, v katerih bi ne imela odločevalnega vpliva. Katera le prava politika za kmeta? Zadnjič smo rekli, da bomo našim kmetom na živih primerih pokazali, da mi ne uganjamo nobene demagogije s parolami, ki jih postavljamo za kmečko ljudstvo, temveč da bomo po njih tudi delali, ako nas poveri ljudstvo. Socialistične stranke imajo danes od vseh držav v Evropi največji vpliv v skandinavskih deželah Danski, Švedski in Norveški, kjer so večinoma tudi državne vlade v njihovih rokah. Kmetje v večini držav, zlasti pa v tistih, kjer vladajo fašisti, kakor v Italiji in Nemčiji, niso zlezli iz strašne gospodarske krize, temveč vedno bolj propadajo v njej. Kako pa je na Skandinavskem, kjer se je kmet v velikih množicah pridružil delavstvu in dosegel odločujoč vpliv v državi? Popolnoma nasprotno. Čeprav še tudi tam ni odpravljen kapitalistični sistem, so kmetje in delavci že mnogo dosegli. Njihova vlada je posegla v gospodarstvo na ta način, da je prškrnila veliko kapitalistično gospodo, zavarovala cene vsem kmečkim pridelkom, poskrbela za tehnično zboljšanje kmečkega gospodarstva, obenem pa zaščitila tudi dohodke industrijskega delavstva. In kaj je dosegla? Da slišimo slavnega angleškega učenjaka Cola, ko vemo, da so Angleži precej pametni ljudje! On piše v ugledni reviji: »Skandinavija je dosegla znatem napredek. Švedska je s pomočjo preračunane, načrtne državne proračunske politike socialistične vlade dosegla že pravo prosperiteto (t. j. procvit gospodarstva), in Danska je krizo premagala.« Kajti na Danskem so pomagali na noge kmetom, ki so prišli v krizo predvsem' radi krize v Angliji, na ta način, da so še bolj spopolnili kmečko zadružništvo, gospodarstvo in vso prodajo pridelkov. Tako piše o danskih kmetih drug Anglež Loon: »Danes je na Danskem 150.000 neodvisnih kmetov, ki obdelujejo mala posestva od 4 do 40 hektarjev; samo 20.000 kmečkih posestev je večjih od 40 hektarjev. Mlečne proizvode, ki gredo v inozemstvo, proizvajajo po najnevejših znanstvenih metodah; teh se uče na poljedelskih šolah, katerih učni načrti neposredno spopolnjujejo pouk na javnih šolah ... Da si Danci ohranijo svojo prednost na trgu poljedelskih pridelkov, kontrolirajo s strani države najnatančneje vse, kar zapusti njihovo deželo. Na ta način so si pridobili tako dobro ime, da se smatra njihova trgovska zastava kot garancija za popolno čistost njihovih proizvodov.« To je prava politika v korist kmeta. Kaj pa so naše meščanske stranke vse brez izjeme delale za kmeta? Nič. Krmile so ga s frazami, govorile o veri tam, kjer ni prav šlo za vero, se mu hlinile in dobrikale ob vsakih volitvah, gospodarsko so pa »skrbele« zanj edino toliko, da so mu izvabljale denar za razne hranilnice, posojilnice in banke, ki so jih potem zaprli. Mislimo, da je nase kmečko ljudstvo že spregledalo vse to, da ve, da od fraz ne bo nikdar sito m da mora iti skupno z delavstvom, da doseže v državi tako gospodarsko politiko, ki bo res skrbela za življenjske interese delovnega ljudstva. Kdor bo volil in kdor ne bi volil Volilec! S svojim iglasom za delavsko listo poveš, da zahtevaš izbolša-nje razmer, da hočeš soodločevati pri reševanju življenjskih vprašanj, da hočeš imeti vpliv, da izvojuješ svoje pravice in varuješ pridobljene. Več vpliva hočeš imeti, ker hočeš biti enakopraven državljan; to pravico imaš. » Volilec! Če ne oddaš svojega glasu za listo delavskega ljudstva, si podprl nasprotnika in oslabil vpliv delovnih 0 kmetiški zaščiti piše bratskemu listu mali kmet iz Banata. Razmere pri nas niso drugačne, zato podamo tudi tukaj njegove misli. Lov na volilne glasove se je pričel. Po deželi agitirajo zlasti z zaščito kmeta in obetanjem, da se bodo, če lc mogoče, odpisali vsi dolgovi. To je seveda samo volilna vaba, da bi voiilci hlastali po njej. Pojmovanje kmetiške zaščite je pa po naših vaseh jako različno. Razlika med dolžnikom in dolžnikom je velika. Če bi hoteli to vprašanje prav rešiti, bi morali najprej pravilno določiti razliko. Dovolj kmetov imamo, ki so zadolžitev sami zakrivili, in to so večinoma veliki kmeti, ki jih ščiti tudi zakon o zaščiti kmeta. Mali kmet se je mogel le malo zadolžiti. Že davno prej mu niso zaupali posojil. Večino dolgov malega kmeta tvorijo davki, na te se pa kmetiško varstvo ne nanaša. Ni malo kmetov, ki so v dobi inflacije svojo posest prekomerno povečali, seveda na up ali dolg. Zaradi povečanja posestva so naraščali tudi davki. Ko je bil uveden žitni monopol, so si kmeti marsikaj obetali; žal je bil monopol prehitro odpravljen in potem so se v žitni trgovini cene kakor običajno menjavale, ki so vse nadc teh pohlepnežev uničile. Ena ali dve slabi žetvi sta prišli vmes in dolg je postal neznosen. Takoj po parlamentarnih volitvah 1931 so zadolženi poslanci sami in tervenirali, da bi kmeta raz-dolžili. Samo vesti o tej akciji so povzročile, da veliki posestniki niso hoteli več odplačevati dolgov, čeprav bi to marsikdo lahko storil. Poznamo kmete, ki pšenico po dve leti hranijo in čakajo, da sc jim dolg deloma odpiše, hoteč s tem imeti od svoje pretkane špekulacije dobiček. Če bi utegnilo priti do tega, potem bodo ti lisjaki še bogatejši. Na drugi strani so pa ljudje, mali kmeti, ki so postali stari, stradali desetletja, svoje prihranke nosili v Tone Maček: 149 Starejši so imeli za take izbruhe samo prezir in pomilovanje. »Mladost, norost! Jajce bi rado bilo pametneje od kokoši.« »Če je to norost, pa pojdite in začnite zopet z vrvmi vlačit »ladje« navzgor po Savi, kakor so jih vlačili pred sto leti.« »Ne bomo jih več vlačili in tudi vemo, da radi nas železnice ne bodo razdrli. Ali to nam bodete pa že priznali, da odkar so začele rasti po svetu vsemogoče tovarne ko gobe po dežju, je konec naše zlate dobe, odkar je delo človeškh rok nadomestil stroj, peša naše blagostanje. Mar ni tako? A?« Mlajši niso vedeli na to odgovora. slojev v javnem življenju. Zanemarjal si svojo dolžnost. S tem si namreč priznal, da se ne brigaš, kaj delajo nasprotniki in jih niti ovirati nočeš v njih naklepih proti delavskemu razredu. Prodal si se jim s tem, da si jim prepustil samim odločanje o tvojem socialnem položaju. Interesi delavskega razreda so eni, delodajalskega razreda eni. In kdor bi se ne brigal za svoje interese, je izdajalec celega razreda, ne le samega sebe. banke in hranilnice, ki pa sedaj, ker veleposestniki nič ne plačujejo banki od svojih dolgov, ne izplačujejo hranilnih vlog in ti ljudje naravnost stradajo. Problem malega kmeta ni odvisen toliko od akcije za razdolžitev, kakor da se cene kmetiških produktov dvignejo in stabilizirajo, da kupna moč delovnega prebivalstva narašča v mestu in obenem tudi v pravični razdelitvi davčnih bremen. V vseh teh vprašanjih imajo, delavci in kmeti skupne interese. Razdolžitvena akcija brez teh predpogojev utegne malemu kmetu malo koristiti, če ne bo njegov obstoj za bodočnost osiguran. Razentega zahteva pravična izvedba razdolžitvene akcije točen pregled dolžnikov in njih položaja. Najbolje bi se stvar izvedla, če bi se v vsakem kraju osnovala komisija dolžnikov, upnikov in nepristranskih oseb, ki bi imele pravico, da v okviru kmetiško-varstvene naredbe ugotovi, kdo od onih, ki zahtevajo varstvo, je varstva resnično potreben in predvsem, kdo si je svoje dolgove navlekel s špekulacijami in podobnim in koga je potegnila kriza v dolgove. Tako motri položaj in problem mali kmet iz Banata ter naglasa, da morata delavec in mali kmet voditi skupno borbo za izboljšanje svojega položaja. Dejanske razmere so prav take tudi pri nas. Itallfa in Jugoslavija Italija je imenovala za poslanika v Beogradu grofa Gvida Violo. V sprejemni avdijenci je Viola izjavil, da ima nalog od svoje vlade, da deluje za zbližanje obeh držav, ker Italija nima sovražnih namenov proti Jugoslaviji ne gospodarsko in ne politično. »Molčite? A? Priznate, da živi danes vsak tovarniški delavec bolje ko kmet? Tisti kmet, o katerem pravijo, da je temelj človeške družbe, na katerem sloni država, ki jo vzdržuje s svojimi davki?« Če se je podoben prepir razvil v navzočnosti Janeza, ki sc je čutil že bolj delavca kakor kmeta, ki je pazljivo prisluškoval razgovorom' rudarjev, bil večkrat na kakem shodu in je čital delavski list, ni ostal odgovora dolžan in je začudenim kmetom razvijal svoje misli, kakor si jih je nabral drugod in kakor si jih je sam v svoji priprostosti prikrojil. »Vsi imate prav. Vsi čutite, kje vas čevelj žuli. Le spoznanja vam manjka.« »Delavci lahko govore. Ne plačujejo davkov.« »Mogoče več ko kmetje.« »Ho, ho! Nas češ naplahtati?« »Naš rudnik plača več davka kakor ves Kozjanski in še Krški okraj Doma in Primorce in podobna so začeli očitati ljudje v nekem kraju naše ožje domovine, ko se jim je hotel predstaviti visok kandidat. Mislili so na tiste, ki bi radi pri nas posnemali vlogo makedonstvujuščih v Bolgariji. V Bolgariji so jim, kakor znano, že odvzeli vse predpravice in jih izenačili z drugimi državljani. Dolenjska bo kmalu vsa prepre-žena z železniškimi programi. Pri vseh volitvah do 1931. 1. so nekateri kandidati gradili novo železnico čez Kočevje. Zdaj se pa obetajo kar tri nove železnice, tako da bo pri prihodnjih volitvah imela že vsaka dolenjska vas najmodernejši kolodvor — v načrtu. I, Abraham je rodil Izaka, Izak Jakoba, Jakob ... Po tem neskončnem svetopisemskem rodovniku postavljajo kandidate skregani prijatelji »Jutrovsko« - nemško - samostojne kmečke mešanice. Tako poroča n. pr. 61. št. »Jutra« o Kočevju: »Predsedujoči g. notar Lovšin je izjavil, da je treba najprej ponuditi mandat ... g. Puclju. G. Fran Oražen, posestnik iz Dolenje vasi predlaga za kandidata Franceta Hočevarja, za namestnika pa sebe, g. Stanko Lušin predlaga g. dr. Sajovica, za namestnika g. Alojzija Peterlina. G. Filip Peterlin predlaga g. Ivana Arka' iz Ribnice, za namestnika pa notarja g. A. Lovšina, g. Rus ml. iz Loškega potoka pa g. dr. Ivana Lovrenčiča iz Ljubljane z namestnikom Francetom Zdravičem. Henrik Honigmann predlaga g. prof. Uršiča, za namestnika pa voditelja kočevskih Nemcev g. dr. Hansa Arka.« — Potem so sledile izjave užaljenih: »Dr. H. Arko izjavlja, da kandidature za namestnika ne sprejme, pridruži se mu prof. Uršič. Ravno tako odklonita tudi g. Franc Zdravič in g. Povše« — in — zdaj pa pride železna rezerva — in namestništvo za dr. Lovrenčiča sprejme s. Ivan Ši-frar, upokojeni orožniški narednik.« Potem so pa sledili slavospevi tistih. ki se najbolj trudijo za mandat in ki mislijo, da je za beograjski parlament najvažnejše to, v kateri vasi se je rodil gospod da bi se polagoma razvrstili častihlepneži iz vseh vasi v Jugoslaviji. (Vsakokratni poslanci se bodo taki reformi seveda upirali, zato ne bo sprejeta.) No, pa je povedal g. dr. Lovrenčič: »Doma je iz Sodražice in ima pisarno le slučajno v Ljubljani. Velike Lašče imajo svojega senatorja, Ribnica in Kočevje vsak svojega člana ban. sveta, naj tudi Sodražica in Loški potok prideta do veljave. Vsi ništeti zastopniki so krepke osebnosti, zlasti še senator g. Pucelj, ki ga smatra govornik ne samo za največjega politika, kar smo jih Slovenci kdaj imeli, temveč za največjega državnika Jugoslavije sploh.« - Morda je dr. Lovrenčič mislil, da bo zdaj iz vljudnosti drug omenil, da je prav za prav »največji državnik Jugoslavije sploh« dr. Lovrenčič, ki ima le slučajno pisarno v Ljubljani. Ker pa taka izjava ni padla, se je konferenca kmalu nato zaključila ob skupaj. Mar mislite, da ga plačajo gospodje ravnatelji? Ne, delavcem se odtegne od zaslužka. Vpoštevajte tudi, da mora delavec vse kupiti kar rabi za življenje: poleg sladkorja, riža, krompirja in tako dalje, tudi vsah ocvirk Špeha, vsak prašek moke, vsako nitko, ki jo obleče. In pri najmanjši stvari, ki jo kupi, mora plačati tudi davek. Saj veste, da je vsaka stvar obdavčena. Če kupim kilogram sladkorja za štiriindvajset krajcarjev sem dal s tem štirinajst krajcarjev državi, če vzamem kilogram riža, sem dal štiri krajcarje državi, če hočem škatljico vžigalic za dva vinarja, serni dal en vinar državi, če plačam liter vina, dam štiri krajcarje državi, dva pa občini. In tako naprej pri vsaki malenkosti. Če vse to upoštevamo, plača delavec, družinski oče, ravno toliko davka, če ne več, kakor povprečen naš kmet.« »Pa to plača mimogrede, po kap- po sveta velikanskem navdušenju za novo železniško lokalno progo Sodražica —Loški potok. Mi smo rdeči, ali kakšni ste vi? »Slovenec« z dne 15. marca se je zopet temeljito zmotil, ko je zapisal, kakor da mi skrivamo svojo rdečo barvo. O ne, gospoda, nam se ni prav nič treba sramovati rdeče barve in 5. maja boste videli, da tudi krščansko-socialni delavci dajejo vso prednost rdeči barvi pred zastavo klerofašizma. Dragi »Sloven-čarji«, mi vam svetujemo v vašem interesu, da si ne belite toliko glave z rdečo barvo — barvo delovnega ljudstva, temveč rajši razodenite svojim radovednim bravcem, zakaj vi igrate tako čudne skrivalnice z zelenimi, turškimi in drugimi barvami. Tudi z denun:iantstvom poskuša »Slovenec«, ko govori nekaj o diktaturi proletariata itd. Bodite prepričani. da se tudi s tem ne boste prikupili ljudstvu. Nazadovanje socialistov v Franciji in Belgiji — je iznašel »Slovenec«. Ne vemo, po čem' tako narobe sodi. Ali vidi nazadovanje francoskih socialistov v tem, ker se je moral vodja avstrijskih klerikalcev peljati v 50 kilometerskem ovinku okrog Pariza? Ali pomeni nazadovanje belgijskih socialistov, če cele organizacije krščanskih socialcev vstopajo v socialistično delavsko stranko iz opozicije proti kapitalistični vladi, v kateri sede klerikalni gospodje v najlepšem soglasju s fra-mazoni?! Načelnost pa taka! »Slovenec« z dne 15. marca bi se rad delal načelnega. Za to ne podaja nobenega dokaza, ker ga ne more. Smešno se sliši, če pravi o svojih ljudeh, »da se ne strašijo žrtev, ki jih prav načelnost terja in jih bo še terjala od njih.« Joj, joj, ubogi Ogrizki in Gosarji in Vesenjaki, koliko res žrtvujejo za svojo načelnost! In v sosedni avstrijski deželi, kjer je prišla »načelnost« klerikalne politike tako daleč, da oficielni klerikalci obešajo ne samo delavske zastopnike, ampak so začeli v dosmrtne ječe pošiljati že tudi svoje odlične pristaše! Vodstvo naših krščanskih socialcev je spoznalo, kakšno razburjenje je povpročil med krščansko-sociali-stičnim delavstvom uvodnik »Del. Pravice«, ki se je izrekel proti enotni fronti proletariata. Zato se v zadnji številki že izmikajo. Ali to ni dovolj: če hočete res poslušati voljo krščansko - socialističnih delavcev, potem nastopite brez izgovorov za skupno delavsko listo! Odločite se morate: ali vam je ljubše sodelovanje z delavstvom, ali vam je važnejša priljubljenost pri oficielnem klero-fašističnem vodstvu: ako si boste izbrali to drugo pot, vas bo krščansko-socialno delavstvo zapustilo, klerikalno vodstvo vas bo pa tudi zavrglo, ker tudi zanj ne boste nič več pomenili. Volišč bo v državi 6959, v dravski banovini pa 543. — Kandidatov bo pa še nekaj več. ljicah, ki jih ne občuti in se jih večina tudi ne zaveda. Take davke tudi mi plačujemo, saj moramo tudi mi marsikaj kupovati.« »A ne toliko ko delavec, ki si ničesar ne more sam pridelati.« »Zato pa ga ne tarejo direktni davki, medtem ko moramo mi težke desetake znositi v davkarijo. To, prijatelj, kmeta tare.« »Davek je davek, ga plačuješ tako ali tako in brez kakršnihkoli javnih dajatev menda ne bo nikdar nobena družba obstala. Kakor pa se zadnje čase govori, hočejo pa tudi nam delavcem, poleg indirektnih naprtiti še direktne davke. En odstotek od zaslužka. Potem bomo pa vas kmete z davki posekali. Če pa se to zgodi, bomo pa zahtevali zase tudi več pravic. Zahtevali bomo volivno pravico, kakor jo imajo kmetje. Hočemo soodločevati, kaj se bo delalo z našim denarjem*.« (Dalje prihodnjič.) Mali kmet o kmetiški zaščiti ičutn&ecazc Enotni moramo zmagati! Impozanten potek sreske konference v Mariboru Pred rudarsko stavko na Poljskem V Sonovicah na Poljskem se je vršila rudarska konferenca ter razpravljala o slabem položaju in odpuščanju rudarjev z dela. Konferenca je sklenila intervenirati pri vladi ter zahtevati uvedbo šesturnega delavnika. Če bi se intervenciji ne ustreglo, prične delavstvo v dombravskih premogovnih revirjih s stavko, ki bi se pozneje razširila še na druge revirje. Sreske volilne konference V torek, dne 19. marca se bodo vršile sreske konference v: Ljubljani v dvorani Delavske zbornice za Ljubljana-Mesto in srez Ljub-Ijana-okolica ob 14. uri, Prevaljah za srez Prevalje s pričetkom ob 14. uri, Šmartno ob Paki za srez Gornji grad. Zaupniki so prejeli navodila. Iskre Modra misel je veliko vredna. Včasih spoznajo njeno jedro šele čez deset- in stoletja. Tako je tudi z velikimi ljudmi. Največji slovenski pisatelj Ivan Cankar je telesno mrtev, ali njegove ideje šele danes prav žive med nami. Koliko je povedal resnic, ki jih šele danes prav občutimo in razumemo! Berite jih enkrat, dvakrat, pa Jih premislite in berite še tretjič: Delavcem: »Od fabrike do fabrike, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele, in nikoli ne vprašajo: Kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilaii krvi? In kadar ni več krvi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj ceste v jarku!... .baz sejem in žanjem. oranim hišo in polje; ali ne setev ni moja in ne žetev, ne hiša. ne polje... Kje je naša domovina? .laz, bratje, pa veni za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost: ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina; vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici... Drugačno melodijo bo dobila pesem o .lepi naši domovini’!« (Zbrani spisi, 11. zvezek, 299—300.) * O ljudstvu in narodu »Dokler je ljudstvo ponižno, dokler veruje v prazne fraze, dokler nosi zastavo križem domovine in stavi slavoloke iti mlaje ocilindranim in ofrakanim malikom — dotlej je ljudstvo narod, dotlej se imenuje naše dobro, zavedno ljudstvo. — Komaj se zave svoje ntoči in svoje pravice — teda.i je naenkrat zapeljano ljudstvo, zbegano ljudstvo, z eno besedo: ljudstvo — in narodnjak se razžaljen obrne od njega ...« (Zbrani spisi, 11. zv. 347.) * Edina pot »Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj. dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvoboje-nje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega ano-T"nmega naroda — dotlej bo tlačanila, do- e i l3rezPravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — jn ]