Prirodopisno natoroznansko polje
Noj ali strus.
Noj (Stnitio Camflus) je, kar se tiče visokosti in sploh velikosti, največa ptica. Ta velikan je od per-stov do verb. glave visok 7—8 čev-ljey, dolg je 6 čevljev in do poldrugi cent težak. To gotovo ni nobena ma-lenkost! Glavo ima majh.no, golo in ploščato s kratkiin topim kljunom, ki je na dolgein, gibčnem in tudi golein vratu nasajena. Oko ima živo in gibčno, katero je zavarovano z ve-jicami in trepalnicami. Dolga gola noga se opira samo na dva persta. Traplo je primerno kratko in s po-sebno mehkira perjem pokrito. Sarnec ima razun svetlo-belih. perotnih in repnii. peres černo perje, samica pa je sivo-mjavkasta, na perotih in v repu pa umazano-bela.
Noj je živel v prejšnjih časih po vseh afrikanskih in arabskih puščavah, dandanes se pa čedalje bolj umika pred ljudmi v neobljudene stepe in pu-stinje. Noj živi v družbi navadno po kakih 6—10 glav skupaj, pa tudi po 100 se jih včasih najde v enej dražbi. S posebnimi zmožaostmi se noj ne more ponašati. Neuraen je in top, uporen in svojeglaven, cestokrat ga naj-manjsa stvar zbega in hudo razdraži. Tudi v sužnosti ostane zmiraj neumen in boječ, gospodarja dostikrat ne loči od tujega človeka. — Vsa njegova moč se strinja v nogi. Z eno samo berco pobije divjega psa na zemljo, ali ga pa še cel6 ubije. Še večja pa je njegova hitrost. Kakor hitro ga kaj vzne-miruje, razprostre svoji peroti in se spusti v b<Sg, da ga konj komaj doteče. Njegov navadni korak meri 4—5, v diru pa tudi 7—9 čevljev.
Noj se hrani s semenjem, berstjem, zelenimi in sočnimi zeliSči ter le malokedaj pozoblje kako živalico. Čudno pa je pri njem to, da si polni že-lodec tudi z drugimi neprebavljivimi stvarmi. Večkrat pogoltne kamenčke, črepine, žreblje, ključe, denarje, gumbe in drage enake reči. Dogodilo se je tudi, da se je nažerl živega apna, vsled katerega je moral se ve da poginiti. V želodcu nekega noja so našli blizo 9 fuutov razne soderge, namreč 7 fuatov peska, prediva in cunj, tri kose železa, devet bakrenih novcev, dva ključa, 17 bakrenih in 20 železnih žrebljev, svinčene kroglje, gumbe in še mnogo drugih enakih reči. — Samica znese 12—16 jajec v jamico, katero je sameo
__ 14__,
z nogama v pesek izkopal. Jajce je veliko kakor otročja glava, tehta tri fnnte in zaleže skoraj toliko, kakor 24 kurjih jajec. Vžitno jp, a ven.dar ni tako okusno kakor kurje. Z eniin samim jajcem se štirje lačui ljudje prav lehko nasitijo. Jajca so debela, imajo terdno lupino in služijo taraošujim prebivalcem mesto posode. Mladi noji so iz zaiiftka zel6 gerdi, ker uimajo perja, ampak neko terdo, skoraj kakor jež bodpčo kožo, še le v tretjem me-secu naraste jini perje.
Zarad dragocenih peres lovš in pobijajo uoja. Navaduo ga love aa konjih. Uolga bela peresa so posebno draga, katerih pa ima noj samo 14. Kolikor daljše, tanjše in košatejše je per<5, toliko večjo ceno iina. V južuej Afiiki velja 1 funt nojevih peres — na funt jih gre navadno 70 do 90 okoli 120 gld. našega denarja. — Kazen jajec vživajo ljudje tudi meso, pa večidel le od mladih nojev, od starih ni tako dobro, ker je černo, terdo in žilavo. Afrikanci ga pa vendar tudi jed<5. V Afriki imajo ljudjč po nekterih krajih tudi okoli hiš na pol domače noje za kratek čas in veselje. Noj mora imeti ua dan 4 funte zobanja — najljubši mu je ječmen —, 1 funt kruha, 10 glav solate in po letu 8, po zimi pa 12 funtov vode. Rad se koplje v vodi in valja po prahu. Pusti na sebi jezditi, a berzdati in ravnati se ne da. Glas inia zel<5 neprijeten, nekovo otlo hahljanje, razkačau pa sika kajtor gosjak. — V ljubljanskem muzeji v spodujeiu oddelku vidi se nojevo jajce, ki ima debelost otročje glave.