številka 46 / letnik 57 / Ljubljana, 23. december 1998 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov 4 Slovenije H (1 A^Čljozici zono nouo tzto JčŠbb A *™ /, P P ™ * zziLjc IJ^aLcan m*ncru Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO) Sindikat delavcev dejavnosti enrgetike Slovenije (SDE) Sindikat delavcev finančnih organizacij Slovenije Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) Sindikat gozdarstva Slovenije Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (Sindikat KNG) Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (Sindikat KŽI) Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodastva Slovenije Sindikat Glosa Slovenije (Sindikat kulture Slovenije) Sindikat lesarsva Slovenije (S IN LES) s H Sindikat obrtnih delavcev Slovenije Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Sindikat VIR) Sindikat delavcev trgovine Slovenije Sindikat upokojencev Slovenije Sjndikpt poklicnih gasilcev Slovenije ' 'rednišjtvo Nove Delavske enotnosti i _ T * ti* s U M f * .rt &>■ Sreča je v nas, ne v zvezdah Vzemimo si čas za preproste stvari, za stvari, ki v tem hitrem življenju gredo in minejo kot kraška burja. Zasumi in ni je več, pripiha in že odpiha. In kaj so te preproste stvari? Kakor za koga. Za nekatere to, da jim sin oziroma hčerka v mesecu dni zrasteta kar za dober centimeter, mi, zagnani, hitri in drveči, pa tega sploh ne opazimo. No ja, opazimo, ko otroci zrastejo; mi pa gremo z njimi proti drugi polovici našega bivanja. Kako hitro mine čas, si porečemo. Zato si vzemimo čas, da skupaj z malčki sestavimo velik grad iz lego kock ali pa da plišastega medvedka položimo v otrokovo zibelko in mu povemo pravljico za lahko noč. Skupaj sedimo na sani in snežaku postavimo star lonec na glavo. Kako preproste stvari. Vzemimo si čas in recimo sosedu dobro jutro. Vzemimo si čas za prijazen dan s prijatelji, za dolg klepet z dekletom in ženo, za prijazno besedo poštarju in dimnikarju, za dolg sprehod v naravo, tak, da nam rdeča barva obarva nos in lica ter ušesa utrdi. Tak, da čutimo v nogah rahlo srbenje in škripanje, tak, da vidimo to, česar čez leto nismo, to je, da gledamo s srcem in dušo. To pomeni, da vidimo tudi to, česar ne vidi oko. Vstanimo dobre volje in si recimo: vsak dan je dober dan. Naj bodo z nami samo dobre misli, človek je namreč tak, kakršne Piše: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS so njegove misli. Pozabimo na stvari, ki so minile. Ni namreč važno, kar je za nami in kar je pred nami, važno je, kar je v nas. In če ste to jutro sklenili, da nekaj zmorete, potem imate zagotovo prav. Mnogi ljudje zamudijo majhno srečo, ko zaman čakajo na veliko. Namenimo sodelavcem prijazno besedo in nasmeh. Nič nas ne bo stalo. Storimo kaj več, da brezposelni dobijo delo, storimo kaj več za te velike in opevane besede o človekovih pravicah in svoboščinah. Tudi tako vrnimo ljudem dostojanstvo in pokončnost. Storimo kaj več za mirna svetu, storimo kaj več za bolne in ostarele. Včasih so dovolj že besede Rad te imam. Mar ne vemo, da je huje od lakote in bolezni, če nimamo nikogar. Ustavimo se za hip in si recimo: kam pa se nam tako mudi? Vzemimo si čas tudi zase, obrišimo prah s knjige in jo odprimo, kar nekje na sredini. Preberimo kakšno dobro misel, dobro nam bo dela. Pojdimo med ljudi. Že naši predniki so poznali zelo poučno resnico: brž ko pride človek v družbo, mora vzeti ključ iz srca in ga dati v žep. Tisti, ki ga pustijo v srcu, so bedaki. Nasmejmo se samemu sebi, nikoli se ne bomo nehali zabavati. Tokrat nazdravimo preprostim stvarem - te so vedno najlepše - z Željo, da bi skupaj in vsak zase odložili stvari, ki so minile, in se, polni pričakovanja, zazrimo proti novim dogodkom, polni novih želja, ciljev, upov, ljubezni, sreče, zdravja in drobnih stvari. In ob stiskih rok ne pozabimo, da moramo biti srečni, da lahko nekoga osrečimo, in treba je nekoga osrečiti, da bi ostali srečni. Naj bo sveta noč noč družinske sreče in ljubezni, naj bo noč medsebojnega razumevanja, naj se izlije v spokojno in radostno jutro, ki bo žarelo od radosti. Vesel božič želim in srečno novo leto 1999. Enotni v obrambi interesov članov Na tradicionalnem predprazničnem sprejemu v Domu sindikatov seje skupaj z najodgovornejšimi funkcionarji Svobodnih sindikatov zbralo veliko kolegov, ki so opravljali pomembne naloge v nekdanji Zvezi sindikatov Slovenije. Dušan Semolič se je zbranim zahvalil za opravljeno delo, ki je bilo po njegovem mnenju uspešno. Nato je nadaljeval: “Bilanca dela v letošnjem letu je pozitivna. V Svobodnih sindikatih se zavedamo tudi neuspehov, ki izvirajo iz tega, da noben sindikat ne more narediti tistega, kar je v pristojnosti oblasti. Svobodni sindikati so, po raziskavah sodeč, v očeh javnosti pridobili večji ugled. Dokazali smo, da smo sposobni iskati kompromi- se. Zveza je občutljiva za interese članstva, še posebej za poskuse zmanjševanja pravic. Če so pravice članstva ogrožene, znamo pokazati tudi mišice. Naši dosežki v letošnjem letu so kar dobra spodbuda, da v prihodnje vztrajamo na naši poti, da se za interese članstva še bolj zavzamemo. To bo tudi potrebno, saj nas čakajo zakoni, s katerimi želijo v vladi oklestiti pravice zaposlenih. Dokazali smo, da znamo biti pri ključnih točkah enotni, takšni moramo biti tudi v prihodnje. Zveza pa bo močna le toliko, kot bodo močni njeni deli. In v močnih sindikatih in mreži območnih organizacij ter usposobljenih sindikatih podjetij je naša moč. Tega se moramo še bolj zavedati!” F. K. NOVOLETNA ČESTITKA Novo leto spet prihaja, a ml obupani smo že do kraja. Vlada nas že vse pozdravlja, podražitve nove nam najavlja. Vsak dan večja je finančna stiska, za boljšo plačo bi poterbovall KV IZ HA. Poslušaj zdaj nas tl Drnovšek, obravnavate nas kot strošek. Kaj bi vi od nas hoteli, da od zraka bi mi vsi živeli. Delavci nobenemu se več ne smilijo, samo v Evropo se brezglavo silijo V Evropo naj gredo le bogati, siromaki nimajo tam kaj iskati. Iz stiske moramo se nekako izvleči, ker ne bomo srečni mi pri prazni vreči. Čestitke novoletne razne bomo mi prejeli, v upanju na boljše čase si želeli. Vse najboljše tudi še za božič, vsepovsod je polno lačnih množic. Novega leta se bomo vseeno veselili, mogoče pa drugo leto kaj boljšega dobili. Napisala: C Šu/iovii ožtanja Naslednja številka Nove Delavske enotnosti bo izšla 7. januarja. I lT-3 ITTTTTnTTT: kli® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja Svet ZSSS, Dalma-1 1 V/-, H H il I V H tinova 4, 1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina, tel. 327-697 . Posamezna številka stane 200 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 Pogovor z Albertom Vodovnikom, predsednikom SKEI Predsednik največjega sindikata iz sestave ZSSS pravi, da je 3. kongres dal dovolj dobro podlago za začetek procesa združevanja sindikatov. Medsindikalna solidarnost ni v tem, da močnejši sindikat pomaga šibkejšemu pokrivati redne stroške, ampak v pomoči pri akcijah za zaščito članstva. Predsednik SKEI želi, da bi Pogajanja o novi tarifni prilogi začeli čimprej, in upa, da sindikatu ne bo treba uporabiti sile. Kakšne premike je vaš sindikat dosegel v iztekajočem se letu? Vodovnik: Letos smo začeli tretjo fazo izgrajevanja našega sindikata, kije marsikdo povsem ne razume. Gre za tri smeri delovanja. Najprej za to, da aktivnosti za zaščito interesov članstva potekajo izrecno v sindikatu, Zveza pa opravlja le dogovorjene skupne naloge vanjo povezanih sindikatov. Na drugem mestu so aktivnosti za zgraditev socialnopartner-skih odnosov, tako na državni ravni kot v podjetjih. Glede tega smo kar precej napredovali, vendar so odnosi marsikje kritični, kar je posledica krize v gospodarstvu. Na tretje mesto bi postavil združevanje sindikatov. Ne deklarativno in med zvezami, ampak med sindikati dejavnosti. Nam gre za to, da bi tako nastali materialno močni sindikati, zgolj številčnost namreč ne omogoča doseganja nekaterih ciljev. 0 povezovanju sindikatov ste večkrat govorili, vendar rezultatov še ni nobenih, zakaj? Vodovnik: Sindikati se morajo združevati na podlagi participacije pri skupnem izdelku. Tako je v Nemčiji, kjer je IG Metali predlagal združitev sindikatu tekstilcev. Sedaj poteka pravo združevanje dveh sindikatov, ki bo okrepilo zlasti stroko, ne priključevanje šibkejšega sindikata močnejšemu. Ker se kapital združuje ne glede na meje, ker poteka globalizacija, je nujno potrebno tudi združevanje sindikatov. Le združeni sindikati bodo kos Čedalje bolje organiziranim delodajalcem. Gre tudi za krepitev materialne osnove za delo sindikata, saj so nekateri sindikati zdaj izrazito Prešibki. Ste o združevanju sindikatov iz sestave Zveze lahko konkretnejši? Vodovnik: Vesel sem, daje 3. kongres ZSSS sPrejel pobudo o združevanju sindikatov. Čeprav smo o tem veliko govorili, veliko ljudi tega ni razumelo. Zdaj bodo procesi združevanja lažje stekli. Za prvo fazo, da bi proces združevanja stekel, je to dovolj. Pomembna Je tudi solidarnost med sindikati. Vendar je treba stroške dela posameznega sindikata ločevati od solidarnosti. Stroški so namreč odvisni od tržne ekonomije. V Zvezi pa solidarnost in stroške mešamo. “Delodajalce sumimo, da dobiček skrivajo” Albert Vodovnik: Pri izgrajevanju SKEI marsikdaj nismo bili razumljeni pravilno. Kaj je torej za vas solidarnost? Vodovnik: Pri nas je solidarnost le v tem, da tisti, ki ima več, daje tistemu, ki denarja nima. Pravilno pa bi bilo, da bi sindikati pomagali drugemu sindikatu le takrat, ko bo šel v boj za interese svojega članstva. Le tako bo jasno, kaj sindikati v resnici so. V tem primeru vlada in delodajalci s sindikati ne bodo mogli igrati slepih miši. Mislim tudi na to, da se mora nasprotna stran odločiti, ali bo verjela v številke o članstvu, kot jih navajajo posamezni sindikati, ali pa bo te “hišne številke" preverjala. Država s svojim sedanjim ravnanjem podpira medsindikalne zdrahe, ki so zelo verjetno zlasti v njenem interesu. Naš cilj je zlasti takšna notranja organiziranost, da bodo interesi članstva najboljše zaščiteni. Zaradi tega se že dalj časa povezujemo tudi na meddržavni ravni, najtesnejše vezi imamo s sindikati Višegrajske skupine. Naš cilj je tudi krepitev partnerstva z državo in delodajalci. Ugotavljamo, daje čas aktivizma in navijaštva minil, zdaj je treba delati le strokovno. Naš problem je dostopnost do podatkov. Prizadevali si bomo, da bi nekateri pomembni podatki prihajali tudi do nas, da bi v razpravah in na pogajanjih ne prihajalo več do tega, da nastopamo vsak s svojimi podatki. Tako se dogaja tudi pri košarici življenjskih stroškov. Podatkovna baza bi morala biti dostopna vsem socialnim partnerjem. Kakšne odgovore ste prejeli na svojo iniciativo za dograditev vaše kolektivne pogodbe in zahtevo za bistveno povečanje plač za kovinarje? Vodovnik: Tri združenja pri GZS so nam odgovorila, da so za podpis aneksa kolektivne pogodbe dejavnosti. Kar zadeva tarifno prilogo, pa smo obveščeni le o tem, da so naši partnerji začeli pripravljati svoja strokovna izhodišča, kot smo jih mi pripravili za posvet v Velenju. Pričakujem, da se bodo pogajanja začela kmalu. Upam seveda, da SKEI ne bo treba uporabiti groženj. Če pa bomo k temu prisiljeni, se bomo za izvajanje pritiska zelo hitro organizirali. Imajo vaši partnerji kakšne nove argumente za zavračanje zahtev o povečanju plač? Vodovnik: Prevečkrat le ponavljajo, da nimajo dohodka in dobička, ki bi omogočala povečanje plač zaposlenih. Uradni podatki o inflaciji pa kažejo, da se cene in življenjski stroški nenehno povečujejo. V SKEI delodajalce sumimo, da dobiček skrivajo. Če dobička ne bi bilo, si uprave ne bi mogle deliti kar velikih dobičkov. Delavci, ki prejemajo zelo nizke plače, pa pri delitvi dobička niso nikoli udeleženi. V zvezi z vstopanjem v Evropsko unijo ste verjetno od kolegov iz drugih držav dobili kakšna dobra opozorila. Kaj se vam zdi najpomembnejše ? Vodovnik: Najpomembnejše je to, da se moramo v naši državi vsi postaviti tako, da ne bomo le izvrševalci, ampak tudi soustvarjalci novih odnosov. Kar zadeva razmere v gospodarstvu, je nujno, da se v zbornici in podjetjih nehajo preštevati glede na pripadnost političnim opcijam in posvetijo znanju, povečevanju sposobnosti za ustvarjanje novega. To, kar bodo prejemali delavci, je namreč odvisno zlasti od tega, kaj bodo podjetja proizvajala in kako bodo uspešna. Delavci namreč niso plačani na podlagi tega, kako uspešne so naše banke. Oblasti morajo voditi takšno gospodarsko politiko, da bodo podjetja imela več lastnega obratnega kapitala, ki se v kovinski in elektroindustriji obrača zelo počasi. In kakšna je vaša novoletna poslanica sindikalnim kolegom? Vodovnik: Naj prenehajo drobiti sindikalne vrste. Voditelji naj spoznajo, da s cepljenjem sindikatov le vladi in delodajalcem olajšujejo možnosti igranja z delavci in njihovimi usodami. Mislim tudi, da moramo v sindikatih, tudi v Svobodnih, prenehati z različnimi blokadami. Ker pat položaji ne vodijo naprej, je jasno, da se moramo posvetiti pogajanjem. Moja zadnja želja pa je, da bi pogajanja o tarifni prilogi naše kolektivne pogodbe začeli takoj in jih v interesu delavcev končali čim-prej. Franček Kavčič Kako ocenjujete delo sindikata v letošnjem letu? Lavrač: Letošnje leto je bilo za naš sindikat težko, zlasti zaradi zelo različnih interesov v podjetjih. Bila so tudi podjetja, kjer je sindikat na ravni podjetja menil, da bo nalogam kos kar sam, brez sodelovanja s širšimi organizacijami. Kasneje seje pokazalo, da sindikati podjetij tega ne zmorejo sami. Iz tega izhaja spoznanje, daje moč sindikata zlasti v sodelovanju in združevanju moči. Za glavni uspeh sindikata pa štejem podpis naše kolektivne pogodbe. Ker je pogodba kompromis med željami in možnostmi, sicer vse v njej ni idealno. Dobro je to, da smo se pri pogajanjih lahko naslonili na splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Tam, kjer so naši partnerji uspeli zmanjšati pravice trgovcev, gredo zaposlenim pravice po splošni pogodbi. Splošna kolektivna pogodba je zato kar dobra varovalka interesov našega članstva. V prihodnjem letu vas čakajo še težje naloge, saj skušajo delodajalci s pomočjo vlade položaj zaposlenih še poslabšati. Lavrač: Imate popolnoma prav. Posebnost v trgovini so poskusi združevanja podjetij. Po ocenah nekaterih prihaja tudi do sovražnih prevzemov, drugi pa menijo, da gre le za povsem normalno obnašanje lastnikov kapitala. Naloga sindikata bo le to, da bo opozarjal na mogoče slabe posledice združevanja, ki bi lahko ogrozile delovna mesta. Čeprav so kapitalska povezovanja načelno pozitivna, se bojim, da bodo negativno vplivala na položaj zaposlenih. Naš sindikat se v poslovno politiko podjetij ne bo vtikal, vanjo bo posegal le, če bo prišlo do kršenja pravic zaposlenih. Mislim na kršitve zakonov in kolektivnih pogodb. V prihodnjem letu vsaj 5000 novih članov Tretjemu kongresu ZSSS ste predlagali posebno resolucijo o obratovalnem času trgovin. Naslovili ste jo Tudi trgovci imajo pravico do počitka. Lahko stališča vašega sindikata pojasnite? Lavrač: Za obratovalni čas trgovin velja, daje v pristojnosti vodstev podjetij, naša naloga pa je zahtevati, da bodo delavci za takšno delo prejemali vse, kar določa kolektivna pogodba. Če je delovni čas takšen, da morajo delavci in delavke kakšen dan delati po 14 ur, naj za takšen podaljšani delovnik dobijo primerno plačo. Zaradi tega smo kongresu ZSSS tudi predlagali sprejetje posebne resolucije o obratovalnem času trgovin. Nekatere naloge ste preložili na čas po kongresu ZSSS. Se jih boste lotili takoj? Lavrač: Glede nalog v prihodnjem letu smo na prvo mesto postavili sprejetje listin našega sindikata. Najkasneje do konca aprila moramo sprejeti nov statut, še prej pa naj bi sprejeli lasten finančni pravilnik. Da nas čas ne bi prehitel, smo že sprejeli operativni program, po katerem bo izredna skupščina sindikata 22. aprila. Računam, da bomo finančni pravilnik sprejeli najkasneje v marcu. Na 3. kongresu ZSSS sprejeti statut namreč daje pokritje za vse naše listine. Verjetno boste nadaljevali tudi delo pri kolektivni pogodbi. Se motimo? Lavrač: V prihodnjem letu želimo začeti pogajanja o novi tarifni prilogi naše kolektivne pogodbe. To prilogo potrebujemo zaradi neznank glede veljave tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Boste glede povezovanja s sindikati ostali le pri besedah? Lavrač: Cilj sindikata delavcev trgovine je dejansko povezovanje z drugimi sorodnimi sindikati. Zlasti za male sindikate sem prepričan, da bodo z združitvijo z večjimi sindikati pridobili večjo moč. Nam najbližji je sindikat gostinstva in turizma iz sestave ZSSS. Odprti bomo tudi za pobude drugih sindikatov. Naj dodam, da smo na kongresu ZSSS zavestno glasovali za solidarnost in vzajemnost med sindikati. Trgovci bomo res solidarni, saj mislimo, da le govorjenje o tem nima posebnega smisla. Novi statut in finančni pravilnik bosta okrepila notranjo trdnost sindikata delavcev trgovine. Boste na njuni podlagi naredili še kaj? Lavrač: Prevetrili bomo evidenco našega članstva. Pomembna naša naloga je tudi povečanje števila članov našega sindikata. Osebno mislim, da moramo v prihodnjem letu pridobiti v svoje vrste vsaj 5000 novih članov, nove člane moramo pridobiti tudi v podjetjih, kjer članstvo v sindikatu ni zaželeno. Tudi trgovci imamo pravico do počitka Med delavci trgovine se že nekaj časa čuti povečano nezadovoljstvo zaradi pretiranega liberalizma pri obratovalnem in s tem delovnem času zaposlenih Zaposleni, predvsem so to delavke - matere z otroki, opozarjamo, da nam sedanja ureditev obratovalnega časa ne omogoča omejenega polnega delovnega časa, nujnega dnevnega in tedenskega počitka, ki nam ga zagotavlja slovenska delovnopravna zakonodaja in konvencije Mednarodne organizacije dela. Celo več, mnogi delodajalci nas silijo, brez dodatnega plačila, delati ob nedeljah, praznikih, v deljenem delovnem času in celo ponoči, samo da bi si čim hitreje nagrabili ustrezen dobiček. Pravilnik o obratovalnem času, tak kot je sedaj, dobesedno daje delodajalcem možnost, da kršijo zakon in kolektivne pogodbe. Delavci v trgovini ne nasprotujemo liberalnejši ureditvi obratovalnega časa, mora pa biti urejen tako, da bodo varovane pravice delavcev do omejenega delovnega časa. Delodajalci ne ločijo med obratovalnim in delovnim časom, zato so tudi zlorabe zelo velike. Pravega družinskega življenja mnogih delavcev, posebno delavk, v tej dejavnosti skorajda ni več. Težave so s šolskimi urniki in še večje so težave z varstvom predšolskih otrok. Otroci so torej v najbolj usodnem obdobju svojega razvoja prepuščeni cesti. Tudi če bi se delodajalci v celoti ravnali po predpisih in kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, plačilo ne more nadomestiti vsega izgubljenega. Aktivnosti za spremembo pravilnika o obratovalnem času prodajaln so pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj v prejšnjem mandatu intenzivno tekle. Ministrstvo je imenovalo interesno sestavljeno delovno skupino, v kateri smo sodelovali tudi predstavniki sindikatov. Komisija je ugotovila potrebo po temeljiti spremembi pravilnika. Delo se je zastavilo tako, da naj bi vsaka zainteresirana institucija pripravila zasnovo novega pravilnika. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo svojo nalogo opravili do roka, saj smo že v marcu 1996 komisiji poslali predlog pravilnika. Ta naj bi na drugačnih osnovah reševal problematiko obratovalnega časa prodajaln. Pri tem smo upoštevali izkušnje sindikalnih kolegov s tega področja v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem. V pravilnik smo vključili varovalke, ki bi delodajalca zavezovale k takemu režimu obratovalnega časa, ki bi delavcem v trgovski dejavnosti omogočal človeka vredne življenjske pogoje. Žal je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, namesto da bi skupaj s posameznimi interesnimi skupinami oblikovalo sodoben, evropsko naravnan pravilnik o obratovalnem času, slednjega brez razprav zainteresiranih skupin, pa tudi ekonomsko-socialnem svetu, ob koncu leta 1997 objavilo v Uradnem listu Republike Slovenije. Novi pravilnik o obratovalnem času je naravnan proti interesom redno zaposlenih ter povzroča kršenje pravic delavcev in pospešuje zaposlovanje na črno. Po novem naj bi trgovci sicer samostojno določali odpiralni čas prodajaln, vendar morajo upoštevati merila lokalne skupnosti - ta merila pa niso znana in se tudi ne ve, kdaj bodo. (Resolucija 3. kongresa ZSSS) Franci Lavrač, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije S povečano članarino bomo v sindikatu skušali zavarovati več pravic naših članov. Zanje bomo organizirali in plačali tudi nezgodno zavarovanje. Prepričan sem, da se je z zavarovalnico, s katero bomo podpisali pogodbo o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, mogoče za zelo nizko ceno dogovoriti tudi o nezgodnem zavarovanju naših članov. Predsednik sindikata ste postali pred dvema mesecema. Imate v podjetju dovolj dobre možnosti za opravljanje tega odgovornega dela? Lavrač: Čeprav me tega niste vprašali, želim povedati, da sem kandidiral zaradi tega, ker mi je uprava Maximarketa omogočila, da sem se sindikatu v podjetju in na območju lahko dovolj posvečal. Ob izvolitvi na novo funkcijo mi je direktor čestital. Računam, da bom z upravo še naprej imel primerne odnose, da mi bodo šli na roke. Seveda pa bo sekretar sindikata delavcev trgovine moral iti na pogovor v Maximarket in se dogovoriti o pogojih za moje delo in mojem statusu v podjetju. Naj za konec zaželim vsem članom, tudi bodočim, uspešno in srečno novo leto. Če nas bo več in če bomo imeli še več denarja, bo naš sindikat še uspešnejši. F. K. Sindikat prometa in zvez Slovenije Delodajalci so popestrili naše delo Zadnja dva meseca letošnjega leta sta bila v sindikatu dejavnosti prometa in zvez še posebej živahna. Veliko časa smo porabili zlasti za obravnavo kongresnih dokumentov. Na seminarju v Radovljici smo naše predsednike sindikatov podjetij usposabljali za lažje razumevanje poslovnih poročil in zaključnih računov, s katerimi so bodo ponovno srečali zelo kmalu. V zelo kratkem času nam je po zelo intenzivnih pogajanjih uspelo uskladiti vsebino kolektivne pogodbe za spedicijsko, skladiščno in pomorsko-agencijsko dejavnost. Mogoče nam je uspelo zaradi tega, ker smo imenovali delovno skupino, kije bila pooblaščena za pripravo kolektivne pogodbe. Ker smo se pogajali le o neusklajenih členih, smo lahko pogajanja hitro končali. Pripravljamo čistopis kolektivne pogodbe, pričakujemo tudi potrditev tarifnega dela, računamo, da bomo pogodbo podpisali se pred prazniki. Ze vse leto, s krajšimi ali daljšimi presledki, potekajo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu. Zatika se zaradi tega, ker je Obrtna zbornica Slovenije odstopila od pogajanj. Razlog za zastoj so tudi pritiski samostojnih avtoprevoznikov, ki ud vladnih institucij zahtevajo ureditev razmer v tej dejavnosti. Sindikat dejavnosti prometa in zvez že več let opozarja in postavlja konkretne zahteve za ureditev razmer na tem področju, naše zahteve so enake zahtevam samostojnih avtoprevoznikov. Zato se sprašujemo, kakšni so v resnici cilji pritiskov samostojnih avtoprevoznikov. Dejstvo je, da so samostojni avtoprevozniki na začetku Pogajanj z vlado zahtevali izključitev predstavnikov sindikatov. Zagotovilo ministra za delo, da se bo osebno zavzel, da bodo pri pogajanjih sodelovali vsi socialni partnerji, je torej obviselo v zraku. Ker je bilo po-Vsem jasno, da samostojni avtopre-vozniki želijo nastopati kot delodajalci, je več kot smešno, da jih je ministrstvo za delo registriralo kot sindikat samostojnih avtoprevoznikov •n njihove predstavnike vključilo v Pogajanja z vladno skupino. Sprašujemo se, ali imamo v naši državi dve Vrsti pravil za priznavanje reprezentativnosti. Ena za člane Svobodnih sindikatov, ki so se morali prešteti na Podlagi pristopnih izjav, in druga za ttste, ki pravijo, da podatkov ne bodo posredovali nikomur. Komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti nam je pred dnevi poslala mnenje, po katerem glede veljavnosti kolektivne pogodbe za prevoz blaga ni Več pomislekov. Ker je dejavnost prevoza blaga v Primerjavi s preteklim obdobjem iz gnanih razlogov v slabšem položaju, je podpis kolektivne pogodbe za to dejavnost še bolj pomemben. S podpisom bi zagotovili obveznost minimalnih izplačil za vse prevoznike, s tem pa posegli tudi v nelojalno konkurenco, kije v tej dejavnosti še posebej izrazita. Za popestritev našega dela so poskrbeli delodajalci, ki so z delavci več let sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pred koncem leta so se delavcem zahvalili za sodelovanje in jim prekinili pogodbe. V Feršpedu, kjer ni bilo razumevanja za sodelovanje in ustrezno rešitev, so delavci s pomočjo sindikata zahtevali varstvo pravic, o čemer bo verjetno odločilo šele sodišče. V Telekomu j e uprava na zahtevo sindikatov precejšnjemu številu delavcev, zaposlenih za določen čas, spremenila pogodbe v zaposlitev za nedoločen čas. Ostajajo pa delavci, s katerimi ne nameravajo skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas. Tudi za te bomo skušali najti rešitev z dogovorom, v nasprot- nem primeru pa bomo za te delavce vložili zahtevke za varstvo pravic. Pri tem se je ponovno pokazalo, da delavci ne poznajo svojih pravic, saj je bila večina prepričana, da so upravičeni do nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Po kongresu ZSSS smo se začeli pripravljati tudi na naš kongres, ki bo sredi aprila. Kongres bomo namenili zlasti sprejetju nove programske listine, statut pa bomo uskladili s statutom ZSSS. Na kongresu bomo izvolili tudi nove organe SDPZ, volili bomo tudi predsednika in podpredsednika, sekretarki mandat še ni potekel. Prepričana sva, da bo naš sindikat tudi v prihodnjem letu imel največ dela z uveljavljanem kolektivnih pogodb dejavnosti, imamo ji kar pet, saj bo delodajalce še naprej treba siliti k spoštovanju tega, kar so podpisali. Drugo pomembno področje dela SDPZ bo sodelovanje pri sprejemanju nove delovnopravne zakonoda- je. Še posebej se bomo trudili, da nov pokojninski zakon ne bo poslabšal položaja naših članov. Že dosedaj so bili člani SDPZ zavarovani za primer nesreč. To zavarovanje bomo organizirali tudi v prihodnjem letu, saj ugotavljamo, daje precej naših članov na podlagi tega zavarovanja že uveljavilo odškodninske zahtevke. Zavarovalnica Merkur je večino zahtevkov že rešila. Ker smo v našem sindikatu družabni, bomo prihodnje leto organizirali tudi letne športne igre, računamo na več sto udeležencev. Po posebnem pravilniku bomo odslej podeljevali tudi priznanja SDPZ. Že v začetku prihodnjega leta bomo oblikovali poseben solidarnostni sklad, iz katerega bodo člani v gmotni stiski prejemali solidarnostno pomoč. Ob novem letu smo prejeli veliko vabil za sestanke sindikatov podjetij. Večine se nismo mogli udeležiti, se pa zanje zahvaljujemo. Upamo, da se bomo lahko odzvali prihodnje leto. Članom in drugim delavcem na področju prometa in zvez želiva v prihajajočem letu veliko uspehov. Jože Gaube, predsednik, in Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Čimprej nov finančni pravilnik Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije je konec prejšnjega tedna organiziral dvodnevno sejo. Člani republiškega odbora so prvi dan govorili zlasti o delu in notranji organiziranosti, največ besed pa so namenili novemu finančnemu pravilniku, ki ga bodo skušali sprejeti čimprej. Razpravljale! so bili kar precej kritični do tega, daje sindikat gradbeništva dajal za Zvezo več kot večina drugih sindikatov. Člani republiškega odbora so menili, da je bil kongres ZSSS uspešen, vendar je tudi po njem ostalo še veliko nalog, ki jih bo treba hitro rešiti; ena takšnih je finančni pravilnik. Druga naloga je združevanje sorodnih sindikatov, kar je pogoj za krepitev stroke. Drugi dan seje so člani republiškega odbora govorili zlasti o novi kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bo verjetno imela več tarifnih prilog. Da bi se o novi pogodbi začeli čimprej pogajati, se bodo v republiškem odboru dobro strokovno pripravili. Te priprave so že začeli, saj sta jih o plačni politiki in vsebini nove pogodbe poučevala tudi Stane Uhan, dolgoletni strokovnjak in sodelavec sindikata gradbincev, ter Brane Mišič, izvedenec predsedstva ZSSS. Tudi ta razprava je pokazala, da si sindikat želi novo kolektivno pogodbo čimprej, saj je sedanjo podpisal le zaradi tega, da bi preprečil pravni in plačni nered. Razpravljale! so menili, da so strokovna delovna mesta v primerjavi z vodstvenimi bistveno prenizko vrednotena. Sindikat si bo prizadeval tudi za višje vrednotenje težkih delovnih pogojev. Ker je sindikat gradbenih dejavnosti organiziran za zaposlene v dokaj različnih dejavnostih, bo imela nova kolektivna pogodba verjetno vsaj dve tarifni prilogi. Razmišljajo tudi o skupinah poklicev, ki naj bi nadomestili sedanje tarifne razrede. Sindikat gradbenih dejavnosti bo svojo organiziranost v prihodnjem letu skušal uskladiti z novo standardno klasifikacijo dejavnosti, pri čemer bo sodeloval zlasti s sindikatom obrti in tudi drugimi sorodnimi sindikati. F. K. Seje republiškega odbora sta se udeležila tudi Stane Uhan in Brane Mišič Julija letos sta uprava in svet delavcev Domela d. d. iz Železnikov svečano podpisala participacijski dogovor. Kasneje je v mesečniku Industrijska demokracija generalni direktor Domela Pavel Demšar zapisal, da je uprava dotlej s svetom delavcev zgledno in dobro sodelovala in da verjame, da bo participacijski dogovor dobro sodelovanje še utrdil. Hkrati je zapisal, da je participativno vodenje podjetja prav gotovo ena od uspešnih metod, s katerimi je mogoče zaposlene spodbujati k večji učinkovitosti. Pred kratkim smo se s Pavlom Demšarjem pogovarjali o izkušnjah, ki jih je nabral s soupravljanjem kot direktor podjetja. Ali je torej sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetja opora upravljanju ali bolj ovira, kot menijo v združenju delodajalcev? Ali je zakon o soupravljanju dovolj dober ali je potreben sprememb? S tega vidika bi dejal: na vsak način soupravljanje! Mislim, da ima prihodnost le partici-pativni način vodenja podjetij. Časi hierarhične ureditve so mimo, danes se gradi na upravljanju človeških virov, na medčloveških odnosih, mehkih metodah. Kako bi vi to udejanili? Že prej sem omenil, da države ta vprašanja različno urejajo, kar je delno odvisno od narodne kulture. Slej ko prej pa se postavi vprašanje pravic delavcev. Lahko jih sicer uzakonimo na neki ravni, vendar se bo treba slej ko prej vprašati, ali je to učinkovito. In v zgodovini seje večkrat izkazalo, daje težko uzakonjati moralne in etične norme. Obstajajo kodeksi, norme, neka pravila, bodisi napisana ali ne. Težko pa je take norme uzakonjati. Vprašanje torej je, ali mora biti cilj soupravljanja - uspešnejše podjetje - uzakonjen ali pa ga lahko dosežemo na kak drug način, denimo z določenimi merili uspešnega poslovanja ali pa z zavedanjem menedžmenta, da bo težko uspešen, če teh meril in navad ne bo upošteval. In vendarle moramo tudi govoriti o zakonu, ker ga imamo in se mu že zato ni mogoče izogniti. Zato vas vprašujem, ali vam je goče uzakoniti. Ne predstavljam pa si, kako bi svet delavcev prevzel to odgovornost. Predloge združenja delodajalcev vladi o zmanjšanju števila predstavnikov zaposlenih v nadzornih svetih, bistveno višjem številu zaposlenih v družbi, v kateri je mogoče izbirati delavskega direktorja, in spremembi njegovega statusa poznate? Domel ima delavskega direktorja v statutu, vendar ga še nismo postavili. Menim, da zaposleni po njem ne čutijo dovolj velike potrebe, ker uprava z njimi normalno komunicira. Statut določa, daje polovica članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Doslej s tako sestavo nimamo slabih izkušenj in je po mojem odigrala pozitivno vlogo. Resje sicer, da smo v Selški dolini v posebnem položaju; ljudje so zelo vezani na kraj, zaposlitev v domačem kraju jim veliko pomeni. Trdim, da imajo delavci v našem in podobnih krajih zares dolgoročni interes glede podjetja in zaposlitve. Kaj ta interes pomeni za upravo, lažje ali težje delo? Lažje delo, ker j e kratkoročni interes zgolj pritisk na plače, dolgoročni pa je podoben logiki kapitala. ~^1 Soupravljanje je del participativnega vodenja ■ Pogled na soupravljanje z drugega - upravljalskega -brega Pavel Demšar, generalni direktor Domela: S stališča participativnega vodenja podjetja sem za sodelovanje delavcev pri upravljanju. Menim pa, da bi bilo način soupravljanja primerneje kot z zakonom uokviriti s kodeksom, z moralnimi normami. Seveda je vprašanje, ali smo v Sloveniji dozoreli za dialog namesto zakonskega diktata. Ne bi rad ocenjeval zakona po posameznih členih, pač pa bi govoril o vsebini soupravljanja in o tem, kaj soupravljanje pomeni meni kot direktorju podjetja. Načeloma bi podprl soupravljanje, vprašanje pa je, kako ga udejanjiti: ali s podrobnimi zakonskimi določili ali na kak širši, konsenzualni način,” je začel Pavel Demšar in nadaljeval: “Najprej pa je treba definirati vsebino. Soupravljanje ima dve dimenziji. Prva pomaga k boljšemu upravljanju podjetja, k njegovi večji uspešnosti, druga pa je zaščita delavskih pravic. Obe dimenziji je mogoče lepo videti v zakonskem določilu, da mora svet delavcev dati na primer soglasje pri določanju presežnih delavcev. V svetu so zelo različni modeli soupravljanja: nemški, ki soupravljanje uzakonja, in bolj liberalni italijanski, angleški ali ameriški model, kjer sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetja mnogo manj uokvirja zakon. Vendar je dejstvo, da v razvitih državah mnoga podjetja uporabljajo institut sodelovanja zaposlenih pri upravljanju. Sodobni menedžment je spoznal, da za uspešnost podjetij ni dovolj sistem palice in korenčka, temveč morajo zaposleni čutiti pripadnost podjetju, morajo čutiti, da gre za skupne cilje in vedeti, da so upoštevana njihova mnenja pri odločitvah. Pri tem pa ostajajo kompetence jasne, menedžment mora stati za svojimi odločitvami, na njem je odgovornost. zakon v pomoč pri vaših zamislih o participativnem vodenju podjetja? Na zakon nimam posebnih pripomb, se mi pa zastavlja vprašanje odgovornosti. Če upravi vzameš del pristojnosti oziroma ji jih omejiš,ji odvzameš tudi odgovornost za ta del pristojnosti. O tem moramo govoriti tudi pri soupravljanju. Zavedati se moramo, da soupravljanje prelaga del odgovornosti na soupravljalce. Ali se vam zdi, da zakon odgovornosti na soupravljalce ni ustrezno prenesel? V zakonu nisem zasledil kaj dosti o odgovornosti. Značilen je primer veta sveta delavcev na kak ukrep uprave. Po mojem uprava za svoj sklep po vetu ne more več prevzeti odgovornosti. Ta vidik v zakonu je problematičen. Kako bi udejanjili soodgovornost sveta delavcev? Ta ne soodloča veliko ... Govoril sem načeloma. Kako udejanjiti odgovornost sveta delavcev, je težko reči. Vendar se moramo zavedati naslednjega: več pravic ko imajo zaposleni, manj ima uprava odgovornosti. To pomeni tudi, da če gre kaj narobe, uprava lahko hitreje najde razlog za prevalitev odgovornosti na svet delavcev. Ena plat je torej pravica delavcev sodelovati pri upravljanju, druga pa dejansko sodelovanje pri upravljanju zaradi boljšega vodenja podjetja. To pa je lahko samo princip vodenja posameznega podjetja, ki ga izbere uprava, tega ni mo- Pri tem sem imel v mislih še nekaj drugega: tam, kjer imajo delavci dolgoročni interes, so verjetno bolj pozorni do strateških in poslovnih odločitev. Recimo, da se želijo bolj vključevati v upravljanje. Ali je svet delavcev zaradi dolgoročnega interesa bolj aktiven, ali hoče več vedeti o poslovanju? Moja izkušnja je takšna: zagotovo zaposleni in svet delavcev spremljajo, kako poslovanje poteka, in se odzovejo na spremembe, ki bi po njihovem prepričanju pomenile poslabšanje položaja in so zaradi njih zaskrbljeni. Ne bi pa dejal, da se v poslovanje vtikajo, gre bolj za reagiranje na znake, ki bi lahko pomenili kakšne težave. Domel ima notranje lastnike in ustanovili ste družbo pooblaščenko za upravljanje jihovih delnic. Ali ste notranji lastniki odločeni, da podjetje obdržite zase? Odločitev, da ostanemo samostojni, seje za zdaj izkazala za zelo pravilno. Nisem verjel, da se bo pravilnost odločitve pokazala tako hitro. Menim, da bi imeli bistveno več težav, če bi bili v lasti naše konkurence. Naši načrti vsaj za kratkoročno obdobje ostajajo nespremenjeni, torej biti samostojno podjetje. Žato pa še nismo zaprti za kakšna povezovanja, vendar izključno na enakopravnih osnovah in na način, da podjetje ohrani čimveč samostojnosti. Ne bomo pa ostali samostojni za vsako ceno, če bo trg pokazal, da to ni mogoče. Kakšen odnos ima uprava s sindikatom, v podjetju imate enega? Enega, SKEI. Sindikat in svet delavcev lepo razlikujeta svoje pristojnosti, brez podpisovanja kakega dogovora. Z njima uprava lepo sodeluje. To seveda ne pomeni, da o ničemer ne razpravljamo, pač pa, da uprava argumentira svoje predloge, sindikat pa svoje, potem pa iščemo za obe strani sprejemljive zaključke. y kakšnem vprašanju se seveda tudi razhajamo, a to ne zmoti dobrega sodelovanja. Ali je sindikat kdaj kazal željo, vplivati na položaj v podjetju tudi preko sveta delavcev? Tega se na primer v združenju delodajalcev precej bojijo, da bi namreč sindikat imel prevelik vpliv na dogajanja v podjetju. Tega pri nas ni bilo. Resje tudi, da smo, kot sem že dejal, v posebnem položaju zaradi zaprtosti doline. Zato vsi skušamo odprta vprašanja reševati po zdravi logiki, pri čemer imamo v mislih najprej obstoj podjetja in delovnih mest ter uspešno poslovanje. Letos poleti sta uprava in svet delavcev sklenila participacijski dogovor. Menda je v njem kar nekaj nadstardardnih rešitev, takih, za katere zakon postavlja nižjo raven pravic. Dogovorjene pravice so v temelju na zakonsko določeni ravni. Pri nas je nadstardanega malo, gre za določeno samostojnost pri vprašanjih, kijih zakon ne definira popolnoma; denimo pri uporabi sredstev. Gre za dogovor o nagradah in nekih drugih rešitvah. Ne gre pa za bistveno odstopanje od zakonskih okvirov. Tu se seveda lahko vprašamo, ali je taka vprašanja bolje reševati z zakonom ali z nekim kodeksom, o katerem bi se dogovorili močni stanovski organizaciji delodajalcev in delavcev. Sam se bolj nagibam k slednjemu. Seveda je vprašanje, ali je kultura oziroma stanje v Sloveniji na ravni, ki bi to omogočala. Sprašujem se, kaj moramo storiti, da bomo dvignili raven kulture na stopnjo, ki bo omogočala dialog, ne zakonski diktat? Kako svet delavcev Domela sodeluje pri opravljanju podjetja. Ali prihaja sam s predlogi do uprave? Ali pa ima predvsem oprava svoje predloge, ki jih mora po zakonu o soupravljanju posredovati svetu delavcev, bodisi v vednost bodisi v potrditev? Ali tečejo informacije samo od uprave k svetu delavcev ali tudi, in kako obilne, v obratni smeri? Ali ima svet delavcev dolgoročnejše vizije ali pa je samo pasivni spremljevalec dogajanja? Menim, da gre za obojestransko dejavnost. Po eni strani daje uprava svoje predloge svetu delavcev v vednost in potrditev, po drugi Pa svet delavcev sam predlaga določene re-s,tve. Če jih uprava smatra za ustrezne, jih tudi Podpre. Je pa delovanje sveta delavcev le eden od načinov participativnega vodenja. Ko gre za o'sto strokovne odločitve, vključevanje širših krogov zaposlenih pri odločitvah, za zbiranje 'dej, obveščanje ljudi o ciljih uprave, o rezultatih, o smiselnosti določenih potez, je treba 'ti tudi po drugih poteh. Zato sem oživil na Primer zbore delavcev. Menim, daje stik z ljudmi zelo pomemben. Važno je, da ljudje dobijo informacije iz prve roke. Pomembno je tudi 'ntemo glasilo. To, kar navajam, so željeni cilji. Prve korake smo že naredili, čaka pa nas še mnogo dela. Nenazadnje gre za spreminjanje organizacijske kulture, kar pa je vedno dolgotrajen proces. B. R. Delodajalci v Podravju bodo čez praznike odpustili 350 delavcev V prejšnji številki Nove Delavske enotnosti smo pisali o poslovnih uspehih in investicijah podjetja Henkel Slovenija. Danes pa moramo žal opozoriti na neljubo prakso tega podjetja, v katerem je poleg 475 redno zaposlenih tudi 144 delavcev, zaposlenih za določen čas. Pred novoletnimi prazniki bo podjetje 98 delavcev, zaposlenih za določen čas, odpustilo, ponovno pa jih bodo zaposlili na začetku novega leta. Tako bodo omenjeni delavci novoletne praznike preživeli kot brezposelne osebe, za ta čas od zavoda za zaposlovanje prejeli denarno nadomestilo v višini 70 ali 60 odstotkov od svoje plače. Na problem takšnega zaposlovanja delavcev za določen čas v podjetju Henkel Slovenija je pred nedavnim opozoril tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. Kot kaže, pa takšno ravnanje Hen-kla v Podravju, verjetno pa tudi v Sloveniji, ni osamljeno. Po podatkih območne enote zavoda za zaposlovanje v Mariboru bo samo v Podravju pred novoletnimi prazniki izgubilo delo okoli 350 delavcev, zaposlenih za določen čas. Omenjene delavce so delodajalci odpustili tudi pred kolektivnim dopustom. Tako delodajalci prihranijo pri stroških delovne sile, saj delavcem ne plačajo več tednov kolektivnih dopustov in božičnih ter novoletnih praznikov. Na zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da bo nekaterim delavcem, ki jih delodajalci zaposlujejo samo za določen čas, kmalu iztekla pravica do denarnega nadomestila. Če bodo delodajalci takšno prakso nadaljevali, bodo omenjeni delavci v času dopustov in praznikov ostali brez dohodkov. Območna enota zavoda za zaposlovanje v Mariboru je na ta problem že večkrat opozorila, v dveh primerih pa so na problem opozorili tudi inšpekcijo za delo. Vendar pa so inšpektorji lahko ugotovili samo, da naša delovnopravna zakonodaja takšne primere dopušča. V podjetju Henkel Slovenija se izgovarjajo, da zaposlujejo delavce za določen čas samo za opravljanje del, ki še niso sestavni del redne proizvodnje podjetja. Tudi če je tako, se postavlja vprašanje, zakaj morajo v podjetju, ki uspešno posluje, omenjene delavce odpustiti ravno pred prazniki. Ali ni to nepošteno do delavcev, ki so vse leto prizadevno delali v podjetju in ki bodo za delo v njem ponovno poprijeli po praznikih? Henkel Slovenija si že zaradi svojega poslovnega ugleda ne bi smel dovoliti takšnega odnosa do delavcev, čeprav ga omogoča naša pomanjkljiva delovnopravna zakonodaja! Za mnenje smo zaprosili tudi sekretarja območnega odbora Sindikata KNG v Podravju Dušana Detička. Po njegovih besedah Henkel ni osamljen primer, saj številni delodajalci izkoriščajo institut zaposlovanja delavcev za določen čas. “Sindikati že dalj časa opozarjamo, da mnogi delodajalci delavce zaposlujejo samo še za določen čas. Kljub temu pa v osnutku novega zakona o delovnih razmerjih piše, da naj bi po novem delodajalci lahko zaposlovali delavce za določen čas celo za dobo treh let. Če bo novi zakon o delovnih razmerjih sprejet v besedilu, kakor ga predlaga ministrstvo za delo, bo tovrstnega zaposlovanja delavcev pri naš še več. Zato je kakršno koli prelaganje odgovornosti za takšno stanje na ramena sindikatov, kar nekateri danes poskušajo storiti, popolnoma zgrešeno. Škarje in platno v zvezi s temi problemi ima v rokah ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,” poudarja De-tiček. “Sindikati si sicer na vse mogoče načine prizadevamo, da delodajalci delavcev ne bi zaposlovali za določen čas. Vendar pa imamo pri svojih aktivnostih večkrat zvezane roke, saj se prizadeti delavci bojijo, da bodo, če se bo zanje zavzel sindikat, izgubili še zaposlitev za določen čas. Delodajalcem namreč naša pomanjkljiva zakonodaja omogoča, da namesto delavca, ki mu poteče delovno razmerje za določen čas, brez pojasnila zaposlijo na istem delovnem mestu drugega delavca, ponovno za določen čas. Le kateri delavec, zaposlen za določen čas, se lahko ob takšni zakonodaji postavi za svoje pravice, čeprav ima podporo sindikata?” Dušan Detiček: Delodajalci že danes izkoriščajo pomanjkljivo delovnopravno zakonodajo, osnutek novega zakona o delovnih razmerjih pa prinaša na področju zaposlovanja za določen čas še slabše rešitve. Pogovor z Borutom Brezovarjem, glavnim republiškim inšpektorjem za delo Delavce je v prešnji ureditvi ščitilo kar pet organov, čeprav jih ni nihče ogrožal. Sedaj zanje skrbita le sindikat (če je v podjetju organiziran) in delovna inšpekcija. Ttidi sindikalisti bi morali nositi odgovornost za svoje ravnanje. S posebno nočno izmeno v Revozu je vse v redu. Mandatne kazni so sicer že izučile delodajalce, inšpektorat dela pa z njimi zbere dovolj denarja za kritje svojih materialnih stroškov. Na minulih kongresih Svobodnih sindikatov in ZSSS smo slišali kar precej pohval o vašem delu. Vi in vaši sodelavci ste prejeli tudi več priznanj. Kako lahko pojasnite ta premik, saj še ni tako dolgo, ko so sindikalisti vašo službo le kritizirali. Brezovar: Upam, daje vse to rezultat prizadevanj, da bi bili odnosi drugačni, daje to tudi plod medsebojnega sodelovanja. Ne mislim le na klasično sodelovanje pri odpravljanju problemov v podjetjih, ampak tudi na redne medsebojne pogovore in sestanke, naše sodelovanje pri izobraževanju sindikalistov. Se sindikati glede sodelovanja kaj razlikujejo? Brezovar: Na prvem mestu so: sindikat gostinstva in turizma, sindikat tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije in Sinles, sledi sindikat trgovine. Kar zadeva sindikate izven ZSSS, moram omeniti zlasti Konfederacijo 90. Pri Neodvisnosti pa je prihajalo do sodelovanja le, ko je bilo treba razčistiti kakšen problem. njem temelječe materialne in socialne varnosti. Posledice današnjih ukrepov proti delavcem pa so lahko tudi katastrofalne, saj ogrožajo eksistenco in tudi zdravje delavcev. Delavce lahko zaščiti le sindikat - če je v podjetju sploh organiziran - inšpektorji dela in sodišča, kjer delavci čakajo na pravico pogosto več kot tri leta. Motiviranost delodajalcev za kršenje pravic zaposlenih je zaradi tega precejšnja, in v tem je bistvo sedanjih problemov. Je tripartizem v podjetjih že pustil kaj sledov? Brezovar: Čeprav so tripartitni odnosi v svetu, po katerem se pogosto zgledujemo, že konstanta, smo glede tega pri nas šele na začet- Borut Brezovar Sekretar ZSSS za Dolenjsko Jože Miklič je nedavno dejal, da imajo na tem območju probleme z inšpektorico, ki naj ne bi želela 'l!x P°dJetia- kjer je sindikat ugotovil kršenje pravic zaposlenih. Kako lahko ševeč?^6 t0 lziavo’ ie tednih problemov Brezovar: Rekel bi, da gre lahko le za osamljen primer. Poleg tega smo v inšpektoratu za taksne primere dogovorjeni, da gre v takšno podjetje inšpektor s sosednjega območja. Za potenjsko bi tako prišla v poštev inšpektorja !z Grosupljega in Krškega. Na Dolenjskem imamo zdaj (udi novega izkušenega inšpek-torja. Posamezni takšni primeri so sicer mogoči, posploševati pa ni mogoče. [fhko komentirate dogajanje v podjetju italien Shoes Studio iz Mokronoga? Brezovar: Nekatere podatke moramo čuvati kot uradno tajnost, tudi v letnih in drugih poročilih posameznih podjetij praviloma ne omenjamo. Na podlagi naših ugotovitev namreč prihaja do konkretnih ukrepov, tudi ka-zenskih ovadb. Pri nas vse bolj velja, da si ne-(lolzen, dokler te sodišče ne spozna za krivega. Ce predlog ovadbe proti posamezniku pride N Javnost pred odločitvijo sodišča, je to lahko hudo sporno. Vsak naš predlog pa pome- deset podjetjih opravili inšpekcijske preglede. Pregledali smo postopke, ki so takrat potekali, in ugotovili nekaj manjših nepravilnosti. Pri tem smo delovali preventivno, odgovornim smo dali vedeti, da bomo, če bo treba, resno ukrepali. Prepričan sem, da smo marsikoga odvrnili od tega, da bi državo goljufal. Pri nas je na žalost goljufanje države nekakšen nacionalni šport, podobno je tudi z utajami davkov. Obveščeni smo, da ste bili vključeni tudi v odpuščanje presežnih delavcev v Mercatorju. Lahko poveste kaj več? Brezovar: V tem podjetju ni bilo večjih nepravilnosti, manjše, na katere smo opozorili, pa so v podjetju odpravili. Kako ste ukrepali pri najpogostejših nepravilnostih v zvezi s prerazporejanjem delavcev, še posebej z nadurami? Brezovar: Pri teh vprašanjih imamo veliko težav, saj je to, kar ste našteli, zelo težko dokazati. V marsikaterem podjetju so te zadeve stvar dogovora, ki pogosto sploh ni nikjer zapisan. Tudi če dobimo prijavo, pogosto ne moremo dokazati, da gre za kršitve pravic zaposlenih. Problema torej ne moremo rešiti. Takšna praksa v večjih podjetjih skoraj ni mogoča, drugače pa je v manjših podjetjih. Delavci, s katerimi se pogovarjajo, prijav ne upajo Njihovi odzivi so bili zelo zanimivi. Nekateri so imeli odprta usta, saj sploh niso vedeli, v čem bi lahko bil problem. Zvedel sem tudi, daje zgolj nočno delo prepovedano le na Nizozemskem, prepoved je stara šele dve leti. Sicer pa to vprašanje rešujejo s tripartitnim dogovarjanjem. Zahteve, kijih glede pravic delavcev, ki naj bi delali le v nočni izmeni, postavljajo sindikati, pa so takšne, da delodajalci o tretji, le nočni izmeni praviloma sploh ne razmišljajo. Nočno delo uvajajo res le tisti, ki so takšno delo prisiljeni organizirati. Je bilo pri nas mogoče, da bi sindikati vnaprej zahtevali takšno ceno dela, da delodajalci nanjo ne bi pristali? Brezovar: Mislim, daje v velikih podjetjih, kjer so glavni lastnik tujci, izsiljevanje sindikatov problematično. Naša delovna sila je sicer cenejša kot v Franciji in Italiji, dražja pa v primerjavi s Slovaško, Hrvaško in še katero državo. Poznam kar nekaj primerov iz podjetij v večinski lasti tujcev, ki so sindikatom, ko so zahtevali višje plače, enostavno rekli, da bodo, če bodo pri tem vztrajali, proizvodnjo pač prisiljeni preseliti drugam. Prav noben delodajalec ni pripravljen plačati več, kot j e nujno potrebno. Seveda pa so nekateri delodajalci, ki vodijo dobra podjetja, že spoznali, da mora- Novih vlog ne znflio igrati zlasti delodajalci Na enem od sindikalnih kongresov ste dejali, da ima naša delovnopravna zakonodaja številne vrzeli. Med starimi, iz Jugoslavije prevzetimi zakoni in redkimi novimi zakoni nastajajo številne vrzeli, verjetno kar velike luknje. Lahko to pojasnite? Brezovar: Vsi najpomembnejši predpisi so iz časa, kije zdaj že zgodovina. Po idejni naravnanosti spadajo v obdobje samoupravljanja. Takrat so bili delavci večkratno zaščiteni, njihovega delovnega mesta in materialne in socialne varnosti pa ni nihče ogrožal. Za novodobne delodajalce je to skoraj smešno. Novi so le nekateri predpisi, večina pa je iz prejšnje države in ureditve. Iz prejšnje ureditve so tudi najpomembnejši zakoni: o delovnih razmerjih (zvezni in republiški), o stavki, o varstvu pri delu. Pomembnejši nov zakon je le zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Za našo službo je dobro, da smo lani dobili vsaj novelo zakona o inšpekciji dela. Ta nam je delo kar precej olajšala, čeprav so naša pooblastila neskladna z drugo zakonodajo. Verjetno mislite zlasti na temeljni predpis, zakon o delovnih razmerjih. Imamo prav? Brezovar: Tudi ta zastareli predpis je zdaj bolj uporaben, saj lahko izrekamo mandatne kazni - kar učinkovito ukrepanje proti tistim, ki zaposlujejo na črno. Pred 15 leti so za delavce, ki jih nihče ni ogrožal, skrbeli številni organi zaščite, komisije v podjetjih, organi samoupravne delavske kontrole, družbeni pravobranilci samoupravljanja, sodišča združenega dela. Delavce, katerih pravic ni nihče ogrožal, je torej ščitilo kar pet organov, saj je k že naštetim treba šteti še sindikat. Delavcem seje lahko namreč zgodilo le to, da so se zamerili kakšnemu šefu, ki se jih je zato hotel znebiti. Tudi za neposlušne delavce so bile kazni mile, nihče namreč ni izgubljal dela in na ku. Prej bi lahko rekel, da imamo pri nas vse otroške bolezni zgodnjega kapitalizma. Mogoče je razlog tudi v preteklosti, ko smo zaradi samoupravljanja vsi bili vse. Novih vlog pa ne znamo igrati. Po našem mnenju zaostajajo zlasti delodajalci, imamo prav? Brezovar: Delodajalci so pri tem res najbolj zadaj. Mogoče je to posledica tega, da jih k spremembi razmišljanj in ravnanj nihče ne sili. Vendar tudi sindikalisti včasih nastopajo preveč aktivistično, ne da bi razmišljali o odgovornosti za posledice svojega ravnanja. Posledice njihovih napak so za delavce tako gmotne kot eksistenčne. Lahko navedete kakšen konkreten primer? Brezovar: Zaradi občutljivosti problematike o konkretnih primerih ne morem govoriti. Želim poudariti le to, da bi moral sindikalist, ki naj bi predstavljal tudi stroko, za svoje ravnanje nositi vsaj del odgovornosti. Je torej država pri razvijanju partnerskih odnosov v prednosti? Brezovar: Bila bi, če ne bi tudi ona preživljala otroških bolezni. Problem je zlasti v tem, da ne ravna le kot eden od treh enakopravnih partnerjev, ampak kot najpomembnejši. Zaradi tega je naš tripartizem šele na začetni točki razvoja. Prav vsi partnerji pa premalo razumejo, da seje treba zlasti pogajati in držati tega, za kar se dogovorijo. Ne gre le za področje plač, tudi druge dogovore je treba spoštovati. So med predstavniki reprezentativnih delodajalcev kakšne razlike? Brezovar: Rekel bi, da v pozitivnem smislu odstopa zlasti obrtna zbornica. Taje zelo živ in dober predstavnik delodajalcev. Čeprav z gospodarsko zbornico nisem tako zadovoljen, z nekaterimi velikimi delodajalci sode- lujemo zelo dobro. Vabijo nas tudi k izobraževanju svojih kadrov. Delodajalcev na splošno vseeno ne morete hvaliti, saj opravljate represivno vlogo, zlasti ko gre za njihovo ravnanje v nasprotju z zakonom in kolektivnimi pogodbami! Brezovar: Smo res represivni organ in želimo si zlasti, da bi bila pravila (delovnopravna zakonodaja) prirejena sedanjemu času. Nerazumljivo se nam zdi, da zakon o varstvu pri delu čaka na odločitev parlamenta tako dolgo. Na ta zakon namreč nihče nima tehtnejših zamer, pohvajili so ga tudi strokovnjaki iz drugih držav. Če bi v državnem zboru zavlačevali z zakonom, na katerega bi eden ali več subjektov imelo veliko odklonilnih mnenj, bi lažje razumel. Zavlačevanje pri tem zakonu je torej očitno le posledica tega, da imajo pri nas prednost vse druge zadeve, zlasti interesi političnih strank. Položaj zaposlenih, varno in zdravo delo, pa kot da nikogar posebej ne skrbi. Prav vsak politični konflikt ima v državnem zboru prednost pred vitalnimi interesi zaposlenih. Kot pravnik sem zaradi tega zelo razočaran. Posledice trpijo zlasti delojemalci, verjetno pa tudi delodajalcem takšen položaj ni najbolj po volji? Brezovar: Za delojemalce so posledice res najhujše, saj krivice povzročajo trajne posledice. Delodajalci, ki naj bi imeli koristi od tega položaja, morajo pogosto plačati gromozanske odškodnine in zaradi tega ne morejo biti le zadovoljni. Odškodnin ne plačujejo le podjetja, obremenjene so tudi odgovorne osebe. Če delodajalec za to nima organiziranih služb, na katere je prenesena tudi odgovornost, j e kaznovan pač direktor ali predsednik uprave. Velika podjetja takšnih področij ne morejo prepustiti najetim zunanjim strokovnjakom. fji le iniciativo, da se določen problem uredi, da.se za kršitev zakona nekdo kaznuje. Dogaja se tudi to, da mi v predlogu obdolžuje-mo osebo, ki kasneje ni spoznana za krivo, krivda je namreč na drugi osebi. Vendar zaradi tega prihaja do očitkov, da inšpekcija ni naredila nič. Se temu ne da izogniti? Brezovar: Seveda marsikdo inicira objave vesti, da naj bi nekoga prijavili. Odprti spori so. za medije tudi najbolj zanimivi. Za inšpek-c|Jo se tudi sliši, daje v podjetju bila, vendar n' n'č naredila. Mi smo previdni, rečemo le, da na primeru delamo. Tudi v Delti Ptuj smo bili Prej’ kot je bila o tem obveščena javnost. Velika večina ljudi sploh ne ve, tudi ne more vedeti, kaj inšpekcija v resnici dela. Po ogledu ln ugotovitvi dejanskega stanja vedno izdamo ureditveno odločbo. To pošljemo le odgovor-ni 0sebi, ki praviloma nima interesa z njo seznaniti javnosti ali odločbo obesiti na oglasno desko. Mi pa smo le delodajalca dolžni zavezati k temu, da napako odpravi ali problem uredi. Zdi se nam, da bi bila odločba lahko učinkovitejša, če bi z njo seznanili tudi sindikat in še koga. Se motimo? Brezovar: Urejanje zadeve je težko voditi Po več linijah. Sindikalni funkcionarji, s kate-jrtni dobro sodelujemo, pa praviloma izvedo bistvene zadeve iz naših odločb in zapisnikov. po naših informacijah imate veliko dela zlasti z določanjem presežnih delavcev. Nam lahko izdate kakšne izsledke, ki bi sindikatom pomagali, da bi to občutljivo vprašanje reševali še boljše? Brezovar: Veliko tega delaje zlasti po spremembi zakona, s katero je ukinjena formula 2 + 3- Na ministrstvo za delo je prišla informacija, da nekaj večjih podjetij želi izkoristiti vrzeli, _a bi po tej formuli odpustili še nekaj delav-Cev- Zaradi tega smo šli v širšo akcijo in v več potrditi, uradne evidence pa so takšne, da je po njih vse v redu. Če zlorabe delavcev za nadurno delo ne moremo dokazati, tudi ukrepati ne moremo. Lažje je tam, kjer je sindikat organiziran, saj so sindikalni zaupniki dolžni ščititi interese svojega članstva. Tisti, ki se pusti izvoliti za sindikalnega zaupnika, namreč kljub pritiskom delodajalcev pristaja, da bo probleme delavcev vsaj pomagal reševati. Vključeni ste bili tudi v sprejemanje odločitve o uvedbi nočne izmene v Revozu. Čeprav je od uvedbe te izmene minilo že skoraj pol leta, se o tem nič več ne sliši. Lahko poveste, kako ste se vi opredelili in kaj se je kasneje dogajalo? Brezovar: Ko je prišlo do iniciative za takšno obliko delovnega časa, sem bil tudi sam zelo presenečen. Ko smo pogledali predpise, smo videli, da ne predvidevajo nič podobnega. Pri sprejemanju odločitve smo se zaradi tega lahko naslonili le na zakon o varstvu pri delu. Od delodajalca smo lahko zahtevali le to, kar je zaradi nočnega dela za delavce dolžan urediti. Delodajalec je te zahteve izpolnil. Dosegel je tudi dogovor s sindikatom, kar smo mu tudi mi predlagali. Kasneje sem se imel o tej rešitvi priložnost pogovarjati tudi s kolegi iz različnih držav. Večerja “Če najdete koga, ki bo odklonil ponudbo, da postane elan nadzornega sveta, vam plačam večerjo. Iz izkušenj vem, da ljudi zanima le čast, tudi denar, sejnine. Skoraj nihče ne ve, da člani nadzornega sveta za nezakonite odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem,” je ob zaključku pogovora izjavil naš sogovornik. jo, če želijo delavce bolj navezati na podjetje, ponuditi tudi večje plače. Ste razmere v Revozu pregledali tudi po uvedbi nočne izmene? Brezovar: Tam smo bili večkrat in vse je v redu. Glede pomislekov, da ljudje ne bodo mogli prenašati stalnega nočnega dela, moram povedati, da nekateri strokovnjaki menijo, daje za ljudi bolj škodljivo delo v izmenah. Sam se bom seveda zavzemal, da bi bilo nočnega dela čim manj. Brez dvoma pa nekaterim ljudem nočno delo ustreza, posameznikom se zdi celo idealno, saj si dan lahko razporedijo po svoje. Z novim zakonom o inšpekciji dela ste inšpektorji dobili pravico predlagati tudi stečaj. Kakšne so izkušnje pri tem, za delavce najbolj občutljivem ukrepu? Brezovar: To pristojnost smo dobili tudi zaradi tega, ker agonije podjetij in njihovih delavcev ni bilo mogoče končati po normalni poti. Bili so celo primeri, da so bili delavci več mesecev brez plač, njihov delodajalec pa v zaporu. Inšpekcija delaje zaradi tega dobila pristojnost inicirati začetek stečajnega postopka. Do-sedaj smo to možnost uporabili v več deset primerih. Izkušnje so zelo različne, z nekaterimi predlogi smo uspeli takoj. Od nas so v nekaterih primerih zahtevali, naj za začetek stečajnega postopka plačamo takso. Na takšno zahtevo smo se pritožili, v enem primeru smo uspeli, druga zadeva pa še stoji. Šele sodna praksa bo omogočila, da bodo razmere na tem področju predvidljive. Tudi sami želimo pomagati, da bi življenje čimprej potekalo po pravih kolesnicah. Sicer pa sem prepričan, daje možnost, da inšpekcija inicira začetek stečajnega postopka, zelo v redu, še posebej kar zadeva položaj zaposlenih. Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani V neposredni bližini Doma sindikatov v Ljubljani je več lokalov, v katerih zaposleni nimajo pogodb o delu, šefi jim ne dajejo regresa za letni dopust in jih tudi drugače postavljajo v neprimeren položaj. Kaj lahko takšni delavci, ki praviloma niso v sindikatu, naredijo zase, lahko inšpekcija ukrepa tudi brez prijave? Brezovar: Zlasti v gostinskih lokalih smo naredili veliko akcij, odkrili smo zelo pogoste nepravilnosti. Rezultat vsega tega j e ta, daje danes nepravilnosti manj, trend je torej pozitiven. Ne moremo pa iti v vsak bistro enkrat mesečno. To tudi ni več potrebno, saj so lastniki spoznali, da se jim kršitve pravic zaposlenih ne izplačajo. Pred časom smo zaradi morebitnih nepravilnosti lahko sodnikom za prekrške predlagali, naj ukrepajo. Po novem lahko izrekamo mandatne kazni. Kazen je 100.000 tolarjev, če jo lastnik plača takoj, je pol manjša. Zgolj iz mandatnih kazni zberemo toliko denarja, da za materialne stroške naša inšpekcija ne potrebuje denarja iz proračuna. Če posameznik mandatne kazni ne plača, mora plačati polno kazen in še stroške postopka. Povrh mora posamezni kršitelj računati tudi z ureditveno odločbo. Če inšpekcije ne obvesti, daje zadevo uredil, je kaznovan s pol milijona tolarjev. Če ureditvene odločbe ne izvrši, pa je kaznovan kar z milijonom tolarjev kazni. Delodajalcu se torej splača plačati takoj, boji se tudi, da bi ga dobili še enkrat. Je mogoče razmere pri sklepanju delovnih razmerij v zasebnem sektorju izboljšati takoj? Mnogi delavci namreč niso pripravljeni tvegati soočenja z delodajalcem. Brezovar: Na kratek rok razmer ne moremo spremeniti. Če bi bile razmere na trgu delovne sile boljše - nezaposlenost bistveno manjša - bi bilo delodajalcem precej težje. Nismo bili navajeni, da bi ščitili sami sebe. Sedaj, ko so interesi konfliktni, se nam to maščuje. Problem se začne, ko delodajalec delavcu obljubi, da bosta medsebojne odnose, kot sta se zanje dogovorila, uredila s pogodbo. Če delodajalec tega ne uredi takoj, je že nevarnost, da bo s tem še zavlačeval. Če delavec od delodajalca ne dobi pogodbe, jo le podpiše, je to znak, da delodajalec nima poštenih namenov. Ker pa je pogodba bilateralni akt, je jasno vsaj to, da bo inšpektorju pogodbo moral pokazati delodajalec. Opažamo, da delodajalci v gostinstvu zaposlujejo le zelo mlada in čedna dekleta. Čez nekaj let bodo ta seveda že stara in jih bodo odpustili. Kako bi stanje spremenili? Brezovar: Problem je še širši. Skoraj vsi delodajalci želijo zaposliti le mlade in neizkušene kadre. Takšno hotenje je posledica tega, da delodajalci ne vedo, kdo sploh so, zlasti pa ne znajo obvladovati zrelih ljudi. Zaradi tega se držijo načela, da zaradi svoje neizkušenosti jemljejo v službo še manj izkušene. Veliko težavo za sindikaliste povzročajo tudi lastninski odnosi, delavci so marsikje tako delojemalci kot tudi večinski lastniki. Kako bi te probleme zmanjšali? Brezovar: Na tem področju je res veliko neznank. Pred nekaj leti zasebne lastnine proizvajalnih sredstev skoraj ni bilo, danes pa imamo klasični kapitalizem. Pravil ravnanja, ki izhajajo iz zakona o obligacijah, ne poznajo ne zaposleni lastniki ne menedžerji. Mnogi menijo, da gre pri večinskem notranjem lastništvu za posebno obliko samoupravljanja. Tako lastniki kot pooblaščenci, sindikalni zaupniki in delavci bi morali vedeti veliko več o tem, kaj smejo delati in za kaj so odgovorni. Mislim, da morajo sindikati za usposabljanje svojega kadra narediti veliko več. Sindikalnim zaupnikom mora biti jasno, kaj naj delajo. Torej menite, da notranje lastništvo zamegljuje odnose in zmanjšuje uspešnost podjetij? Brezovar: Odnosi so zamegljeni le navidezno, zlasti zaradi večinskega notranjega lastništva. V njem namreč prihaja do dvojnosti, ki je v tem, da ljudje zamenjujejo vlogi lastnikov in ponudnikov delovne sile. Ne zavedajo se, da se morajo, ko pridejo na delo, obnašati le kot zaposleni, skladno s pogodbo o zaposlitvi. Delavci, ne glede na to, da so tudi lastniki, lahko na poslovanje podjetja vplivajo le tako, da pridno in dobro delajo. Prej kot bodo delavci lastniki to spoznali, prej bodo za svoje podjetje koristnejši. Razmišljanje delavcev, da se lahko o plačah pogajajo kot lastniki, obenem pa pričakujejo tudi velike dividende, je popolnoma zgrešeno. Osebno res nisem zagovornik notranjega lastništva. Zdi se mi povsem normalno, da bodo ljudje sčasoma hoteli biti lastniki sosednjega, ne svojega podjetja. Franček Kavčič Pogovor s sekretarko območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslavo Krašovec V Sloveniji vlada skriti kapital O delu območne organizacije ZSSS v Podravju v letošnjem letu in prihodnjih nalogah smo se pogovarjali s sekretarko te območne organizacije Vekoslavo Krašovec. Izrazila je zlasti potrebo po krepitvi strokovne službe Zveze, ki ima z nudenjem pomoči članstvu čedalje več dela. Zaradi hudih socialnih razmer in krivic, ki jih doživljajo delavci, se povečuje njihovo zanimanje za delo sindikatov. “V minulem letu seje v sindikate dejavnosti, ki so združeni v ZSSS, vključilo precej novih članov. V sindikat so se kolektivno včlanili domala vsi zaposleni v nekaterih podjetjih, kjer je delodajalec kršil temeljne pravice iz delovnega razmerja," pravi Krašovčeva. Katerim nalogam pa območna organizacija posveča največ pozornosti? “Temelj našega delaje skrb za posameznega člana. Na našo območno organizacijo se tedensko obrne okoli 250 članov iz različnih sindikatov dejavnosti in podjetij, ki prosijo za informacije ali različne strokovne nasvete. Mesečno tako po telefonu ali osebno poišče strokovno pomoč na naši območni organizaciji okoli 1000 članov, letno pa okoli 12.000. Kadar se spremeni kakšen zakon, kakor seje denimo pred kratkim zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, pa se na nas obrne še veliko več članov. To pa terja od vseh strokovnih delavcev, da so nenehno na tekočem z novo zakonodajo in novimi predpisi,” pojasnjuje Krašovčeva. Po njenih besedah iščejo člani pomoč zlasti takrat, ko pride v kakšnem večjem podjetju do odpuščanja presežnih delavcev, prisilne poravnave ali stečaja, na dan pride tudi več kot sto delavcev. “Da bi članom lahko zagotovili hitre in kakovostne strokovne informacije, moramo delati timsko,” poudarja Krašovčeva. “Če ni sekretarja območnega odbora določenega sindikata dejavnosti, ga nadomesti drug strokovni delavec. Prizadevamo si, da ne bi nobenega člana odslovili, češ da naj pride kdaj drugič." Na območno organizacijo ZSSS v Podravju se veliko članov zateka tudi po solidarnostno pomoč. “K nam prihajajo po pomoč zaposleni in brezposelni delavci. Večino zaposlenih delavcev preusmerimo na sindikate podjetij, sicer pa o vseh prošnjah za pomoč odloča ustrezna komisija,” pravi Krašovčeva. “V prvih devetih mesecih letošnjega le- ta smo tako dodelili enkratno solidarnostno pomoč v gotovini 268 brezposelnim in 28 zaposlenim članov. Za to smo porabili l ,7 milijona tolarjev. Poleg tega smo socialno ogroženim članom razdelili 148 prehrambenih paketov in 444 kilogramov pralnih praškov ter veliko stare obleke in obutve. V teh prednovoletnih dneh bomo med socialno ogrožene člane razdelili še 100 živilskih paketov. Te pakete dobimo v glavnem od Rdečega križa, svoje proizvode pa nam poklanjajo tudi živilska podjetja. Vse blago za solidarnostne pomoči nam brezplačno prevaža zasebni prevoznik. Včasih pa nam člani odstopijo tudi pohištvo, gospodinjske stroje in druge stvari, ki jih ne potrebujejo več, mi pa jih dodelimo tistim, ki so pomoči potrebni.” Območne organizacije so dolžne članom zagotavljati tudi pravno pomoč. Član, ki potrebuje pravno pomoč, se mora najprej pogovoriti s sekretarjem območnega odbora svojega sindikata dejavnosti. Tako so se-kretaiji nenehno na tekočem, s kakšnimi problemi se delavci srečujejo v posameznih podjetjih, poleg tega pa lahko presodijo, ali član zares potrebuje pravno pomoč ali pa je mogoče njegov problem rešiti v dogovoru z delodajalcem, z angažiranjem inšpekcije za delo ali na drug način. Če problema ni mogoče rešiti drugače kot s tožbo, sekretar območnega odbora sindikata dejavnosti napoti člana k odvetniku. Na območni organizaciji ZSSS v Podravju sta zaposlena dva pravnika s pravosodnim izpitom, štirje odvetniki pa delajo za območno organizacijo po pogodbi. Glede na to, daje treba v večini primerov zahtevke delavcev tudi finančno ovrednotiti, se v pripravo tožbe vključijo tudi strokovnjaki ekonomske stroke, ki izračunajo koliko je bil prizadeti delavec prikrajšan pri plačah, regresih, dopustih in drugih prejemkih. “Če ne bi delali timsko, ne bi mogli zagotoviti pravne pomoči vsem članom, ki jo potrebujejo, saj naša služba pravne pomoči zastopa na delovnem in socialnem sodišču 3000 delavcev v in- dividualnih sporih ter 18.000 delavcev v postopkih prisilne poravnave in v stečajnih postopkih,” poudarja Krašovčeva. “Ker so postopki dolgotrajni nas vsakdan kličejo številni prizadeti člani, ki se zanimajo, kako daleč je že njihov primer. Glede na kadrovsko zasedbo sodišča imamo sedaj sindikati premajhno strokovno ekipo. Vsak dan je na delovnem sodišču nekaj deset obravnav, na katerih morajo sodelovati naši odvetniki, ki pa hkrati na dveh mestih ne morejo biti. Zato morajo naši pravniki prositi za preložitev razprave, ki se vleče že več jet. Delavci tega seveda ne morejo razumeti. Bojim se, da bo sindikat v j avnosti prikazan kot zavora za hitrejše reševanje sporov na delovnih sodiščih. Zato bo morala tudi kadrovska zasedba v naši službi pravne pomoči slediti kadrovskim zmogljivostim delovnega sodišča.” Območna organizacija pomaga tudi sindikatom v podjetjih in zavodih. “Sindikalni zaupniki iz podjetij se na nas največkrat obračajo v zvezi s problemi pri uresničevanju kolektivnih pogodb in zakonov. Prosijo nas tudi za mnenja k internim aktom. Številnim sindikatom Vekoslava Krašovec: Na pomoči članstvu stoji ali pade vsak sindikat. v podjetjih pomagamo pri pripravi podjetniških kolektivnih pogodb. Prav tako sodelujemo tudi pri postopkih za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, v postopkih prisilne poravnave ter v stečajnih postopkih. Sodelujemo tudi v postopkih Pomirjanja in arbitraže. Velikokrat na željo sindikatov podjetij naši strokovni delavci sodelujejo na pogajanjih z vodstvi podjetij." “Čedalje več časa porabimo tudi za strokovno pomoč pri ustanavljanju in delovanju svetom delavcev. Po zakonu je delodajalec svetom delavcev dolžan zagotavljati informacije za njihovo delovanje. Po dogovoru s svetom delavcev lahko delodajalec poišče strokovno pomoč za njihovo delovanje tudi iz- ven podjetja. Zaradi tega se naša območna organizacija že dalj časa zavzema za to, da bi uredili način financiranja strokovne pomoči svetom delavcev. Menim, da bi se morali s predstavniki delodajalcev dogovoriti, da bodo oni financirali strokovno delo za svete delavcev. Na 3. kongresu smo v zvezi s tem predlagali amandma, s katerim smo želeli doseči, da strokovne pomoči svetom delavcev ne bi plačevali več iz sindikalne članarine, vendar amandma ni bil sprejet. Kljub temu pa bo ta problem v naslednjem obdobju potrebno nekako rešiti,” opozarja Krašovčeva. “S sedanjim številom strokovnih delavcev območne organizacije vseh nalog ne morejo opraviti. Zavedati se moramo, da se pri strokovnem delu na delovnopravnem in drugih področjih preprosto ne da improvizirati. Če z našimi pritožbami in drugimi dokumenti delavci v postopkih za zaščito svojih pravic ne bodo uspešni, se bodo po pomoč začeli zatekati drugam.” Območne organizacije imajo zelo veliko nalog. Katere pa so prioritetne? “ Članom moramo nuditi informacije in strokovne nasvete, solidarnostne pomoči in pravno pomoč. Na ureničevanju teh nalog stojijo in padajo vsi sindikati v svetu. Nato sledi pomoč sindikatom podjetij in zavodov ter pomoč svetom delavcev. Za opravljanje vseh teh nalog je potrebna strokovna ekipa, ki jo bo treba financirati tudi ob morebitni reorganizaciji območij.” Krašovčeva je prepričana, daje za uspešno uresničevanje kongresnih nalog potrebno ločiti sindikalno politiko od vsakodnevnega uresničevanja nalog, ki so namenjene članom. “Sindikalno politiko vodijo sindikalne centrale, ki se borijo za uveljavljanje interesov delavcev pri sprejemanju zakonov ter v kolektivnih pogodbah. Svojo politiko sindikalne centrale vodijo tudi prek ekonomsko-socialnega sveta, parlamenta in drugih državnih organov. Za ureničevanje teh nalog je potrebna relativno majhna, vendar strokovno in politično sposobna ekipa. Drugi strokovni delavci v sindikatu pa morajo biti vpeti v vsakodnevno pomoč članom in organizacijam pri uresničevanju pravic, kijih delavci imajo po zakonih in kolektivnih pogodbah. Pri nas pa so te stvari med seboj prevečkrat pomešane. Marsikdaj članom v podjetjih govorimo tisto, kar bi morali povedati na socialno-ekonomskem svetu. Ob tem pa nimamo dovolj strokovnjakov, ki bi tem istim članom pomagali pri uresničevanju že obstoječih delavskih pravic. Sindikalno centralo razumem kot zbornico, ki naj s svojo politiko sooblikuje zakone in pravni red v državi v interesu delavcev. Območne organizacije pa so kot strokovne službe podjetij, ki v okviru obstoječih zakonov skrbijo za uresničevanje delavskih pravic.” Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo več funkcionarjev Svobodnih sindikatov v Podravju izvoljenih v mestni oziroma občinske svete. Tako je Dušan Detiček postal član občinskega sveta v Slovenski Bistrici, Branko Medik in Vekoslava Krašovec pa sta mestna svetnika v Mariboru. “Menim, da je to zelo pozitivno, saj bomo sindikati imeli v bodoče še več informacij o gospodarskih in socialnih razmerah na območju. Preko svetnikov pa bo imel sindikat tudi večji vpliv na oblikovanje socialne politike v interesu delavcev in na regionalni razvoj, ki mu v Evropski uniji dajejo prioriteto,” pravi Krašovčeva. Vekoslava Krašovec se tudi kot predstavnica delojemalcev v državnem svetu ukvarja s socialno politiko. “V komisijah državnega sveta si prizadevam, da bi bilo čim več stališč ZSSS vgrajenih v stališča državnega sveta o pokojninski reformi, o novem zakonu o delovnih razmerjih, o zdravstveni zakonodaji, o zakonu o družinskih prejemkih in o drugih sistemskih reformah, ki so pred nami.” Vekoslava Krašovec je prepričana, da bodo tudi naslednje leto pri nas na udaru delavske pravice, ki si jih bodo nekateri prizadevali zmanjšati. “V mnogih evropskih državah so danes na oblasti predstavniki drobnega kapitala oziroma malih delničarjev, v nekaterih pa vlada veliki kapital. Pri nas pa je na oblasti skriti kapital (kdo so po vseh poteh in stranpoteh privatizacije postali pravi lastniki nekdanjega družbenega premoženja, bo verjetno pokazal šele čas), ki nima do delavcev nobenih moralnih obveznosti - ravno zaradi tega ne, ker je lastnik skrit,” pravi Krašovčeva. “Posledica tega so čedalje večje socialne razlike v družbi in nenehni poskusi zmanjševanja delavskih pravic. Menim, da bi bilo koristno, če bi v Mariboru ustanovili ekspozituro varuha človekovih pravic. Prav tako bi bilo pametno, če bi sindikati pod okriljem Evropske unije in ob pomoči programov Phare s skupnimi močmi ustanovili sindikalnega varuha človekovih pravic. Seveda pa se moramo tudi v sindikatih še naprej odločno boriti za zaščito delavskih pravic, da jih skriti kapital ne bi ukinil. Po toči je namreč prepozno zvoniti. Tomaž Kšela Sindikalna lista December 1998 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.218,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 63.043,00 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 1998) - po SKPGD (na delovni dan) 548,00 548,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 50.532,00 42.958,00 - za 20 let 75.798,00 64.437,00 - za 30 let 101.064,00 85.916,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 315.216,00 472.824,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 94.565,00 85.496,00 - ob smrti v ožji družini 47.282,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 1998) 64.666,00 64.666,00 5. Zajamčena plača 37.045,00 37.045,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97 v višini 51.098,00 SIT). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon. Za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Hvala za sodelovanje Z letošnjim letom zaključujemo mandatno obdobje, v katerem smo doživljali tako uspehe kot tudi neuspehe. K uspehom, teh je bilo veliko več, štejemo zlasti ohranitev kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti, v kateri smo uveljavili višje izhodiščne plače, in podpis nove kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami. Uspešno smo urejali probleme v posameznih organizacijah, imeli do sedaj najštevilčnejša delovno-športna srečanja, sprejeli svoj pravilnik o finančnem poslovanju in ustanovili solidarnostni sklad za dodeljevanje pomoči našim članom. Pomagali smo prizadetim ob potresu v Posočju, poplavljencem in nekaterim socialno ogroženim članom. Lah- ko se pohvalimo še s kakovostnim informativnim biltenom. Ni nam pa uspelo podpisati kolektivne pogodbe in zaščititi delavcev v dejavnosti zasebnega varovanja tako, kot smo si zadali v svojih programskih usmeritvah. Zato bomo v novem letu in z novim mandatom namenili večjo pozornost novi sestavi in delovanju odbora sindikata varnostnikov. V naše delo je bilo vključenih precej naših sindikalnih zaupnikov in članov. Zato se jim zahvaljujeva, hvala tudi drugim zaupnikom in članom sindikata dejavnosti. Vsem želiva veliko zadovoljstva, zdravja in osebne sreče v prihajajočem novem letu. Miloš Mikolič, sekretar SKSG Alojz Terbuc, predsednik SKSG Na predprazničnem sprejemu pri Dušanu Semoliču sta se od aktivnega dela v sindikatu poslovila Franjo Krsnik in Ivan Jurše. Semolič jima je v imenu kolektiva izročil tudi priložnostni darili. Franjo je tudi to priliko izkoristil za zahvalo sodelavcem za sodelovanje. Kolegom, do katerih je bil včasih tudi piker, se je opravičil z besedami: “Tako sem ravnal le takrat, ko ste vztrajali pri napačnih stališčih.” Rekli so: Veljko Rus: Delati še pet let po smrti Nacionalna konfederacija sindikatov Madžarske bo skušala obnoviti socialni dialog Mislim, da se bo treba ravnati po tistem, kar je danes že splošno sprejeto - da je meja upokojevanja fleksibilna in odvisna od poprečne življenjske dobe. Strokovnjaki menijo, da bi naj pokojninska doba “zajemala ” tretjino dobe med 20. letom in poprečnim koncem življenja. Če je poprečna Življenjska doba 70 let, to pomeni poprečno upokojevanje okoli 60. leta in 10 let poprečne pokojnine. Pri poprečni starosti 80 let pa bi bilo upokojevanje pomaknjeno na 68 let starosti. Seveda pa moramo upoštevati dejstvo, da imajo posamezne skupine državljanov bistveno krajšo poprečno starost. Ljudje z nižjo izobrazbo imajo bistveno krajše življenje in manj časa uživajo pokojnino. To je skupina, ki jo je treba identificirati s skupino, ki ne umira pri 70, ampak pri 60 letih. Če bi tem ljudem postavili starostno mejo 65 let, bi pomenilo, da morajo teoretično delati pet let po smrti. Pogoste predčasne upokojitve ne bi smele biti breme pokojninskih skladov, če gre v tem primeru za invalidsko upokojevanje. To morajo plačati delodajalci; s tem na delodajalce tudi pritisnemo, da bodo skrbeli za svoje delavce. Sicer pa se ljudje tako predčasno ne upo- kojujejo predvsem zaradi invalidnosti, ampak zaradi strahu, da so se izpeli, da jih je čas povozil. To je mogoče deloma preprečiti s tem, da delodajalci zagotovijo permanentno izobraževanje zaposlenih. Delavec ima pravico ne samo na “reprodukcijo svoje fizične eksistence ”, ampak tudi na reprodukcijo svojih intelektualnih kapacitet. Če to ni zagotovljeno, gre za nenormalno izkoriščanje delavcev s strani delodajalcev. (Dr. Veljko Rus v pogovoru za Večer, 19. 12. 1998) V Budimpešti je bil konec prejšnjega tedna 4. kongres Nacionalne konfederacije sindikatov Madžarske - MSZOSZ, največje izmed petih sindikalnih konfederacij. Kongres je potekal v znamenju stoletnice ustanovitve prvega sindikalnega sveta, ki so ga ustanovili delavci, ki so pripadali madžarski socialdemokratski stranki. Sindikalni svet je leta 1898 vključeval 126 tovarniških sindikatov, s skupaj 23.603 člani, kot glavne naloge pa sije zadal politično izobraževanje organiziranih delavcev, organiziranje stavk, boj za višje plače ter izdajanje delavskih časopisov. Za predsednika MSZOSZ je bil z veliko večino ponovno izvoljen edini kandidat Laszlo Sandor. Udeležence kongresa - prek 700 delegatov in gostov - je pozdravil tudi predsednik Republike Madžarske Arpad Goncz. Poudaril je, da ima sindikalna konfederacija, nacionalna ali mednarodna, eno poslanstvo: daje sposobna in zanesljiva socialna partnerica. Svoje cilje naj dosega zlasti za pogajalsko mizo. Toda biti mora tudi sposobna pokazati svojo moč, kadar ji ne preostane nič drugega. Tedaj mora biti odločna in pogumna. Te besede so med udeleženci kongresa naletele na veliko odobravanje, saj sojih razumeli kot poziv predsednika republike vladi, naj sindikate upošteva kot enakopravne socialne partnerje. Novi madžarski vladi je namreč v petih mesecih po volitvah uspelo ukiniti socialni dialog, na katerega so bili v obdobju vladavine socialistične stranke zelo ponosni. Tudi predsednik MSZOSZ Laszlo Sandor je v svojem govoru dejal, da bodo ponovno vzpostavitev socialnega dialoga sicer poskusili doseči s pogajanji; ker pa je vlada gluha za pobude sindikatov, bodo očitno morali poseči po ostrejših sredstvih sindikalnega boja - svojo stavko so v času kongresa napovedali sindikati na madžarskih železnicah. Delegati so na kongresu sprejeli tudi nekatere posebne zahteve: povečanje zaposlenosti za najmanj 5 % letno in zmanjšanje regionalnih razlik, uvedbo 38-ur-nega delovnega tedna in dodatnih dveh dni dopusta, ne da bi se zato zmanjšale plače, povečanje plač skladno s produktivnostjo in povečanje minimalnih plač, vzpostavitev varnega pokojninskega sistema, v katerem bo višina pokojnin določena z delovno dobo in plačanimi prispevki, ter sprejem določil Socialne listine in njena ratifikacija najkasneje v prvih mesecih prihodnjega leta. Pavle Vrhovec Sindikati ZSSS, Zveza svobodnih sindikatov in nekaj samostojnih sindikatov je ustanovilo Delavsko hranilnico leta 1990, torej pred osmimi leti. Z direktorjem Jožetom Stegnetom smo se pogovarjali o letošnjem poslovnem letu v hranilnici in načrtih v prihodnje. Pred vrati je namreč novi zakon o bančništvu, ki bo spremenil pogoje poslovanja. Na vrata slovenskega bančništva trka konkurenca iz Evropske unije. Kako bo vplivala na domače banke in hranilnice? Jože Stegne je povedal, da je bilo letošnje leto za Delavsko hranilnico zelo uspešno v poslovnem in prelomno v razvojnem pogledu. V nadaljevanju pogovora pa je to podrobneje obrazložil. Jože Stegne: Letošnje leto je bilo za Delavsko hranilnico uspešno, hkrati pa tudi prelomno glede njene prihodnosti. je, pohitrili obdelavo podatkov, in to je za hranilnico zelo pomembno tudi zaradi pričakovanega povečanja konkurence v prihodnosti. Uspeli smo se vključiti v plačilni promet SWIFT in smo glede plačilnega prometa enakopraven partner bankam, smo poravnalna bančna inštitucija. Vključeni smo v notranji plačilni promet, žiro kliring. S tem smo ustvarili predpogoj, da bo hranilnica kot poravnalna bančna institucija po sprejetju bančnega zakona dobila možnost poslovanja z žiro računi malih pravnih oseb. To pomeni pridobitev novih komitentov, novih virov in tudi novih plasmajev. Prihaja tuja konkurenca, evropske banke in hranilnice. Kako vidite njihov prihod, bo težko prenesti takšno konkurenco? Ne delamo si utvar, da po vključitvi Slovenije v EU in z večjo prisotnostjo tujih bank v našem prostoru ne bo potrebnih dodatnih razvojnih naporov. Memim pa, da zavzemamo tako majhen odstotek bančne tržne pogače in pokrivamo specifično tržno nišo, da nas prisotnost tujih bank ne bi smela prizadeti v tolikšni meri kot morda drugo bančno okolje. Ne izključujem pa seveda povezovanja med hranilnicami za izboljšanje naše konkurenčnosti. Nedvomno bi povezovanje hra- Uspešno in prelomno letošnje leto “Leto 1998 pomeni za Delavsko hranilnico osmo leto uspešnega poslovanja in dokaj enakomernega, stalnega razvoja," je dejal Stegne. “Vsa ta leta je hranilnica dosegala stalno rast finančnega potenciala; nobeno leto ni doživela niti stagnacije niti upadanja, pač pa nenehno rast. Vseh osem let, brez izjeme. Letos smo načrtovali 2,5 milijarde tolarjev bilančne vsote (za 900 milijonov višjo, kot smo jo dosegli leto prej) in prepričan sem, dajo bomo dosegli.” V čem se kaže uspešnost Delavske hranilnice? V tem, da smo kljub povečanju finančnega potenciala z 900 milijonov tolarjev leta 1996 na skoraj 2,5 milijarde letos, v tem času število zaposlenih v Delavski hranilnici povečali z osem na devet. Tudi stroškov bistveno ne povečujemo. Letos bomo dosegli približno enak poslovni rezultat kot lani; bruto dobiček se bo vrtel okoli 40 milijonov tolarjev. Če primerjamo dobiček s 70 milijoni tolarjev vplačanega kapitala, ali pa z 2,5 milijarde bilančne vsote, ali s številom zaposlenih, ugotovimo zelo dobro rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Kaj je prispevalo k rasti finančnega potenciala? K rasti finančnega potenciala je največ prispevalo zelo uspešno uresničevanje projekta “sindikalna članarina preko žiro računa Delavske hranilnice". Namen tega projekta je na enem mestu zbrati sredstva sindikalne članarine vseh nivojev organiziranosti, od podjetniške do najvišje republiške ravni, zveze. To ne pomeni odtujevanja sredstev lastnikom, pač pa zgolj koncentracijo teh sredstev, pomeni veliko večjo preglednost sredstev. Vsa ta sredstva so enako obrestovana vsem lastnikom sredstev in tudi dostop do sredstev je pogodbeno urejen tako, da plačilne obveznosti sindikatov na kateri koli ravni niso niti najmanj omejene. Glede na današnje informacijske možnosti finančnega pretoka so lahko sredstva z našega računa na zahtevek posameznega lastnika sredstev v nekaj minutah prenesena na želeno lokacijo in jih lahko lastnik upravlja. Na ta način lahko sindikat iz kakega odročnega kraja razpolaga s sredstvi na računu v Delavski hranilnici, kot če bi jih imel doma. Tej naši aktivnosti se je odzvalo mnogo sindikalnih organizacij. Večina republiških sindikatov ZSSS že ima sredstva na našem žiro računu, razen sindikata trgovine, ki se na to pripravlja, in Delavska hranilnica bo v osmem letu poslovanja dosegla 2,5 milijarde tolarjev bilančne vsote - V prihodnjem letu jo čaka preobrazba v delniško družbo in načrti za povezovanje hranilnic. sindikata kmetijstva, ki kolikor vem, namerava sredstva v letu 1999 prenesti na naš račun. Vse območne organizacije sindikatov imajo svoja sredstva pri nas. V zadnjem času ima tudi vse več osnovnih organizacij sindikatov svoja sredstva v Delavski hranilnici. Od 55-odstotnega deleža sredstev, ki ga od članarine dobijo višje oblike sindikalne organiziranosti, je v Delavski hranilnici že zbranih 85 odstotkov sredstev. Od sredstev, ki ostajajo osnovnim organizacijam, pa je v hranilnici zbranih kakih deset odstotkov. Tu so velike rezerve za povečanje finančnega potenciala - samo iz naslova sindikalnih virov. Ker ima Delavska hranilnica letos za dva odstotka ugodnejše pasivne obrestne mere kot bančno okolje, smo uspeli bistveno povečati število drugih komitentov, predvsem občanov. Obseg njihovih sredstev, hranilnih vlog in depozitnih sredstev se je od lani povečal od sto na skoraj petsto milijonov tolarjev. Delavska hranilnica je bila že doslej znana tudi po ugodnješih obrestih za posojila ... Hranilnica stalno vodi takšno poslovno politiko, da so tudi aktivne obrestne mere ugodnejše kot v bančnem okolju. Najnižja realna obrestna mera je trenutno 4,2 odstotka, naj višja pa 7,4 odstotka. Ponujamo pa tudi ugodna kratkoročna namenska posojila z obrestno mero TOM plus nič odstotkov. Pri tem obračunavamo samo mesečno inflacijsko obrestno mero. Celo za počitnikovanje ali oddihe v vseh slovenskih zdraviliščih ponujamo posojila po TOM plus nič odstotkov in ne zaračunavamo niti stroškov zavarovanja kredita niti stroškov odobritve kredita. Kot sem dejal, je treba stalno voditi skrb za še vedno ugodne aktivne obrestne mere, hkrati pa je treba skrbeti tudi za donosnost, na kar družbeniki hranilnice računajo. Letošnje leto je bilo menda za Delavsko hranilnico prelomno... Letos smo prenovili programsko opremo, naložili in dogradili aplikativne programske verzi- nilnic Delavsko hranilnico strokovno, kadrovsko, kapitalsko okrepilo, bila bi še bolj prisotna v Slovenskem prostoru, še bolj bi se približala komitentom. Kakšno bo leto 1999 za Delavsko hranilnico? Predvsem se bomo trudili ohraniti varno in uspešno poslovanje, skrbeli bomo za rast števila komitentov in obsega poslovanja. Računam na rast od 500 milijonov do ene milijarde tolarjev, kar je nadpovprečna rast in ohranitev 20-odstotnega donosa na kapital. Tudi v prihodnjem letu računamo na 30 do 40 milijonov tolarjev bruto dobička. Pred vami pa so tudi organizacijske spremembe... V prihodnjem letu bo hranilnica iz družbe z omejeno odgovornostjo prešla v delniško dmžbo. Imamo že načrt prehoda v delniško družbo. Skupščina družbenikov bo gotovo sprejela odločitev, da se sedanjim družbenikom kot bodočim delničatjem pridružijo tudi novi delničarji. V hranilnici je nekaj komitentov, ki so v prvih letih poslovanja vplačali družbene vloge. Po sprejetju zakona o gospodarskih družbah se je hranilnica zaradi omejitve števila družbenikov morala odreči nekaterim vplačnikom vlog, ki smo jih vključili v kategorijo dodatnega kapitala hranilnice. Mislim, da bi vsaj ti komitenti sedaj dobili možnost vključitve med delničarje. Končno besedo imajo seveda družbeniki. V prihodnjem letu bo sprejeta nova bančna zakonodaja. Kaj prinaša? Novosti je kar nekaj, omenil sem že prehod v delniško družbo. Dobivamo možnost za povečanje poslov. Pomembna novost je zahteva po povečanju kapitala z 68 milijonov tolaijev na 186 milijonov. Hranilnica se mora torej dokapitalizirati. Te aktivnosti smo že začeli in mislim, da težav s tem ne bomo imeli. Dosedanji podatki kažejo, da sta skoraj dve tretjini družbenikov sposobni in pripravljeni povečati kapital, dokapitalizirati hranilnico v zadovoljivih zneskih. Nekateri razmišljajo celo o povečanju vložka in pridobitvi lastniškega deleža v hranilnici do višine desetih odstotkov. g j Konferenca Območne organizacije ZSSS Zasavje podpira financiranje TET 3 Konferenca Območne organizacije ZSSS Zasavje Trbovlje je obravnavala referendumsko pobudo v zvezi s financiranjem nadomestnega objekta TET 3. Člani konference protestiramo proti načinu in obliki odločanja o tako pomembni odločitvi kot je izgradnja nadomestnega objekta TET III na referendumu. Nedopustno je, daje tako pomemben projekt, do katerega seje na podlagi številnih analiz, študij in recenzij že opredelila tako stroka kot Vlada in Državni zbor RS, postal politični poligon za obračune med strankami. Z zaskrbljenostjo se sprašujemo, ali bomo davkoplačevalci na referendumih odločali tudi o vseh drugih projektih, ki se financirajo iz državnega proračuna, kot so na primer sanacija železarn, izgradnja avtocest, subvencioniranje kmetijske proizvodnje, denacionalizacija ter številni drugi projekti, ki po vrednosti presegajo naložbo v TET 3. Zahtevamo, da o tako pomembnih razvojnih vprašanjih odločajo za to pristojni organi (Vlada RS, Državni zbor RS), ki morajo nositi tudi odgovornost za sprejete odločitve. Območna organizacija ZSSS Zasavje podpira izgradnjo nadomestnega objekta TET III zaradi naslednjih razlogov: 1. energetska utemeljenost - Slovenija je preko 75 % energetsko odvisna od tujine; 2. ekološka pridobitev - emisija prašnih delcev ter žveplovih in dušikovih oksidov v okolju bi se znatno zmanjšala; 3. vidik zaposlenosti - skupno število prebivalcev v Zasavju je 46.894, od katerih je sedaj zaposlenih 12.534, - v zadnjem obdobju seje število zaposlenih prepolovilo, saj je bilo v preteklosti 24.000 zaposlenih, - v primeru neizgradnje TET 3 bi nehali kopati premog, kar bi pomenilo izgubo še dodatnih 2.400 delovnih mest, od tega v RTH 1.100, v TET 360 in ostalih podjetjih 865, s tem pa bi se odstotek nezaposlenih dvignil na 50 %; 4. regijski vidik - neizgradnja nadomestnega objekta TET 3 pomeni tudi regionalno zaostalost v razvoju, saj pobudniki referenduma, razen nasprotovanja izgradnji in politične demagogije, ne ponujajo novih alternativ. Zato pozivamo vse delavce in prebivalce Zasavja, ki imajo volilno pravico, da 10. januarja 1999 odidejo na volišča in glasujejo ZA predlagani način financiranja izgradnje TET III. S tem bomo prispevali k zagotavljanju socialne varnosti sedanji in prihodnji generaciji. Soniboj Knežak, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev kemije, nekovin in gumarstva Zasavja Leopold Očko, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Zasavja Mijo Popovič, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Zasavja Janez Gorjanc, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Zasavja Anton Kastelic, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Zasavja Zlatko Romih, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev komunalnostanovanjskega gospodarstva Zasavja Bojan Dominkovič, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev trgovine Zasavja Dragi Sovdat, predsednica Območnega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Zasavja Mirko Miler, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Zasavja Branko Krevl, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev državnih in družbenih organov Zasavja Iztok Cilenšek, predsednik Območnega odbora sindikata delavcev energetike Zasavja PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Igor Pišek, dipl, iur._ Regres za letni dopust v negospodarstvu Delavec, zaposlen v negospodarstvu, dela s krajšim delovnim časom, in sicer po štiri ure na dan. Ali mu pripada regres v celoti ali le sorazmeren del? Podobno vprašanje in odgovor sta bila objavljena v Pravni praksi št. 23/98. Sodna praksa stoji na stališču, da delavcu v takšnem primeru pripada regres v sorazmerju s plačo, ki jo je delavec, ki je delal krajši delovni čas, dobival za svoje delo. Pri tem se sklicuje na 3. odst. 27. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ta določa, da ima delavec, kije sklenil delovno razmerje na delovnem mestu, za katero je določen krajši delovni čas od polnega, pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas in jih uveljavlja v skladu s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo v obsegu, kije odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka k delu in rezultatov dela. Navedeno ne velja za gospodarstvo, ker Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti v 3. odst. 51. člena določa, da delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu. S sklepanjem torej lahko ugotovimo, da torej delavcu v gospodarstvu, ki dela polovico polnega delovnega časa ali več, pripada regres v celoti. V prispevku, objavljenem v zgoraj navedeni Pravni praksi, sodelavci Inštituta za delovna razmerja upoštevajo delitev pravic na deljive in nedeljive pravice. Zakonski minimum 18 delovnih dni je nedeljiva pravica. Med deljive pravice pa uvrščajo letni dopust nad minimumom. Ker je pravica do regresa vezana na pravico do dopusta, menijo, da bi smiselno Šala Tedna Majhen nesporazum “Dedek, kako je mogoče, da ste pri teh letih dobili triper?” “Gospod doktor, saj ste mi zadnjič, ko sem bil pri vas na pregledu, dejali, da bi bilo pri mojih letih zame koristno, če bi hodil s kurbami spat!” “Sveta nebesa, dedek, slabo ste me slišali! Zadnjič sem vam rekel, da bi bilo v vaših letih za vas koristno, če bi hodili s kurami spat!” enaka razlaga, kot j e navedena pri pravici do dopusta, veljala tudi pri pravici do regresa. Očitno je, da se s citirano sodno prakso ne strinjajo. Če bi veljalo njihovo stališče, potem bi delavec v konkretnem primeru dobil več kot polovico regresa, vendar ne celega. Vprašljiva pa je metoda, po kateri bi izračunali natančno višino regresa. Ena izmed možnosti je, da cel regres delimo s številom dni dopusta, ki bi delavcu pripadli, če bi delal polni delovni čas, tako dobljeni znesek pa množimo z dejanskim številom dni letnega dopusta. Vsekakor pa menim, daje dosedanja sodna praksa nepravilna, ker pravico (pravica do regresa), ki je vezana na v osnovi nedeljivo pravico (pravica do dopusta), pojmuje v celoti kot deljivo pravico. Zahvala Člani Svobodnega sindikata Slovenije Prometa in zvez podjetja Avtoprevoz Zasavje Trbovlje d. o. o. se ob stečaju našega podjetja zahvaljujemo za denarno pomoč. Še posebna zahvala velja sekretarki SDPZ, gospe Cvetki Gliha. Člani SSS Avtoprevoza Zasavje Trbovlje “Fantje, kaj pa je danes našemu direktorju. Običajno se šopiri kot cesar, danes pa je že ves dan tako jezen, da se bo razpočil," je pred dnevi pri malici v naši tovarni dejal rezkar Vili. “Pred nekaj minutami sem ga videl, kako je vihral po hodniku. Rdeč je kotpur-man.” Prav imaš, Vili. Direktor je grozno jezen," je dejal mizar Tone. "Nekaj sem ga hotel vprašati, pa me je ozmerjal, še preden sem odprl usta. Kadar je takšne volje, je najboljše, da se človek Pred njim skrije." Ni čudno, da je jezen, ko pa mu gre vse narobe,” je skrivnostno dejala kuharica Špela, ki je bila vedno na tekočem z vsem, kar seje dogajalo v podjetju. Iz dnevnika delavca Jožeta Impeachment v naši tovarni ‘Špelca, mi vsi vemo, da nikoli ne prisluškuješ, kaj se v menzi pogovarjamo. Morda pa si kljub temu slišala, zakaj je direktor danes tako jezen ? "je povprašal skladiščnik Rudi. “Špelca, ne bodi tako skrivnostna! Povej nam, kaj veš?” smo jo začeli rotiti vsi v en glas. Zakaj pa se danes pravi moški sploh še jezijo ? ” je z vprašanjem na vprašanje smeje odgovorila Špela. Ne straši nas, Špela. Ali je morda naša tovarna zašla v težave?" je zaskrbljeno povprašal strugar Lojze. Ne lomi ga, Lojze. Gre za bolj pomembno stvar.” Alt ne bomo dobili plač?” je poskušal uganiti Vili. Vili, ti si še bolj naiven kot Lojze,” je zopet smeje odvrnila Špela. Sveta nebesa, Špela, povej že, kaj se je zgodilo! ” smo sedaj ze zahtevali vsi v en glas. L kaj! Direktor ima težave s svojo precej mlajšo tajnico, ki je hkrati njegova ljubica,” je dejala skrivnostno kuharica Špela. Pa ju vendar ni zalotila direktorjeva žena?” ‘To ne, pač pa je tajnica začela metati oči po praktikantu, ki je mlajši od nje in še veliko mlajši od direktorja,” je pojasnila Špela. "Neverjetno! "je rekel skladišnik Rudi. “Ali je sploh mogoče, da človek s tako bogatim fondom za reprezentanco in s tako dobrim službenim avtomobilom ne more zadržati ljubice?” ‘Zakaj bi bilo to neverjetno? "je začudeno vprašala Špela. “Kaj pa, če ima mladi praktikant kaj takšnega, kar je direktorjevi tajnici še bolj všeč kot naročilnice?" “In kako je na to, da si je njegova ljubica našla ljubčka, reagiral direktor? ” "Grozno! Ves dan dirja sem in tja po podjetju, loputa z vrati in kriči na podrejene!" je pojasnila Špela. “Ljubezen gor, ljubezen dol! Kakšno zvezo ima to z našo tovarno?" se je razburi! strugar Lojze. "Pa še kakšno zvezo ima! "je dejala Špela. “Če bo šlo tako naprej, bo direktor še našo tovarno spravil na boben, saj sploh nima več trezne glave.” ‘Špela, sedaj pa že pretiravaš. Zaradi ene ženske pa že ne bo Propadla tovarna!" je dejal Rudi. Fantje, samo poglejte, kaj se je zgodilo v Ameriki zaradi praktikantke Monice. Država je zabredla v vojno, grozi pa ji tudi, da bo ostala brez predsednika. Omajan je tudi njen ugled v svetu. podcenjujte viharjev, ki jih prebuja ljubezen! "je vztrajala Špela. Faj če naš direktor napove vojno praktikantu! Samo pomislite, kako bi bilo, če bi se začela medsebojno bombardirati, z rokami denimo. To bi lahko omajalo ugled naše tovarne! ” "ln kaj predlagaš ti, Špela?” je vprašal Rudi. “Fantje, reši nas lahko samo še impeachment! ” Na zdravje! Ko bomo konec leta nazdravljali najnovejšim delovnim zmagam in tranzicijskim dosežkom ter navdušeno vzklikali našemu vstopanju v vedno bolj oddaljujočo se Evropo, nikakor ne smemo pozabiti na zdravje. In to dobesedno! Kaj ti pomaga Evropska zveza in vedno manjše število brezposelnih, če ne boš zdrav kot dren. (Sicer tudi pri prej omenjenem zmanjševanju brezposelnosti ni čisto jasno, ali gre za povečanje števila zaposlenih ali pa za nov dosežek tranzicijsko usmerjenega ministra z.a (ne)delo in črtanje brezposelnih lenuhov iz evidence.). Pijmo torej na zdravje, vendar v zdravstveno priporočljivih količinah, sicer nam bo ZZZS to nazdravljanje še dodatno zaračunal. Pa še za prve tri dni bolniške naj bi se obrisali pod nosom, če bodo svet zavoda in sindikalni predstavniki v njem, poleg povišanja premije požegnali tudi skrb slovenskega zdravstva, z ministrom in predsednikom skupščine ZZZS ter njegovim direktorjem na čelu, za zdravje zaposlenih. Kdor bo temeljito seznanjen z najnovejšimi tranzicijskimi dosežki v zdravstvu ter ukrepi za njihovo finančno verifikacijo (beri sanacijo), bo prej dvakrat premislil, ali bo izkoristil vse ugodnosti dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa bo raje zaupal vaški padarici ali vraču, ki te sicer prav tako osušita, te pa vsaj ne vprašujeta po kartončku in dodatnem zavarovanju. Saj so ljudje res čudni. Najprej jih je bilo treba skoraj na kolenih prositi, naj se dodatno zavarujejo in jim, stiskaškim kot so, še obljubiti ukinitev participacije in odpravo nepotrebnega administriranja, čeprav je vsakemu laiku jasno, da človek ni zdrav ali bolan brez odprte ali zaključene bolniške, pa če je stokrat mrtev. In pri vsem tem so nekateri pacienti v mariborski bolnišnici celo tako nesramni, da si drznejo umreti kljub nadvse strokovni ugotovitvi, da gre samo za lažjo bolezen. Skratka, dragi zavarovanci, pamet v roke, ne igrajte se s svojim zdravjem - še manj pa z zdravjem slovenskega zdravstva in zavarovalnic in lepo vestno plačujte, kolikor pač že morate, in nikar ne zbolevajte brez potrebe, ter s tem obremenjujte po nepotrebnem gospodov zdravnikov, ki imajo že itak čez glavo težav pri obrambi ugleda svojega stanu in svojih plač! Če že mislite zboleti, storite to šele po temeljitem posvetu s svojim zdravnikom in komisijo ZZZS. Sicer pa nazdravite novemu letu in predvsem vašemu in našemu zdravju, ker se nam sicer slabo piše! Jaka Lopata Nova Delavska enotnost OKRASNI PREDMET VERIŽICI PIJAČA IZ VINA, SADJA IN SLADKORJA SLOVENSKI PESNIK (Janez) TONE SVETINA VROČINA, PRIPEKA (redko) OTOKV JADRANSKEM MORJU OTOK V ALEUTIH Nova Delavska enotnost FRANCOSKI IGRALEC (Maurice) PEVKA JUVAN MALI ROKAV ČLANICA LIBERALNE STRANKE TOPLEJŠE VRHNJE OBLAČILO IVAN LENDL JAJČNIK (Latinsko) Nagradna križanka št. 46 MOČNA SVETLOBA SPOZNAVNA TEORUA BORIS STREL M. V ŠVICI DEBELEJŠA PLAST KAMNINE RIMSKA DENARNA ENOTA RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI VNAŠANJE PRISTANIŠČE V PENSILVANIJI V ZDA OŠTEVANJE, OPOMI- NJANJE KRATKA, HUMORNA ODRSKA IGRICA GORA V KARAVANKAH KRAJ PRI ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI ZVRST JAMAJSKE GLASBE TIP AVTOMOBILA ZNAMKE FIAT DVORANA ZA TELOVADBO Zenska, ki REDI ŽIVALI EVA LONGVKA ČVRSTOST, TRDNOST SLOVNIČNO ŠTEVILO PRVI MITOLOŠKI LETALEC ČEŠKO MOŠKO IME ^ TEKAČ ^ BOLDON FRANCOSKI FIZIK (Jose!) PREBI- VALSTVO STARE ŠPANIJE SLAVKO AVSENIK OSTRO DIŠEČ PLIN TV ZASLON MEHKA MAZAVA SNOV KAN Šli ITAVTOR ilFRER LAS (starejše) NRAVO- SLOVJE STADION V BUDIMPEŠTI IGRALSTVO TRGOVSKI POTNIK ODPRTA TELESNA POŠKODBA NAPAKA V DEL. STROJA INKOVSKI VLADAR DRŽAVA V VELIKIH ANTILIH (glavno mesto Kingslon) NEKDANJA PODEŽELSKA OSNOVNA ŠOLA ERIK TUL AM IGRALKA IN PLESALKA (Ginger) ŠOL PLOŠČA Avtor: Marko Orešček SKLADATELJ ARNIČ MESTECE V DALMACIJI PRISTANIŠČE ŠPORTNO RAZVIT MOŠKI NIKALNICA ANTON TROST DOVRŠNI PRETEK. ČAS BRITANSKI FARMA- KOLOG (James) VERSKA LOČINA SUM BOGIN. PLODNOSTI FIŽOLOVKA, PREKLA BIVSL.BIATLO-NEC (Boštian) LIV ULLMANN OBLAČILO MUSLIMANK ROBERT ALTMAN RAZMOČENA ZEMLJA NIKO ROBAVS ANG. REŽI-SER (Carol) KOŽICA, KI POKRIVA OKC NOVINARKA POP TV (Alenka) AMERIŠKA PEVKA (Amanda) MOZOLJA- VICA U. PRODAJ. GALERIJA SLADKOVO-DNA RIBA VLEČENJE ORNA ZEMLJA USNJ. TRAK PRI HLAČAH RAŽENJ SLOVENSKI PISATEU (Jakob) SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU ZMEČKAN KROMPIR EMIL NOLDE ZGOLJ, SAMO Oli/o speče in osebnega zadovoljstva v /etuf ti prihaja, vam želi Salomonov ugankar ODPADLA KAČJA KOZA AMERIŠKA 'EZNA tZAVA IDEALNA, KREPOSTNA ŽENSKA STAROSTA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 46(23.12.1998): 1: 2: 3: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 11. januarja 1999 IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! Pravilna rešitev gesel iz 44. številke Nove Delavske enotnosti: 1. ČE ME ŠE ENKRAT, 2. PREVARAŠ Tl JO, 3. ZADRGNEM, 4. DO KONCA. Nagrado 5000 tolarjev prejme Viktor Gasparič, Brodarjev trg 6,1000 Ljubljana. Nagrado bomo poslali po pošti.