Dr. A. Korošec. pismo iz Francije. Dne 21. avgusta 1925. '¦ Da si iščem zdravja, odpotoval sem v francosko Alpe. V Franciji je letos življenje jako po ceni, še bolji kakor v Italiji. To pa zaradi padanja francoske valute. Vreme je bilo prvo polovico avgusta krasno, zadnje dni pa je začel nagajati dež. Žetve so obilne kakor pri nas, vinogradi obetajo najlepšo trgatev. Vinogradništvo, kš je v Franciji na visoki stopinji, se nahaja v veliki krizi« Še staro vino ni prodano, a letos je zopet v izgledu bogata trgatev. Za to zahtevajo vinogradniki, da se zniža-i jo železniški tarifi za prevoz in izvoz vina. Po časniškiB poročilih se sme soditi, da se bo njih terjatvi ugodilo. Vinogradniški listi tožijo tudi, da bo letos v kletarstva veliko pomanjkanje sodov. V alpskih krajih se peča prebivalstvo, razven z vinogradništvom v višjih legah, predvsem z živinorejo, in sicer s prodajo živine ter s sirarstvom. Poslednje je zelo napredovalo, za kar so da-i ni predpogoji ns samo z izvozom, ampak tudi z veliko polrošnjo od strani mnogoštevilnih turistov, ki prihajaja iz celega sveta semkaj, da občudujejo očaka vseh ailp-* skih strmin, najvišjo goro cele Evrope, 4810 m visake-i ga Mont-Blanca in njegove sosede. Letos meseca juli-; ja so se napotili na Mont-BIanca tudi štirje Slovencil (prof. Janko Mlakar, tajnik SLS Gabrovšek, tajnlk PZJ Zor in g. Predsednik), toda le dva sta prispela na naji višjo ločko, druga dva je sneg in mraz ustavil na stnnS poti. Na Francoskem se zelo širita socializem in komu-t nizem. Ta mesec je priglasilo okoli 80.000 francoskilil učiteljev svoj pristop k socialisticni strokovni zvezi. Tudi komunizem si pridobiva novih tal, to pa največ zaradi vojske v Maroku, proti kateri razvijajo komunisti po celi zemlji živahno agitacijo. Sicer sodišca zaradi te agitacije komuniste zelo strogo preganjajo, vendar narod si želi miru in zato sledi njih agitaciji. Zavedni katoličani nimajo svoje lastne politične organizacije, vendar je opažati, da katoliška zavednost vse bolj na•preduje. Število katoliških listov in njih naročnikov narašča, katoliške nepolitične organizacije se množijo, cerkve so izredno dobro obiskane, posebno po mestih in večjih krajih, in vse kaže, da se bo Francija prihodnja desetletja v glavnein razdelila v dva mogočna tabora, na eni strani brezverski, radikalen marksistični socializem, a na drugi strani dobro organiziran krščanski solidarizem. Meščanskemu nazadnjaštvu, ki se še oblači tuintam v obleko liberalnega, radikalnega, samostojnega ali celo »naprednega« demokratizma, bo kakor po celi Evropi, tako tudi v Franciji, v doglednem času odklenkalo. Zanimivo je, da tudi na Franeoskem vlada veliko nezadovoljstvo z vedno bolj neplodovitim, za novodobne razmere neprikladnim cantralističnim parlamentarizmom splošne in enake volitne pravice. Centralistični parlamentarizem ni več kos svoji nalogi, ne čuje želj in zahtev delovnega ljudstva, nima dovoljne iniciative, se ne more jprilagoditi brzemu menjavanju socialnoekonomskih razmer, zato stopa vedno bolj v ospredje želja po stanovskih zastopstvih z iniciativo od spodaj, . od pokrajin. To je tudi mišljenje francoskih marksistov socialistične in komunistične barve, ki gledajo svojo foodočnost v strokovnih zvezah (sindikatih), katere bi naj bile kot centralne organizacije kgislativa in<_eksekutiva pokrajinskih ali oblastnih podzvez. Francoske vlade imajo velilce težave z novo prizajedinjenimi pokrajinami Alzacije in Lorene, recimo kakor pri nas belgrajske vlade s Slovenci in Hrvati. Toda Francozi so pametni dovolj, da v glavnem uvažujejo novih državljanov želje, ker so se na novo pridobljene pokrajiiie pod Nemčijo drugače razvijale kot stari kraji, in ker se mora tudi v politionem in gospodarskem živIjenju upoštevati normalen prirodni razvoj. Kar so lomi, ni več zdravo. In kdor ni zdrav, J€ nezadovoljen. Sedaj se vlada posvetuje z dekgati Alzacije in Lorene o Otbliki pokrajinskih (regionalnih) zastopov, ki bi se naj oaivotvorili še tekoče leto. Na Veliko Gospojnico sem obiskal grobova sv. Frančiška Saleškega in sv. Ivane Šantalske v Annecyju, v mestu, ležečem na istoitnensikem jezeru. Nad njih grobovi se gradi sedaj veličastna bazilika, koje gradnja pa zaradi povojnih denarnih razmer le počasi napreduje. Sv. Frančiška slavi katoliška dijaška mladina kot srojega patrona, in Dmštvo sv. Frančišjka Sakškega je na Francoskem organizacija, tki mnogo skrbi za potrebe novodobne djružbe. Braniti, ohraniti in oživiti s\. vero povsod, kjer je v nevarnosti, to je njen program, katerega izvaja več kot poldmgi milijon članov društvenikov. Društvo ustanavlja svobodne (tako se nazivajo na; Fjrancoskem katoliške) šole vseh vrst, vzdržuje župnijske knjižnice, podpira domače misijone in izdaja poljudno pisane knjige. Sv. Ivana Šantalska pa živi med francoskim narodom po svojem redu. (kongregaciji obiskovanja Marijinega) naprej, ki zaradi svojib dobrib del, molitve in vzgoje, uživa povsod velik ugled in splošno spoštovanje. Francija je dala katoliški cerkTveliko svetnikov Ln svetnic, za to smemo upati, da se ta narod ne bo izgubil v temi brezverstva. V Francoskih listih se Ie malo piše o dogodkih v Jugoslaviji. Ta mesec so dosedaj zabekžili edino le obisk kraljeve dvojice v Zagrebu. Navadni ljudje ne poznajo Jugoslavije, pa tudi med inteligenco ne veliko število.