IZ VSEBINE: Investicijska dejavnost Delo mladih v železarni Štore Kako smo dosegli plan ŽSiAskL Store ZELEZAR ŠT. 11 — LETO VI. — 25. XI. 1966 STORSKI ZELEZAR, GbuUo da-lovnega kolektiva železarne Stara — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. OB ROJSTNEM-DNEVU REPUBLIKE nutek, ko je bilo treba ponovno vsemu naprednemu in poštenemu svetu dokazati, za kaj se jugoslovanski narodi tako junaško borijo in tako vztrajno prenašajo največje težave, najhujše nasilje Hitlerjevih okupatorjev. Zato so se zbrali v Jajcu v Bosni najboljši pred-stavniki naše borbe in naši politični predstavniki in na DRUGEM ZASEDANJU AVNOJ-a, 29. novembra 1943, sprejeli izredno značilne odločitve. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije se je preobrazil v edini najvišji zakonodajni in izvršni organ narpdov Jugoslavije. Iz svoje sredine je imenoval Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije z vsemi pravicami začasne vlade. S posebnim odlokom je odvzel be-'gunski in izdajalski vladi v -Londonu, da še dalje na katerikoli način predstavlja narode Jugoslavije v inozemstvu. Prav tako je bila s tem odlokom odvzeta pravica vrnitve v deželo kralju Petru Karadordjeviču kot zaščitniku begunske vlade in vrhovnemu komandantu' vseh četnikov v Jugoslaviji, s pripombo, da bo vprašanje vrnitve kralja jn monarhije rešilo ljudstvo samo s svobodnimi volitvami po končani vojni. Na tem zasedanju pa je bila odpravljena še druga največja krivica, ki je obstajala v stari Jugoslaviji. Ukinjena je bila protinarodna centralistična državna ureditev, ki je omogočala velikosrbsko hegemonistično tiranijo med ostalimi narodi. Namesto te je bila uvedena FEDERATIVNA ureditev, po kateri je Jugoslavija sestavljena iz šestih federalnih narodnih republik. Vsi pošteno misleči ljudje so vzeli te zgodovinske sklepe AVNOJ-a z razumevanjem na znanje in se opredelili na stran pravih borcev za politično, socialno in kulturno osvoboditev naših narodov. Po drugem zasedanju AVNOJ-a je resnica o ciljih in žrtvah naših narodov zmagovito prodrla v svet. To zasedanje pomeni torej tudi velikö moralno in politično zmago naše borbe za lepšo bodočnost narodov Jugoslavije, zmago svobodoljubnega duha, ki je po tolikih stoletjih naše krvave zgodovine dobil svobodnega razmaha. Zdaj je šele pričel dokončen obračun z nesrečno preteklostjo, obračun z neenakopravnostjo, z izkoriščevalci in pijavkami, obenem pa tudi z večstoletno zaostalostjo, z neslogo in razdrobljenostjo. Vse pošteno in napredno se je dvignilo proti okupatorju in njegovim pomagačem. Učinek odločnosti naših predstavnikov na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bil izven naših meja izreden. Ves svet je bil presenečen iiad toliko odločnostjo in nad sklepi, ki tako korenito posegajo v vse življenje naših narodov in pomenijo dosleden obračun s starim, z mračnjaštvom in zakulisnimi spletkami. Na vzhodu so slišali Stalinovo opozorilo, da si bomo s tako politiko nakopali odpor pri zahodnih zaveznikih. Toda Angleži in ZDA so za razliko od prejšnjih let vzeli dogodke in sklepe v Jajcu kot izvršeno dejstvo. Kako tudi ne bi. Saj so enote Titovih borcev vezale na bojišča v Jugoslaviji 36 najboljših fašističnih divizij. V takratnih diplomatskih spletkah je bil to močan adut, ki so ga morali upoštevati tudi tisti, ki jim cilji naše NOB niso bili najbolj pri srcu. Tudi Churchill, ki prav gotovo ni bil naklonjen socialistični perspektivi v Jugoslaviji, je izjavil pred novinarji, da se sicer čuti dolžnega zaščititi interese pobeglega kralja in njegove vlade, da pa je v interesu skupnega boja proti .fašizmu dolžan dati prednost ljudstvu, ki prispeva tolik, šen delež v tej tako odločilni bitki. Tako smo v najhujšem jeku II. svetovne vojne z zgodovinskimi odločitvami v Jajcu še enkrat opozorili nase in na naše pravične zahteve. Z enako odločnostjo pa so se naši delovni ljudje vrgli po zmagi nad fašizmom v obnovo domovine, v preobrazbo naše dežele. Takšna odločnost pa je potrebna tudi sedaj, ko stojimo pred novimi ovirami in težavami, če hočemo dosledno izpeljati cilje naše ekonomske in družbene reforme. R. U. Pred 23 leti so divjale po okupirani Evropi srdite borbe proti okupatorjem, ki so se krčevito upirali vse hujšim napadom zaveznikov. 8 septembra 1943 je končno počila os Rim— Berlin in razmerje vojujočih armad se je še bolj spremenilo v korist zaveznikov. Narodnoosvobodilna vojska in parti- zanski odredi Jugoslavije so v tem letu izdržali in odnesli zmage iz dveh, do tedaj najhuj-ših okupatorjevih ofenziv. Vsemu poštenemu svetu je postalo jasno, kdo se na Balkanu resnično bori proti okupatorju in kdo je resnično na strani zaveznikov, na strani protihitler-jevske koalicije. Napočil je tre- KAKO SMO DOSEGLI PLAN Trije kvartali letošnjega leta so za nami. V tem času se je na področju gospodarstva marsikaj spremenilo, zaostrilo. Tržišče je postalo vse bolj zahtevno, tako v gospodarstvu, tako v pogledu kvalitete, kakor tudi v pogledu asortimanov. Gospodarska reforma tudi mimo nas ni šla pritajeno. Vsi vemo, da smo morali znižati plansko vrednost točke, kakor tudi, da smo morali podvzeti ukrepe, da bi se postavili po robu novim gospodarskim prilikam. Ta naša prizadevanja se kažejo v statističnih podatkih za prve tri kvartale. Vzeli smo obseg proizvodnje, produktivnost, realizacijo in finančni rezultat posameznih obratov ter jih na osnovi teh štirih kategorij primerjali med seboj. Zaradi lažjega in boljšega pregleda smo se poslužili točkovnega siste-. 75 % plana = 10 točk (4 X 2,5) ma, pri čemer smo vzeli za osnovo merilo: 75 % izpolnitev letnega plana (to je treh kvartalov) je enaka 10 točkam. Vsako izmed navedenih kategorij (produktivnost, realizacijo itd.) točkujemo torej z 2,5 točkami, če je obrat v njej dosegel 75 % letnega plana. Na ta način se nam nudi naslednja slika: Obrat Ò P< bö o C/J Jš -O produkt. realiz. fin. rez. 'Skupaj Povprečna vrednost točke Plavž Tl 2.3 2.1 2.1 8.7 ’ 364.8 Jeklarna 2.6 2.5 2.5 3.6 11.2 364.8 Valjarna 2.6 2.6 2.5 3.6 11.3 364.8 Livarna sive litine 2.5 2.5 2.3 ' 3.0 10.3 354.0 Livarna valjev Obdelovalnica 2.0 2.1 2.1 2.4 8.6 356.8 valjeV 2.1 2.6 2.1 2.4 9.2 356.8 Šamotarna 2.5 2.8 2.8 3.7 11.8 354.8 Iz gornjega je razvidno, da je Elektroplavž iz razlogov re- samotna v skupnem plasmanu dukcije električne energije m dosegla prvo mesto. V devetih mesecih je samotna dosegla visoko pozitivne rezultate, ker je imela' v začetku leta ugoden asortiman in dovolj naročil. V (drugem polletju se je situacija za samotno sicer poslabšala in vse kaže, da letna izvršitev plana ne bo tako ugodna, kot je bila za razdobje januar—september. okvar ni mogel doseči obsega proizvodnje in tudi realizacija, kot vidimo, zaostaja. Vzroki za takšno stanje so v tem, da je • tržišče s surovim železom pre-nasičeno, saj je liberalizacija uvoza dopustila vdor velikega števila proizvajalcev surovega železa, ki prihajajo z ugodnejšimi pogoji. Jeklarna, kakor tudi valjarna SKLEPI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA Na svojem 6. zasedanju je DSP Železarne Štore sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil je zapisnika V. in IV. zasedanja DSP. 2. Potrdil je povečanje stopnje amortizacije za 20 %. 3. Imenoval je centralno in ostale popisne komisije v zvezi z inventurnim popisom, 4. Potrdil je brezplačni prenos osnovnih sredstev daljnovoda 110 kV Selce — Štore in stroškov za prestavitev DV 10 kV Selce Kompole ter ureditev kri- žanj z nizkonapetkn OlVf omrežjem. 5. Imenoval je Komisijo za izvedbo revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe. 6. Strinjal se je z odkupom 10 ležišč v Študentskem naselju. 7. Sklenil je, da se pristopi k ustanovitvi rekreacijskega centra. 8.. Seznanil se je s tem, da se v železarni ustanovi ŠOLA ZA SAMOUPRAV-LJALCE ter priporočil vsem svoji mčlanom, da se vpišejo. sta presegli planske zadolžitve tako pri obsegu proizvodnje, kakor tudi pri finančnem rezultatu. Livarna sive litine je na četrtem mestu. V zadnjih mesecih. je livarna sive litine nadoknadila izpad proizvodnje v prvem četrtletju in s tem izpolnila plan za devet mesecev. Livarna valjev in obdelovalni-ca valjev nista izpolnili plana. Problemi v zvezi s to proizvodnjo so splošno znani: izmeček, drobnejši asortiman ki zahteva daljši čas obdelave, in s tem povečuje stroške in podobno. Tudi pri valjih so vzroki podobni, kot pri surovem železu, namreč, da močan pritisk zunanjih proizvajalcev, ki vdirajo v naš trg z ugodnejšimi pogoji, ustvarja na tržišču razmerja, ki se jim bo, s cenejšo proizvodnjo in boljšo kvaliteto potrebno približati in prilagoditi. V prihodnji številki bomo objavili podobne podatke, le, da bodo izračunani ina desetmesečno izpolnitev plana. Ob peči 11 ^p1 v'fp ' i < ____________________\'jp xxrfpw'/fi i \ «/'ix > "v-- /1 ■• i'/', ii \ '-v// ;t ' t'ffr. i t i*w.ivW.K\_.K \~.K Kg ' V- '\V~/ V/-LUV/--'. !> vVr/ !>v\; srn Vsem elanom delovne skupnosti Železarne Store iskreno čestitamo k prazniku republike 29. novembru yk\? m Organi upravljanja Tovarniški komite ZK Izvršni odbor sindikalne podružnice Tovarniški komite Zveze mladine Uprava podjetja Uredništvo »Štorskega Železarja« m Ì-K® Éte sms m lil 2W& S t È. tflš ti ip a® s)14 V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA SMO OBŠIRNO OPISALI INVESTICIJSKO, DEJAVNOST ŽELEZARNE ZA RAZDOBJE OD ZAČETKA IZGRADNJE DO OKTOBRA 1966. DA BI BILI ČLANI NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI TEKOČE OBVEŠČENI O INVESTICIJSKI DEJAVNOSTI ŽELEZARNE ŠTORE, BOMO V BODOČE REDNO (MESEČNO OZ. KVARTALNO) POROČALI O NAPREDOVANJU DEL IN PROBLEMATIKI IZGRADNJE. V zadnjem času smo intenzivno nadaljevali z gradbenimi .in montažnimi deli na objektu IT. faze nove valjarne, ki predstavlja izgradnjo hale v dolžini 156 m, medtem ko je I. faza v dolžim 109 m že gotova. V začetku meseca oktobra smo pričeli z gradnjo objekta - CENTRALNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE, ki jo iz-,vaja gradbeno podjetje INGRAD. Centralina transformatorska postaja (CTP) je osnovni elektroenergetski objekt na področju Štore II, s katerega se. bodo napajale transformatorske. postaje obratov, CTP je s kablom priključena preko odcepnegd -stolpa obstoječega daljnovoda 35 kV na RTF Selce. Iz same CTP se bodo napajali z napetostjo 35 kV nekateri večji potrošniki (jeklarska 40 tonska, 12,5 MVA e lek trouble kina peč in glavni valjarniški enosmernih .motorji 2500 kW, 1200 kW in 2 X 660 kW) medtem, ko se bodo transformatorske postaje posameznih obratov napajale z napetostjo 5 kW. V CTP je predvidena V I. fazi transformacija 2X4 MVA. V sedanji fazi so že izdelani temelji objekta, ki so zaradi talne vode precej, zahtevni in v celoti izvedeni na Franlki pilotih. Sedaj se izvajajo dela na talni plošči in opažih kletnih sten. Na objektu livarne specialne litine smo v zadnjem mesecu končali z montažo jeklene konstrukcija prizidka (aneksa) k glavni hali, v katerem bo v juž- Pogled na halo valjarne (posne tek v meseca novembru 1966) nem delu transformatorska postaja livarne in jedrarnica, v severnem delu pa bodo prostori obratovodstva, garderobe, jedilnica in sanitarije. V teku pa so obrtniška dela za ta objekt in sicer: kleparska dela, izolaterska dela, ključavničarska in steklarska dela. Nadaljujemo z montažo jeklene konstrukcije pokrite žer-javne proge ob livarni, kar izvaja KOVINARSKA, Krško. LITOSTROJ je novembra dokončal izdelavo žerjava, ki bo montiranja omenjeni žerjavni progi. Slavko Plevnik, dipl. inž. Temelji Centralne transformatorske postaje Družbeno politične organizacije v Železarni Štore organizirajo v letošnjem letu II. razred ŠOLE ZA SAMOUPRAVLJALCE Program zajema predvsem ekonomsko poslovna poglavja za razliko od I. razreda, ki je zajemal splošne pojme o gospodarski organizaciji. .Posamezna predavanja zajemajo naslednje teme: — Finančno-ekonomske kategorije — Uredba o delitvi dohodka — Kalkulacije — Uredba o materialnih stroških — Zakon o amortizaciji --j Zakon o bankah in deviznem poslovanju — Ugotavljanje dohodka — Zakon o sredstvih podjetja • — Pravilnik o delitvi osebnega dohodka — Delovna organizacija v novih pogojih — Ustvarjanje poslovne politike delovne organizacije • in planiranje — Organizacijska struktura delovne organizacije — Decentralizacija sredstev na nivoju federacije, republike, komune in podjetja po reformi. Vsa poglavja bodo tesno povezana s problemi, s katerimi se ukvarjamo v Železarni Štore in posamezne teme tolmačene s konkretnimi primeri. Šola prične 13. decembra 1966 in bo enkrat tedensko v popoldanskem času. Trajala bo predvidoma,lj tednov. Predavali bodo predavatelji z Delayske univerze v Celju in Ljubljani. Pravico vpisa ima vsak član kolektiva, vendar se mora vsak prijavljenec zavezati, da bo redno obiskoval predavanja. Prijave sprejema do 5. decembra 1966 tehnični sekretar sindikalne podružnice. IZ EKONOMSKIH ENOT | in penali na plavžu Nagrade Na peti seji DSE Elektro-plavž, ki je bila 29. 10. 1966 v pisarni obratovodstva elektro-plavža,- so člani delavskega sveta razpravljali o internem pravilniku o razlivanju in odpremi grodlja. Omenjeni Pravilnik sicer še ni v celoti izdelan, pokazala pa se je potreba, da se čimprej sprejmejo njegova določila o nagrajevanju in pe-naliziranju, ki so sicer sestavni del bodočega Pravilnika. Ogromne količine odpadnega grodlja,- ki so posledica slabega razlivanja, povzročajo enoti Elektroplavž velike težave, saj so zelo česti pojavi, da kupci dobavljeni material reklamirajo. Takšni pojavi narekujejo potrebo, da se poiščejo ustrezne rešitve. Ciani delavskega sveta podjetja so sprejeli predlog obratovodje elektroplavža, da je najboljši način stimuliranja delà pri razlivanju in od- premi grodlja penaliziranje za slabo in nagrajevanje za dobro delo. Podatki kažejo, da je odpadek pri razlivanju zelo visok, saj ponekod znaša pri 16-tonski šarži tudi do 700 kg, kar predstavlja 1,5‘%, včasih pa tudi več. Da bi se tako stanje izboljšalo, so člani delavskega sveta sklenili, da je potrebno uvajati penaliziranje in sicer na naslednji način: Če znaša odpadno železo v mesečnem merilu na izmeno nad 2 %, izgubijo livarji in žerjavovodja po 2.500 S-din osebnega dohodka, če znaša odpadno železo nad 1,5 °/p» izgubijo po 2.000 S-din osebnega dohodka, izguba nad 1 % železa se penalizira s po 1.500 S-din, če pa je odpadnega železa manj kot 0,5 % se livarji in žerjavovodja nagrade s po 2.000 S-din. Za nagrajevanje in ci pridejo v poštev I„ II., III. in IV. livar ter,žerjavovodja livne hale. V primeru, da se pojavi reklamacija grodlja, se dotična izmena naknadno penalizira. Zaradi nujnosti izboljšanja razlivanja so bili člani delavskega sveta enotnega mnenja, da to določilo pravilnika stopi v veljavo že s 1. 11. 1966. Maso penaliziranih sredstev bodo razdeljevali na ostalo posado, sredstva za nagrajevanje pa se bodo stekala po obratni poti nazaj. Zaradi doslednejšega in kvalitetnejšega razlivanja je bilo sklenjeno, da mora biti zadnja šarža najmanj 90 minut pred iztekom zadnje izmene, s čimer bi izključili dosedanjo naglico in nedoslednost, ki je bila posledica časovne stiske. P, L. DELAVSKI SVET PODJETJA SPREJEL SKLEP 0 POVEČANI AMORTIZACIJI Zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 29/66 v členu 30 omogoča delovnim organizacijam, da od 1. avgusta dalj« Obračunavajo in vplačujejo večjo amortizacijo, kot je predipSr sana po obstoječih stopnjah, ki veljajo za 'leto 1966. Povečanje amortizacije, tako pravi zakon, pa ne sme znašati več kut 50% od zneska, ki je določen s predpisanimi stopnjami. UO našega podjetja je po temeljiti razpravi odločil, da predlaga DSP povečanje predpisane stopnje amortizacije za 20 %, kar je DSP, na svoji seji dne 18. novembra 1966 tudi potrdil. P. L. penaliziranje po gornji lestvi- NOVOST V PREDPISIH 0 DELOVNIH RAZMERJIH (Nadaljevanje) 5. Razporeditev delavca na drugo delovno mesto. Določila Temeljnega zakona o delovnih razmerjih o razporejanju delavcev na delovna mesta so bila nepopolna. S spremembami dobimo prožnejšo rešitev s tem, da je mogoče delavca razporediti na drugo* delovno mesto, če pogoji na takem delovnem mestu ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim, vendar delavca, ki uspešno dela, na svojem delovnem mestu lahko delovna skupnost razporedi na drugo delovno mesto* le z njegovo privolitvijo. Le v izjemnih primerih in okoliščinah, naštetih v splošnem aktu, se sme delavca razporediti na drugo delovno Mesto, če se na njem zahtevajo težji ali lažji delovni pogoji, oziroma večje ali manjše delovne sposobnosti, vendar le za toliko časa, dokler traja taka okoliščina. 6. Letni dopust delavca, ki pride v drugo delovno organizacijo ali mu preneha delo. Delavec, ki preide na delo v drugo delovno organizacijo, ima pravico do letnega dopusta, če ob prehodu dela ni prekinil za Več ko*t tri delovne dni. Za pridobitev pravice do dopusta se mu všteje tudi delo (delovna doba) pri delovni organizaciji iz katere je prišel, če prekinitev dela ni bila daljša od treh delovnih dni. Delavec, (ki še ni izkoristil letnega dopusta in mu preneha delo pri delovni organizaciji z njegovo privolitvijo ( sporazumno) ali brez njegove privolitve, če gre za odpravo delovnega imesta, ali za trajnejše zmanjšanje obsega dela, ali pa če njegove delovne sposobnosti ne ustrezajo zahtevam delovnega mesta, delavcu, ki izpolni pogoje za upokojtev (40 let delovne dobe, moški, 35 let delovne dobe, ženske), delavcem, ki prenehajo delati zaradi prenehanja delovne organizacije, delavec, ki postane invalid in ki ne more biti razporejen- na nobeno drugo delovno mesto in delavec, ki pri reelekciji (vodilni delavec) ni bil ponovno imenovan na razpisano delovno mesto, drugega dela pa ne sprejme, mora delovna organizacija zagotoviti letni dopust pred razrešitvijo, razen če ni delovna organizacija, v kateri se delavec zaposli, prevzela obveznost, da mu bo zagotovila letni dopust. Novost v predpisih v zvezi z dopusti je tudi v tem, da more delavec, ki nastopi dopust koncem koledarskega leta le-tega nadal jevati brez presledka v naslednjem letu. Pravico do dopusta ima tudi delavec, ki dela določen čas, vendar le v primeru, če traja tako delo najmanj 6 mesecev in sicer zakon določa najmanjše število dni dopusta, tako, da takemu delavcu ni mogoče dati manj dopusta kot en dan za vsak mesec dela v tekočem ko- delovna organizacija da več dni dopusta. Dopusta ni mogoče prenesti v drugo koledarsko leto. Delavec ima med dopustom pravico do osebnega dohodka v višini povprečne akontacije osebnega dohodka za dobo, ki ;jo določi pravilnik o delitvi osebnega dohodka ali* drug spio-šen akt. Sprememba prejšnjega predpisa s tem v zvezi je v tem, da se je za osebni dohodek v času letnega dopusta vzela povprečna akontacija osebnega dohodka za dobo treh mesecev. 7. Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka. Dosedanjim določilom v zvezi z odsotnostjo z dela brez nadomestila osebnega dohodka (neplačan dopust), je dodano novo določilo, po katerem delavec lahko odide na delo v tujino* v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja, če mu *to odobri delavski svet podjetja, organizaciji in njeno ugotavljanje. Temeljni zakon o delovnih razmerjih ni imel določb o organih za ugotavljanje škode, ki jo delavec povzroči delovni organizaciji namenoma ali iz velike nepazljivosti, Dopolnitve zakona določajo, da škodo, ki jo delavec povzroči, ugotavlja komisija, ki jo imenuje organ upravljanja, določen v splošnem aktu; če pa je bila škoda povzročena s kršitvijo delovne dolžnosti, jo ugotavlja organ za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. Novi predpisi določajo tudi, da je delavec ob opravičenem razlogu lahko oproščen plačila odškodnine, vendar de tedaj, ko je škodo povzročil nenameno-jna. O oprostitvi plačila odškodnine za povzročeno škodo, lahko odloči le najvišji organ upravljanja t. j. delavski svet podjetja. 9. Samovoljno prenehanje dela. Po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Se šteje samovoljno prenehanje dela za hujšo 'kršitev delovne dolžnosti, o 'kateri pa po istih določilih lahko odloči le najvišji organ delovne organizacije, torej organ, .ki odloča o iz-kljuotvi delavca iz delovne skupnosti. Spremenjeni predpis določa, da se šteje za samovoljno prenehanje dela tudi tedaj, ko delavec izostane z dela toliko ča-■•sa, kolikor je določeno s splošnim aktom. To pomeni, da delovna organizacija sama določi, koliko delovnih dni izostanka delavca se šteje za samovoljno prenehanje dela. Organ, ki je določen 's splošnim *aktom V primeru samovoljnega prenehanja dela ugotovi to dejstvo in izda o tem odločbo (ugotovitvena odločba), če se delavec na odločbo pritoži, pa je treba izvesti postopek za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti in O izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi take kršitve, odloči delavski svet podjetja. DELO MLADIH V ŽELEZARNI V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA JE BILA 17. OKTOBRA LETNA KONFERENCA ZVEZE MLADINE ŽE-LEZARNE ŠTORE. NA KONFRENCI SO KRITIČNO OCENILI DOSEDANJE DELO. DISKUSIJA JE JASNO POKAZALA DOSEDANJE POMANJKLJIVOSTI IN TUDI MOŽNOSTI ZA USPEŠNEJŠE NADALJNJE DELO. NOVOIZVOLJENI KOMITE ZVEZE MLADINE ŽELEZARNE ŠTORE JE IMEL SVOJO PRVO SEJO 26. OKTOBRA LETOS. OB TEJ PRILIKI SO ČLANI IZVOLILI NOVO PREDSEDSTVO. Razen delegatov so se konference udležili še tov, Rajko Markovič, direktor kadrovskega sektorja, nadalje predstavniki iz Železarne Jesenic, Cinkarne Celje, EMO Celje, predstavnik celjskega garnizona in celjskega komiteja ZM. Kot je mogoče povzeti iz zapisnika letne konference našega mladinskega aktiva, je bila udeležba na konferenci razmeroma slaba, saj je bilo od preko 400 mladincev zaposlenih v Železarni Štore le 26 udeležencev konference. Kltjub temu, da je bila konferenca zasnovana na delegatskem sistemu, je bila v primerjavi s številom naših mladincev udeležba nezadovoljiva. Pugelj Milan, iz Šmarja pri Jelšah, po poklicu strojni ključavničar, v železarni zaposlen od leta 1965 kot rezkalec v mehanični delavnici. Clan ZKJ od 1964.leta Ko so posamezniki prebrali svoja poročila, se je razvila živahna debata, pri čemer so prišla do izraza pereča vprašanja tako v zvezi z delom mladine, kakor tudi s problemi Železarne same. Udeleženci konference so predvsem postavili vprašanje, zakaj tolikšna nezainteresiranost in neaktivnost mladih. Poudarili so, da je mladina v že- lezarni deležna dosti bonitet, da pa dosedanje (delo mladine ne potrjuje, da bi bila mladina te možnosti koristno izrabila. Na konferenci so prišli do prepričanja, da je precej krivde v Slabem Obveščanju, saj se je dostikrat primerilo, da mladinci niso bili pravočasno obveščeni o sejah tovarniškega komiteja ZM, ker jih leta ni obveščal. So pa seveda tudi drugi vzroki za to, da je delo mladine v okviru mladinske organizacije tako nazadovalo. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: »Ali se mlladlina zaveda svoje, vloge v današnji družbi? Ali mladina ve, da bo jutri, pojutrišnjem prišel tisti dan, ko bo potrebno prevzeli vajeti iz rok očetov?« Po vojni je bila aktivnost mladine izredna. Domovina je bila porušena, potrebno jo je bilo ponovno vzdigniti, ponovno zgraditi. Danes, po dvajsetih letih izgradnje, v času, ko si prizadevamo, da bi si zboljšali življenje in zaživeli po truda-polnem delu, pa se' na vrstah naših mladih kažejo znaki mrtvila, nezainteresiranosti, pasivnosti. V sedanjem času bi morala biti dolžnost mladincev, da bi se v čim večjem številu vključevali v družbena dogajanja, biti morajo plemeniti tako na delu, kot v svojem osebnem življenju, biti nesprejemljivi za vsako krivico, hkrati pa biti simbol tovarištva in prijateljstva. Ne moremo trditi, da je v naši Železarni mladina popolnoma neaktivna, saj vemo, da je. športna dejavnost naše mladine zelo živahna. Vendar pa se opaža, da je število tistih, ki se vključujejo v delo mladinske organizacije v primerjavi s številom vseh «iladincev v Železarni razmeroma malo. Predvsem pa se opaža, da mladina premalo deluje na drugih področjih, ki niso v tesni zvezi s športom. Na omenjeni konferenci mladinskega aktiva so se k besedi priglasili tudi gostje. Vsi so povedali, da se v njihovih organizacijah pojavljajo enaki in podobni problemi ter izrazili potrebo po tesnejšem sodelovanju med mladinskimi organizacijami ne samo na športnem in kulturnem področju, temveč (Nadaljevanje na 6 strani) tudi na drugih področjih, ki so lahko predmet mladinskih organizacij. Po končani diskusiji je predsednik delovnega predsedstva dal razrešnico dosedanjemu komiteju. Izvoljen je bil nov TK ZM, v katerega so bili izvoljeni: Kujan Laszlo, iz OTK, Korent Rado iz 'elektroobrata, Dečman Vitli iz livarne, Skit Renata iz kadrovskega sektorja, Gozdni-kar Mirko iz elektro-delavnice, Selinšek Janez iz mehanične delavnice, Pugelj Milan iz mehanične delavnice, Gaberšček Tone iz mehanične delavnice, Tov. Pugelj: če sežem nazaj preteklo obdobje, moram reda je bilo delo nas mladincev v Železarni osredotočen« predvsem okrog športnih dejavnosti, kjer smo dosegali in dosegamo lepe uspehe. Ena mojih nalog bo, da si bom s svojim delom kot predsednik prizadeval, da to vejo mladinske aktivnosti obdržim na isti ravni. V grobem sem si že sestavil nekakšen okvirni program, ki ga bom imel za cilj in sicer: 1. Vključevanje mladine v delo samoupravnih organov, 2. Dvig interesa in mladinsko zavesti. 3. Dobro Obveščanje članov* Prepričan sem, da je v Železarni veliko število mladincev, ki bi se radi vključevali v del» mladinske organizacije bodisi na športnem, kulturnem ali družbenopolitičnem področja. Ti mladinci so zelo aktivni in dobro poznajo probleme podjetja in mladinske organizacije. Potrebno je le, da imajo možnosti vključevanja. Imam idejo, da bi se delo v glavnem odvijalo po obratih, kjer bi se mladinci seznanjali s svojimi problemi; bili bi pa neposredno povezani s TK ZMS. Naloga ne bo lahka, saj bo potrebna pred tem ugotoviti, v koliki meso mladinci naše železarn® po obratih vključeni v družbe--opolitično dejavnost, raže« tega pa je zainteresiranost večjega dela naše mladine v Železarni zelo skromna. Vendar pa menim, da je treba nekje začeti: šli bomo po obratih, da spoznamo mladince in proučimo možnosti, ki se nam nudij». Skrt Renata iz kadrovskega sektorja je bila izvoljena za blagajničarko Vrečko Martin iz komerciale, Hergan Angela iz komerciale, Goršek Martin iz razvojnega oddelka, Ivanšek Gretica iz priprave dela in Planinšek Ivan iz prometa. Nov tovarniški komite ZM je imel dne 26. oktobra 1966 v Železarni Štore prvo sejo, na kateri so konstituirali novoizvoljeni komite in nadzorni odbor. Za predsednika mladinske organizacije Železarne Štore je bil izvoljen PUGELJ Milan iz mehanične delavnice, za podpredsednika Korent Konrad iz elektroobrata, za sekretarja Vrečko Martin iz komercialnega sektorja in za blagajnika Skrt Renata iz kadrovskega sektorja. Člani nadzornega odbora so zaupali mesto predsednika nadzornega odbora Kropušek Lojzetu iz priprave proizvodnje. Uredništvo štorskega žele-zarja je zaprosilo predsednika, podpredsednika (in sekretarja za kratek razgovor, ki ga v nadaljnjem posredujemo. Tovariš predsednik, ko prevzemaš novo funkcijo v mladinski organizaciji imaš gotovo v mislih že koncept programa tvojega dela. Ali bi nam lahko kai več novedai o tem? Vrečko Martin iz Šentjurja pri Celju, po poklicu ekonomski tehnik, zaposlen v nabavnem oddelku železarne štore, član ZK od 1965. leta Se o družbeni prehrani da bi pričeli kuhati kosilo, ki t2~ ur ni delovni teden in nove zaposlitve ■ Dne S. novembra je bil v.Že-■ lezarni Štore- sestanek Komisije za družbeno aktivnost žena pri sindikalni podružnici podjetja i a Komisije za zaposlovanje žena, mladine in invalidov pri DSP. Razpravljali so o problemih družbene prehrane. Ugotovili so, da je problem družbene prehrane posebno pereč ■tam., kjer sta zaposlena mož in. žena. Celotna problema,tika družbene prehrane pa obstaja cd časa, ko je bila ukinjena menza Železarne Štore. Na o mp njene .! sestanku so nadalje ugotovili, da so prostori za pripravo toplega in mrzlega obroka dovolj veliki. Manjkajo le pi ustori za jedilnico. Zato so udeleženci sestanka predlagali, (Nadaljevanje s 5. strani) Kaj pa ti osebno? Zadostiti bom moral svoje-I, trnu delovnemu mestu in novi funkciji, ki sem jo prevzel. Piva naloga mi bo, v najkrajšem času izdelati podroben '„program dela mladine v naši „železarni. Želel bi tudi, da bi bilo naše delo v najtesnejši povezavi s tovarniškim komite-, jem ZK in sindikatom, ker .mislim, da so cilji isti in da bo delo Je na ta način uspešno. In uspeh? Bo. V to sem prepričan. V tovarni je 18 mladih komunistov, ki bodo glavni nosilci nalog, ki smo si jih zadali. Tovariš Korent, kot podpredsednik mladinskega aktiva Železarne Štore boš tudi ti najtesneje povezan s problemi mladine. Kako ocenjuješ možnosti, ki se nudijo? Pridružujem se mnenju tov. predsednika, da je naša mladina na športnem področju lepo delala. V gospodarstvu in na kulturnem področju pa je bilo naše delo slabo. Mislim, da nam bo velik problem v tem, da je veliko naših mladincev, ki se bodisi vozijo na delo, bodisi so vezani na različne izmene, kar to vsekakor otežkočalo naše UMo. Povdarjam pa, da pomanjkljivosti naše mladinske organizacije, ne gre iskati drugam, pomanjkljivosti so bile v nas samih. Z vsemi močmi si bom prizadeval, da to odpravimo. Dodal *bi še, da se mi zdi tesna povezava naše organizacije z drugimi mladinskimi organizacijami v celjskih pod- bi ga člani kolektiva po želji lahko nosili domov tako zase, kakor tudi za ostale člane družine. Predlog Komisije je v Železarni naletel na veliko zanimanje in če bo dovolj interesentov, se bo s kuhanjem kosila lahko pričelo že kar z novim letom. Seznam intiresentov bodo napravili predsedniki sindikalnih podružnic delovnih enot. Na sestanku so se dotaknili tudi problema priprave in delitve malic. Prišli so do zaključaka, da je pripravi in razdeljevanju malic potrebno posvetiti več. pozornosti, kot doslej. ' J. M. jetjih kakor tudi z mladino JLA, izredno važna stvar. Kako pa finančna situacija? Zaenkrat ni slaba. Bojim se pa, da je nespremenjeno stanje v blagajni prej slab kot dober znak za naše delo. Tov. Vrečko na vrsti si, da nam še ti poveš svoje mnenje in izraziš svoje občutke ob sprejemu nove funkcije sekretarja mladinske organizacije? V celoti se strinjam s tem, kar je bilo doslej povedanega. Dodam naj le še to, in prepričan sem, da se mojemu mnenju pridružujeta tudi tov. predsednik in tov, podpredsednik, da je želja nais vseh, povedati našim mladincem in mladim kam, da zaslužek ne more biti vse, kar pričakujemo od dejstva, da smo člani delovne skupnosti železarne. Ne smemo se predajati občutku, da je po drugi uri, ko gremo domov, vsaka zveza z Železarno pretrgana. Po mojem mnenju je to veliko premalo. Mladina mora biti prisotna vsepovsod, na kulturnem, športnem in gospodar-sko-političnem področju. Od nas mladih, ki smo polni elana in volje, se zahteva, da se ta naša energija nekje pokaže. To je, po mojem mnenju, zelo važno. Prevzem mesta sekretarja pomeni zame istočasno prevzem prve funkcije v mladinski organizaciji. Moja dolžnost — operativa, izvajanje in skrb za sprejele sklepe. Pričakujem pomoč Tovarniškega komiteja' Zveze mladine, kakor tudi vseh mladincev naše železarne. Prepričan sem in pričakujem, da bomo vse naloge izpeljali. Ko sem se pogovarjal s sodelavci v proizvodnih enotah, sem ugotovil, so člani delovne skupnosti v enotah ali neinformirani," ali pa napačno informirani o številu novih članov naše delovne skupnosti, ki so se vključili v delo zaradi prehoda na skrajšan delovni čas v pod- ' •jatju. Da bo vsak član naše delovne skupnosti vedel kako je s to zadevo, bom navedel nekaj podatkov našim sodelavcem v informacijo. Za prehod na skrajšan delovni čas je v programu- predvideno, da .bi morali - zaposliti 167 novih delavcev. Po ponov-' nih analizah, kombinacijah in organizacijskih spremembah, so nove delavce potrebovali in do 10. novembra t. 1. tudi vključili v delo: jeklarna 9, valjarna 35, energetski obrat 4 in obde-lovalnica valjev 5. Skupno se je število zaposlenih povečalo za 53 novih članov. Tako je sedaj skupno število višje kot ga predvideva družbeni plan. podjetja za leto 1966 (ko še ni upoštevano število za prehod na skrajšani delovni čas) le za 0,61 %, ali za 13 ljudi. Ker mora kadrovski sektor preskrbeti še enega delavca energetskemu obratu in 6 novih delavcev enoti obdelovalni-ce valjev, bo skupno povečanje števila zaradi prehoda na Skrajšani delovni čas 60 novih delavcev v celem podjetju ali 43,79 odstotkov". K znižanju potrebe po novih delavcih sta največ prispevala elektroplavž in jeklarna, kjer bodo uspeli z reorganizacijo načina koriščenja rednega letnega dopusta oprav-jati svoje naloge uspešno z nebistveno spremembo staleža zaposlenih. Omenim naj še, da bomo kljub povečanemu staležu zaposlenih v zadnjih mesecih tega 'leta poslovno leto zaključili s n 71 ČASOPISOV povprečno zaposlitvijo med letom, ki ne bo dosegla v družbenem planu planiranega števila. R. M. KADROVSKE VESTI NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: Vrhovšek Ivan iz mehanične delavnice, Ža-ler Adolf iz jeklarne, Klanjšek Jože iz šamotarne, Zalokar Viktor iz razvojnega oddelka, Kolaržik Alojz iz mehanične delavnice, Debeljak Stanko iz prometa, Žaberi Franc iz razvojnega oddelka, Fendre Franc iz livarne valjev, Mastnak Marjan iz mehanične delavnice, Novak Jože iz profneta, Guček Vinko iz livarne sive litine, Završek Anton izeiektropiav-ža ter Škoflek Albin iz livarne sive litine. Čestitamo! IZOSTANKI V MESECU SEPTEMBRU 1966 Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 1.889 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 5.805, zaradi izredno plačanega dopusta 226, zaradi opravičenih izostankov 51, zaradi neopravičenih 'izostankov 24 in zaradi ostalih izostankov 465 delovnih dni, torej skupno 8.460 delovnih dni. FILMI V ŠTORAH Od 3.-4. 12. 1966 »ESTERINA« italijanskpJrancoski film — črno bel Od. 10,—11. 12. 1966 »BANDA SRAMU« nemški črno beli film Od 17.—18. 12. 1966 »POČITEK BOJEVNIKOV« francoski barvni CS film Od 24.-25. 12. 1966 »LJUBEZEN NA MEJI SVETA« italijansko-argenitiniski, barvni CS film ■»...M II , ... ...m »». ..I M ■ . Delo mlađih v Železarni ' Št. 11. — november 1966 _»STORSKI ŽELEZ AR« STRAN 7 po poti Štirinajste Že lami so se mladi ljubitelji prirode in njenih zanimivosti iz Celja in okolice Zbrali in Se napotili po stopinjah hrabrih borcev Prve celjske čete. Letos pa so se lotili težje poti: pri Sedlarjevem so se zbrali mladi ljudje iz vseh krajev Slovenije in se napotili po poteh slavne XIV. Divizije NOV. Niso se ustrašili naporne poti, v’ dobrem razpoloženju so hodili po hribovitem Kozjanskem in poslušali iz ust nekdanjega borca slavne Štirinajste tovariša Segane, zgodbe iz takratnih težkih bojev. Tovariš Šegina in predstavnik planinskega društva podjetja EMO tov. Cocej sta vodila mlade korenjake skozi VODORAVNO: 1. ime za konja; 6. tekoča voda; 11. lepi mladenič iz grške mitologije; 13. ena najvažnejših kovin, proizvod plavža; 14. okrajšava za legato (vezano); 15. Kartažan; 17. geometrijsko telo; 18. klica — poganjek; 19. dogodek, ki izzove neprijetne posledice; 20. reka v Severni Nemčiji; 21. izrastek na glavi; 23. maščoba; 24. ime arabskega mogotca Sauda; 25. žensko ime; 26. glavni števnik; 27. velika država v Severni Braziliji; 29. trgovec z usnjem; 31. črni konji; 33. francoska pisateljica, predhodnica romantike v Franciji; 34. zapadni predel Gvineje. NAVPIČNO: 1. izumitelj cepiva proti otroški paraMzi; 2. pri- kozjanske gozdove, čez šumeči Bohor' v Planino pri Sevnici ter naprej po gričih in dolinah . do Svetine. Tovariš Segima je pripovedoval in razkazoval, .kje in kako so potekali krvavi boji z okupatorjem, govoril je o vedno hujših naporih borcev Štirinajste, o zmagah na tem legendarnem pohodu, ko so junaki Štirinajste izvrševali odgovorne naloge, ki jih je pred njih postavil Vrhovni komandant : da razbremenijo ostale partizanske divizije silnega pritiska okupatorjevih enot V šesti ofenzivi na območju okoli Zagreba, da rušijo komunikacije in S tem otežujejo zločinske namene okupatorjevih tolp, da staš filozofske smeri, ki ne gleda objektivno in stvarno na življenje; 3. reka, ki teče skozi Štore; 4. nek; 5. pocestnica — lajd-ra; 6. gora na Koroškem; 7. pijača starih Slovanov; 8. nerod-' ni ljudje; 9. zaloga pridelkov za čez zimo; 10. vrsoko kalorično gorivo, ki .se uporablja pred-. vsem v metalurgiji; 12. šepeta-lec; 13. dvigalo; 16. plemeniti plin; 22. ostanek v dimniku; 24. vrsta naših cigaret; 25. pripadnik velike države; 28. francoski departman; 30. kemični znak za element aluminij; 32. avtomobilska oznaka reškega območja. zopet razplamtijo ogenj upora na tistih predelih Štajerske, ikjer je okupator s svojim izrednim nasiljem začasno oslabil odpor ljudstva do njegovih ukrepov, ki iso imeli skupen cije odtrgati vsaj del slovenskega ozemlja iz jugoslovanske skupnosti. S prihodom Štirinajste se je v vzhodnem predelu Štajerske zopet razvnel upor, ljudem se je vrnila vera v zmago naše revolucije, v partizanske enote so prihajali novi in novi borci-prostovoljci pa tudi mobilizirani, ki so jih enote slavne Štirinajste tako rešile pred mobilizacijo v nemško vojsko in v delavne enote, ki so utrjevale mejo Tretjega raj ha Sestavil: I. Ferme, dipl. oec. 1. nagrada 5.000 S-din 2. nagrada 3.000 S-din 3. nagrada 1.000 S-din Rešitve pošljite v Uredništvo »Štorskega železarja« najkasneje do 10. decembra 1966. Rešitev prejšnje križanke 1. vampi, 6. šamot, 11. spajka, 13. palica, 14. ing., 15. atest, 17. nec, 18. PEN, 19. radio, 20. ena, 21. nem, 23. meč, 24. Uri, 25. sito, 26. Ane, 27. Mata, 29. ac-i-dem, 31, krilec, 33. katar, 34. tkivo. F. I. ob štajersko-hrvaški meji. Samo z neomajno vero v zmago revolucije so lahko borci Štirinajste premagovali tudi ■najhujše napore in bili priprav, Ijeni tudi na največje žrtve, Samo tako je lahko slavna Štirinajsta tudi zmagovito opravila tako odgovorne naloge. Tov, Šegina je imel težko nalogo, saj je moral odgovarjati na številna vprašanja in razlagati mladim ljudem, kako so se odvijali dogodki pred dvaindvajsetimi leti. Na Planini so se mladi člani Planinske zveze srečali z znanim borcem Dober-škom ki jim je z njemu lastno živahnostjo pripovedoval o začetkih vstaje na Kozjanskem, o Mangi in o bivanju članov Pokrajinskega komiteja KP za Štajersko v tem predelu in ša o marsičem, kar je ‘zanimalo mlade prijatelje prirode. Najbolj pa so bili mladi ljudje presenečeni nad gostoljubnostjo domačinov, ki so jih na vsej poti prijazno sprejeli in jih pogostili s kruhom, jabolkamd in pijačo, -kakor pred 22 leti borce slavne partizanske divizije. Ob pogledu na mladino, ki si je izbrala tako pot, so se ljudem tega področja vračali spornimi! nazaj v tista težka leta, na tiste strašne dogodke, ki so že za nami pa jih vendarle ni moč pozabiti. V srečanju z mladim pokoljenjem, ki ga zanima, kako so se njih predniki borili za svobodo, so bili zopet srečni. Drugi dan, v nedeljo popoldne, so se mladi planinci -izmučeni zbrali ob spomeniku borcem NOV na Svetini, kjer jih je pozdravil predstavnik krajevne organizacije Zveze borcev NOV iz štor, potem predstavnik Planinskega društva Celje, za njim pa še član pionirske organizacije iz Štor Mela-nšek, nakar so sledile zborna in še posamezne recitacije. Pri Celjski koči so se mladi planinci okrepčali, nato pa ss je. eden od organizatorjev tega .pohoda, tov. Peter Naraks, učitelj tehničnega pouka na osnovni šoli v Štorah, zahvalil vsem, tki so omogočili izvedbo tega poučnega pohoda mladine, vse m udeležencem in predstavnikom društev -ter organizacij ki so ob zaključku prve et a -e tega pohoda sprejeli mlade planince, jih pozdravili im jim zaželeli še več takih pohodov. Udeleženci pohoda so prejeli iz rok -tov. Naraksa spomenice Planin, skega društva Celje. Prihodnje leto nameravajo mladi planinci nadaljevati pohod po stopinjah slavne Štirinajste od Opoke pri Štorah proti Dramljam, Frankolovem in dalije na Paški Kozjak. Zamisel mladinskega odseka Planinskega društva Celje, da organizira vsako ■ leto pohod, mladih članov planinskega društva po poteh slavnih partizanskih enot, je hvalevredna in zasluži še vnaprej vso podporo. R. U. NAGRADNA KRIŽANKA 4 t ■ 3 *i 7 fa ? J 1 40 . M 4L 23 A* /s 44 4? 4i J? L0 U U. 13 Lh vf TT" lì L» 11 30 34 3L 31 V MESECU OKTOBRU 1966 NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI Lipovšek Marija iz Štor, delavka, sprejeta začasno v komunalni odd. Jazbec Stanislav iz _ Planine pri Šentjurju, elektrikar, eriergetski obrat. Gorišek Martin iz Slane pri Teharjah, delavec, energetski obrat. Ver-bovšek Milan iz Dvora pri Šmarju, Strojni ključavničar, mehanična delavnica. Šumej Franc iz Lesičnega pri Šmarju, strojni ključavničar, mehanična delavnica. Sorčan Anton iz Ponikve, kovinostrugar v obdelo-valnici valjev. Ivanuša Stanislav iz" Šentjurja, kovinostrugar, obdelovalnica valjev. Kolšek Franc iz Svetine nad Štorami, delavec, valjarna. Kramper-šek Danijel iz Loke pri Žusniu, delavec, valjarna. Užmah Franc iz Hrastja pri Loki, delavec, valjarna. Zajko Franc iz Sp. Kostrivnice pri Podplatu, delavec, promet. Tovornik Jožef iz Stopč pri Grobelnem, progovni desetar, sprejet v obrat promet. Pristovnik Olga iz Štor, delavka, kemični laboratorij. Šket Alojz iz Dvora pri Šmarju, po poklicu kovač, jeklarna. Centrih Slava iz Štor, gradbeni tehnik, sprejeta UOS — kot pripravnik. Leljak Rudolf iz Prose-niškega, zidar, gradbeni odde- lek. Antlej Franc iz Teharij, mizar, gradbeni oddelek — tesarji- DELOVNO RAZMERJE JIM JE PRENEHALO V NAŠI DELOVNI SKUPNOSTI Zaradi invalidske upokojitve: Šoba Antonu, star 56 Let, v našem podjetju je bil zaposlen preko 9 let in to v obratu samotami, kot drobilec. Kolar Alojzu, star 55 let,-v tem podjetju je bil zaposlen kot orodjar v mehanični delavnici in to preko 28 let. Udovič Ivanu, star 51 let, v tem podjetju je bil zaposlen — nazadnje kot skladiščnik v samotami in to 28 .let. Sitar Cirilu, delavcu v jeklarni, je prenehalo delovno razmerje v poskusni dobi. Horjak Franc, mešalec mase v samotami, je odšel iz podjetja sporazumno. Polajžer Jožef, vlačilec od Škarij do voza v obratu valjarni, je odšel po lastni želji ter Pišek Franc, pomožni delavec v jeklarni, je bil odpuščen v poskusni dobi. NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE Cizelj Cvetku iz modelne mi-zarne, Žveglič . Anici iz razvoj-nega/oddelka — kemič. labora- torija, Hribernik Viliju iz direkcije — varnostne službe, Kroflič Ivanki iz direkcije — UOS in Kragelj Ivanu iz mehanične delavnice, ter Zalokar Rudolfu iz ekspedita. Čestitamo! Ali že veste? Da obiskuje osnovno šolo Štore vključno s podružnicama Kompole - in Teharje skupno 707 otrok, od katerih je po socialnem poreklu čistih kmetov 5 %, polproletarcev 18 %, čistih proletarcev 53 %, uslužbencev 9 %, upokojencev in ostalih 15 odstotkov. Od vseh navedenih otrok je 56 % staršev zaposlenih v Železarni Štore, iz samega področja Osnovne šole štore pa je ta procent neprimerno višji. Od skupnega števila otrok ima doma radio 97 %, televizijo 25 odstotkov, nove hiše pa 20 %. AVSTRALIJA se vedno bolj uveljavlja kot izvoznik železove rude. Do pred kratkim je bila Japonska eden glavnih dobaviteljev, nedavno pa je v italijansko pristanišče Genovo prispela prva dobava avstraske železove rude za Evropo — 37.000 ton, namenjenih italijanski jeklarski industriji. imHitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij HUMORESKA Slaven9 vendar ne po svoji krivdi Janez Pugelj c je mož, ki vam ga tokrat želim predstaviti. Položaj, ki ga v delovni skupnosti zavzema je zaviden. Res, da zanj nima ustreznih strokovnih kvalifikacij, ima pa zato ogromno izkušenj. Član je vseh mogočih Organizacij, bil je trikrat predsednik delavskega sveta, dvakrat predsednik upravnega odbora, skratka njegove zasluge za uspeh podjetja so nenadomestljive. Za njegova prizadevanja ga je podjetje želelo nagraditi in tu se začenja naša zgodba. Na predvečer dneva, ko bi delavski svet na izrednem zasedanju moral potr-diti predlog upravnega odbora o višini nagrade, s katero je podjetje namera- redil intimno zabavo za svoje najbližje prijatelje. Zabava se je zavlekla v pozno noč. Za Pugeljca se je torej svečani dan pričel zelo zgodaj. Oblečen v svečano obleko in skrbno obrit se je udeležil zasedanja in se skromen kot je bil, skril v najbolj mračen kot dvorane. Zasedanje se je odvijalo točno po točkah dnevnega reda, vrstili so se problemi in obravnavale pritožbe. Pu-geljcu je monotonost zasedanja kaj kmalu začela presedati. Neprespana noč, popito vino, posebno pa še zadušljiv zrak v dvorani, so mu izpijali zadnje atome energije, s katero se je branil pred^spancem. Končno je tudi te energi- valo presenetiti Pugeljca (šlo je za okroglo vsotico 700 tisočakov), je le-ta pri- je zmanjkalo in sladko je zadremal. Zasedanje se je nemoteno nadaljevalo in se vse bolj bližalo koncu; on pa je sanjal o časih, kd je kot predsednik delavskega sveta s svojim prepričljivim nastopom in zvonkim glasom preprečil delitev ustvarjenega viška med delavce. Sanje so ga toliko prevzele, da je napol buden dvignil roko in ... prav tedaj je predsednik delavskega sveta dal predlog o višini nagrade na glasovanje ... v grobni tišini je zadonel njegov zvonek glas: »zato predlagam tovariši, da z denarjem, o katerem je beseda, zgradimo otroško igrišče, ki ga naši otroci toliko pogrešajo!« Pest, ki jo je v izlivu navdušenja stiskal, mu je visela nad glavo kot Damoklejev meč. ’ Njegove besede je pretrgal glas spontanega ploskanja in odobravanja. Še preden se je prav zavedel je bil njegov predlog sprejet, on pa je postal simbol »pravega« socialista. Šumej Jure HiiiiiimiiiimumiimiimtimiitiimHiiiiiiiiiummiiimitiiiiiiiiiiiiiiituiimiiuitiitmmiiiiiiiiuiiinitiiiiiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiii NEZGODE JEKLARNA: MATJAŠKO Marko je hotel ugotoviti, če je pogonski jermen na rafami dovolj nategnjen. Ker se stroj še ni ustavil, mu je jermen zagrabil kazalec leve roke in ga poškodoval. VALJARNA: KAMPOŠEK Štefan. Pri valjanju polžastih vzmeti je palica izšla krivo iz valjev in ga pri tem opekla po meči leve noge. LIVARNA VALJEV: TANŠEK Emil je s kladivom razbijal na ponovci prilepljeno železo. Med delom mu je spodrsnilo, da si je zvil levo nogo podse in poškodoval gleženj. LIVARNA SIVE LITINE: FERME Jakob. Pri vlivanju kokil je brizgnilo jiezelo iz forme in ga oepklo po desnem komolcu in gležnju leve noge. KAJBA Mirko. Z livnega korita je snel uteži' pri čemer mu je tekoče železo brizgnilo z« čevelj leve noge in ga opeklo. VIDEC Martin. Med brušenjem odlitkov z ročnim brusilnim strojem mu je priletel drobec v levo oko zaradi lieprile-gajočih očal. KORES Jože. Pri podiranju kupolke je padajoča opeka razmajala kos žlindre v žlebu. Ko je nesel litoželezno opeko izpod pei, mu je padel kos žlindre na desno roko. PROMET: GRAČNER Milan; premikač, je opozoril tov. Paščinskega naj se umakne s tira. Ta ga je pa z lopato udaril po obrazu. KOMUNALNI ODDELEK: GRMEK Marija. Pri dviganju 60 1 lonca s štedilnika ji je pokrovka stisnila prstanec leve roke ob ročko lonca. Na poti na delo se je poškodoval PRIVŠEK Milko iz jeklarne. Pri padcu si je'poškodoval palec na levi roki. PIŠEJO NAM Iz JLA, kjer so na odsluženju kadrovskega ro-ka so nam pisali : PAVLIČ Alojz, V. P. 9127/9 Trebinje; VRTOVEC Vlado, V.P. 3065/10 Sombor; GRAČNAR Ivan, V. P. 5322/2 — VE 17 Beograd. Vsi trije se zanimajo za življenje v kolektivu ter prosijo, da bi jim pošiljali naš časopis. Celotnemu kolektivu želijo mnogo uspehov.