t? qî U---fl il Novice izhajajo v Ljubljani || X vsak teden dvakrat, nam- X reč v sredo in saboto. narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr. «fanez ISleiiteis. Veljajo za celo leto po posti |j 4 fl., scer 3 fl., za pol leta 2fl. po posti,scer 1 fl.30kr. : r* Tečaj XI sredo 29 lunia 1853 Lis t 52 Od tertje bolezni na dalje Sim bral v 50. listu „Novic" sostavek pisom : Vin orej ci ne bojte se ! z na tem sostavku govori nekdo od plesnjevca na tertjih listih tako, kakor da bi to nič nevarnega ne bilo, in pravi, da take bradovice se vidijo tudi na hrastih 5 lipah 5 bukvah itd. Ne vém , če je mož, ki to pripoveduj 9 na 9 tanjko oboje pregledal in razlocil, kar je razlo čiti • in tudi ne vém, če je štajerski plesnjevec tak kakoršen je naš. Kes je, da se je na drevji že večkrat vidilo dovolj spuhlin , in se tudi letos vidijo , posebno na berstu, pa tudi na lipah, bukvah, topolih itd.; pa ko sim take drevje spuhline pregJedoval, sim v vsaki kakega červiča ali pa jih vec najdel, da je bilo viditi, da so se take spuhline od kakega merčesa naredile, ki je ondi svojo zalego pustil. ^.-t i t • i i • i « i • t V - a Na tertjih listih pa ni nic tacega 9 ampak 1) Ko smo na tertjih listih plesnjevec spo veličavnikom (Vergrosserungsglas) ogledovali, smo na sirovem listji nekako belo reč, svitlo, kakor zmlen sladkor ali sol vidili. Na drevjih listih se kaj tacega ne more spoznati. Ko sim tak plesnjev list na jezik pritisni! zvediti: kakšen slaj ima, sim kmalo začutilnekako vročino v ustih in zerenje po goltu ; slanega pa nisim nič občutii ; drevje spuhnjeno in nekoliko ples njevo listje ni storilo nič tacega. 3) Možje, kterim sim to prikazin razkazova! 9 so v svojih vinogradih take zlo bradovičaste terte do korenín odkopali, in kor en ine so bile ondi vse bele ali plesnjeve ravno kakor na listih. 4) Terte, ktere imajo zlo bradovičasto listje so začele veniti, grojzdiči še razcveteni ne zacno susiti in odpadejo; mladike 9 9 se se cernijo 5) Kjer je bilo vi kaj tacega na listih, je grojzdje potlej ko je ocvelo in ribjeku debelo bilo začelo tako plesnobo dobivati, grojzdje se je za celo cerniti. in ni 9 dalj ne rastlo. ne zorilo. Samo da vlani je uima pozneje se začel spomladi. 9 tako zgodej Prosim: kako more ta reč tako nič nevarna in nedolžna biti, kakor mož v zgorej imenovanem so stavku terdi? Bolezin je, kuga je. Gré tisto pot, ka kor krompir. Naj bo meni pripušeno povedati, kar mislim ne pa kakor da ? hotel sam prav imeti Bolezin je, nevarnost je. Vzrok moramo naj ti in ne bomo prej mirovali 1). Kje je, išimoga! k ga odo val. Cerviči niso ni. scer bi tudi nam2) 9 9 ker jih 9 mislim 9 najti 7 emlje? 2 zemlji mora biti. Kaj dobivajo rastline iz Razne soli, solitar, Jugasto sol, fosfor gaze ? vodo in zemljine. 9 Gazi voda vj u/ii ^ i ima y ma t uj ij nit/ uv mui j u uniati iai\u bolezni 3). Ostanejo tedaj rudske reci, soli in zemljine ne morejo delati take fosfor. Fosfor ne kaže , da bi bil, ker ga je zlo malo. Preobilne soli tedaj so, ki tenke tenke rast linske žilice zaprd in bunke ali spuhline naredé, in s svojo razjedljivostjo škodvajo. Ktere pa? Lugasta s ni, ker smo večkrat, obilo z moćnim lugom 9 Z dobrim pepélom sadeže gnojili in ne le nič škode ali take plesnine ni bilo , ampak le zala rast. f*ruge hujši soli, misčnja, svinčja itd. niso tako povsotne, mpak zlo redke. Ostane zdej še solitar. Soli tar se nareja nar bolj po širokém, in to sol terdim, dokler od druge prepričan ne bom. Hočem zdrave terte s solitarjem v vodi stop ljenim in pa s solitarjevo kislino z vodo stanjšano okoli tacih tert toliko politi, da se bom prepričal ako bo to enako bolezen naredilo ali ne. Če bo na redilo, je reč dognana, solitar bo kriv. 9 Želim, da bi tudi drugi 4) to poskusili. Pa v dezevji je to tezavna in manj verna poskusnja 9 tudi 2 Tako je prav. Rec je sila važna in zasluži, da se po nji sledi, kakor deljec človeška vednost more. V zraku ie dosti škodljivih pa neznanih ki jih zdrav niki »miasma« imenujemo P kterih zbolijo včasih le lj ud j e, Omenimo v spričbo sploh znana: b< včasih sama živina, včasih Ie rastljine. tega le ene V • v gob ske bolezni, ktera je u in na parkljih (Maul und Klauenweh). Mahoma napade ta bolezin vca sih govejo živino cele dežele in dostikrat več dežel ob enem po tisuč in tisuč glav. V vodi, piči, hlevih, strežbi različnih itd. se ne dá krajih so ti i druge k bolezni najti, ker v zlo razlicni tudi zlo raz lič ni; tudi ena živina od bolezni nalešti ni mog ker b m se je začela na več in daljnih krajih. 0 takem primer ostane zdravnikom nic druzega, kakor da pravij posebna v leju ne H| i^l^HHHHI ku skrita napaka (miasmaj je napravila bolezin po ěirocem svetu. So tedaj gotovo škodljive reci v zraku, čeravno jih natanjko popisati ne moremo in tudi ne povedati: od kod da so v zrak prišle, škodljiv zrak za g za vsako dru tudi za č 1 o v € al tak plem živino je neškodljiv dostikrat in je brez vse škode skor vselej ka. Nasproti bi pa zamogli tudi izgled po vedati od tacih miasmatičnih bolezin pri škodjejo živini. Gotovo je tedaj da iudeh, ki ne k zamore bo- v sebi imeti, brez da bi škodovala m or 3 4 lestno kal ganskim stvarém. Zakaj ne? Prosimo to dokazati. Radi bi tudi iz Vipave zvedili: kako je letos tam? Vred 206 se mora to početi, dokler rastline še kler koreninice iz zemlje živež vlečejo. Priložim v pregled plesnjev tertji list Škocjanu kresnika dan 1853. rastejo, do ođpraviti da ? n a Francoskem 5 P ni pa misliti da maj mesar] bi bile francoske teleta bolj tedaj morajo mesarji tam boij V • Zalokar. ubogljive kakor so naše, pametni io rnanj sirovi biti, kakor Ako že voz najemleš, će lastnega nimaš . prijatel, da Drug Se enkrat o miloserčnosti do žival se sam ali s # kraj 010 i prav nasopirjeno » potrebue voziš, si bos že tudi vozicek za tele dobil ako Serčno nas je veselilo viditi nove vozove, v kterih se zdej teleta v Terst na prodaj vozijo, tako pripravno napravljene, da žive živinćeta so nemilega vremena za-varované, in da jim je mogoče, med vožnjo brez tesnobe ležati pa tudi stati. Tudi smo z veliko radostjo zapa žili je predeljec ga brez voza domii spraviti. S psom se teleta le begajo, da vse plahe ne vejo kam. Tretji ugovor: „živina le neumna živina ostane * moramo ze boij razjasniti. Tudi žival občuti veselje, ža s ne tira le samo naravni pogon f in lost in boJečine "J > da jim potoma včasih kaj povžiti dajo in jih napajajo, stinkt), temuč tudi nekakšin razum, kar se pri živalih kar lastniku le malo stroskov prizadene, mu je pa gotov nekterih ple bolj pri drugih manj očitno razodeva dobiček, ker na tako vižo teleta brez velike priliko pri konjih 7 « v pséh i nekterih ptičih itd. Žival većkrat popred cuti nevarnost in pogubo, kakor člověk, in ne zgube na teži v Terst pridejo in se tudi lože prodajo, ker meso tacih telet je lepši in bolj more se *ajiti, da žival včasih popred sovražnika zapazi zdravo, kakor tacih, ktere na vozovih terdo zvezane in svojo smert naprej ve, kakor clovek Bog je pri so tako (esno nalozene more in večkrat mora , da glavo uboga žival se dihati ne stvarjenju, med pete čez lestvice moleti in se rimi čutki, dal, voh tako izobražil in poni ki jih je živalim tudi )žil, da od dalječ že gleštano tele v dvéh na kolesu brusi in rani. Kakor lepo dnéh za već funtov težji postane, tako zgubi po takem erdem terpinčenju več funtov na teži — v gotovo zgubo ospodarju. Z grozo pa vidimo, kakor drugod tako tudi v Lju- ka in pogubitelja pozna. Kdo razume jezik V a tr to cr to bljani še nektere mesarje, kteri z živino, ki je za mesnico namenjena, liujsi ravnajo, kakor kervoželjni vol- kader med seboj kramljajo , kakor, postavimo, ptici? itd. in kdo more tajiti, da žival tudi po svojem ne misli? očiten dokaz tega nam je, da se živalim tudi sanja. Zival nedolžna, naj bo še tako mlada, bo mesarja poznala in skušala mu uiti, ker dobro vé, da ji za kožo Mi poznamo enega, ki le še kakošno revno tele ko vi. vsaki teden ali vsacih 14 dni zakolje ga dobi, ne vémo), ktero pa na vervi skoz pol mesta vleče in neusmiljeno s psom hujska, da ljudje vidijo gre, deva in voh, ki iz mesarjeve obleke puhti, živini razo-da on kri preliva. Kdo je volu ali teletu povedal ? kakšnem kotu da mu mesar po življenju streze? zakaj skuša ee ga ogibati, med tem, ko druzega člověka prijazno o* to leda in slišijo, da bo zopet tele zaklal! Neki drug tudi kader ga b mesar v hlevu, ali kj se pa nasprot koj strese, kader se mu I • t • 1 • « i i v m i « « f i i malo boljši ravna, akoravno veći srećo s svojim roko-delstvom ima; ti kito na zadnji nogi prereže, na njo z i v o mmmamjam ž i vi n č e na kljuko natakne in na kol obesi, in potem ga še le zakolje. Ce že tak clovek človeške^a serca več nima, naj vendar , kader je tele v svojo kiavnico drugej bliža in ga potiplje? Zival občuti ravno tako serčne bolečine, kadar ji mlado vza- meš, kakor clovek; ona dostikrat svoje mlade bolj brani in varje, kakor brezserčna mati ali oče svoje otroke. Krava več dni potem, ki si ji tele vzel, muka in žalaje tedaj žival celo in ravno tako se tudi teletu g odi N da mali otroci , kteri ubogo ži- tako neumna, kakor marsikteri neumneži mislij privlekel, vrata zaprè, vince milovaje v mesnico zijajo, njegovega gerdega rav nanja vidili in nad njim se pohujšali ne bodo. Vse to smo z lastnimi očmi dostikrat vidili ěe 15 stopinj pod najhujši sirovostjo človeško , ker tako terdoserčnost oznanuje, da jo le nekoliko čutljivi clovek ? to je Al je tedaj človeško , da se tele , ki je za mesnice namenjeno, še včasih dolgo pot do mesnice tako terpinči in s psom hujska, da žalosti, muke in straha omed-Ijeva in da se mu pene z gobca cedijo! Misliš, da je meso tako zdra živine zd tečno ? Ze iz zdrav celo zapopasti ne more ! V več deželah je že davno postava, nmé živine s psom hujskati in da teleta, ako jih noče niskega ozira bi se moglo tako djanje ođpraviti in pre » da mesar ne povedati. domu peljati, jih mora na vozu domu spravljati, bi to tudi pri nas ne bilo ? Zakaj Pri ti priliki moramo se z zalostjo omeniti. da so letos fantalini in tudi več odrašenih veliko mladih ptič-kov, zlasti pevalic, večkrat z gnezdom vred v Ljubljano Naši mesarji bojo morda odgovorili, da stara me sarska navada tega za teleta vozá najemali ; ne pripusti; drugič, da ne bojo in tretjič > da živina le n e u m n a živina ostane! na prodaj přinesli, da nas je groza bila, ko smo vidili, koliko merčesojedcom je zopet prostost vzeta, in kako se je za za lego go se ne zopet za drugo leto skerbelo. Kadaj se bodo naši ljudjé na deželi o tem spame- Na to jim hoćemo odgovoriti: Per vic je pri nas že marsiktera napačoa navada odpravljena , in tudi ta se tovali. B k 5 Lepa hvala za poslani tertji list, kterega pokv ? ira pa ni kakor smo jo mi pred dvema letama v kmetijskem Novičar iz slavenskih krajev taka zboru v Salcburgu vidili, ko smo za p leznijo bolno terto in grojzdje iz Tiro ohledovali. Pri tistem steblica so bile tam pa imelo listje cerne maroge o grojzdno bo-v zbor poslano . tudi Iz Zagreba 20. junia. Čuje se, da namerava g. Ivan Perkovac s koncem tega mesca odstopiti zega slišati iz okolice Postojnske ni skor nič dru I res je spet taka 31 $52 34 kr. došlo. Iz Dunaj a smo dobili po gosp. ovčarsk pès poleg Reke memo več ml vredniku Dunajskih novin, Mihaelu zl. Rambachu 304 fl. 50 kr.. od gospé baronovke, Terezie Eschenburg pa 30 fl. vaši, in je. kolikor je dosihmal majnika je tekel nov in skoz već 14 ljudi (troje na po g. zl. Kleinu zavsem 334 voje k ii voj V « V pi esicev y 1 ovco y i psov V • 50 kr. Iz Mozirja več kuretine popadel, dokler ga niso v Haríjah vsti razun mnogo žita 7S gold., dalej 100 deeák od g. žu- Preiskava mčrhe je sp « V pana Lipolda, ujuu JU uuiorp, uu v. g. >oicyisum