Zi b e 1 k a
Leži v zibelki Ančka,                   Aja tutu, dekletce.
In skoraj da že spančka;             Zatisni si očesce,
Fri njej pa Jožek ti sedi,             Da spanek pa zaspiž sladek,
Jo ziblje in se jej smeji.              Ti g6di božji angeljček!
Da raje bi zaspala                       In zrair silneje ziljlje.
Sestrka Anfka mala,                    Zibel se mofno giblje.
Jej poje lepe pesence,                 In — romp! — prevrže se na tla,
Kot. čul jih je od rnamice.           I>a pade na vrh deteta.
Strahu se Jožek zgane,                Ko mama prihitijo,            ^^M
Zajoče, kviška plane,                   Zibel na lleh Jobijo;           ^^
In Ančka tudi zakri^i,                  Popravijo jo kviJku spet.          j
Da jok vso hUo spreletf.             In Ančka tiho je kot pr$d.       I
Le Jo2ek se še joka,                                       ^H
In res plašao zastoka:                                    T^U
»Ker imatn sestro rad tako,                                  1
Sem zihal jo tako močno«.            J.E. Krek