SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 12
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 14 de abril - 14. aprila 2011
LJUBEČE DRUSTVO
Zmagal je ,,proti
DANE VREČAR
(Iz nagovora med mašo za pokojne in žive odbornike in člane društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo 10. aprila)
Zavestno sem si želel pripraviti bolj izreden nagovor, povabilo k vsaj kratkemu razmišljanju, kako bi se bolj prisrčno zahvalili za dar društva Zedinjena Slovenija in znova izročili v božje naročje vse rajne odbornike in člane še z večjo hvaležnostjo.
Zedinjena Slovenija in vsi njeni rajni bodo vedno imeli pravico zahtevati od vsakega Slovenca, ki živi v Argentini, priznanje in zahvalo za toliko življenja položenega za slovensko skupnost.
Posebno pa je na mestu, da se tokrat na prvem mestu zahvalimo Bogu, kateremu Knjiga Modrosti daje tako lepo, čeprav manj rabljeno ime ,,Življenje ljubeči Gospod".
Ali ne bi prav s tem poudarili lahko tisto, kar je Zedinjena Slovenija, namreč da je za obstoj Slovencev v Argentini ,,Ljubeče društvo".
Zedinjena Slovenija, ljubeče društvo za vse argentinske Slovence! Lepa identifikacija! Saj je tudi res, da je za nas verne, zgovorni znak Božje ljubezni.
Rad pa bi to ljubeče društvo uokviril v kontekst današnjega evangelija. Sveto pismo imenuje Boga ,,Življenje ljubeči Gospod", ker Bog ljubi človeka. Jezus Kristus je tako ljubil Lazarja, da je pred njegovo smrtjo jokal, ga obudil in mu pokazal svojo slavo.
Zedinjena Slovenija se je rodila zaradi trpljenja slovenskih inmigrantov, ko so stopali na argentinska tla že pred desetletji, kot nebogljeni begunci pred komunistično Partijo.
Hotela jim je priskočiti na pomoč, jim ohraniti identiteto in jih usmeriti v slavo z ,,argentinskim čudežem".
Tisti začetni čas gostote jo je navduševal, da je postajala bolj in bolj protagonistka in kovala, iz in za slovensko skupnost novo življenje. Skrbno je iskala, predlagala, organizirala globoko strujo za pravilen potek napotitve v prihodnost slovenske skupnosti.
Doživljala je dvige, ne brez težav, zagone, dozorevala je.
Danes nam ne skriva tudi zaskrbljenega obraza, kako pridobiti nove, mlade delavne člane in odbornike, da bi povezovali pridobljene dosežke in jih posodobili.
Tudi zato ta sveta maša.
Tudi zato današnji 64. redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija.
Vsa slovenska skupnost želi, da bi bila še v naprej dom, hiša, ognjišče, kamor se lahko zateče vsak, kadarkoli in najde sigurnost, razumevanje, mir, ljubezen, Jezusovo Betanijo.
Dialog med Marto, Marijo in Jezusom vsebuje osrednje sporočilo v današnjem evangeliju, bolj kot sam čudež obuditve Lazarja:
Marta: ,,Vem, da bo vstal poslednji dan
Jezus: ,,Marta, jaz sem že zdaj vstajenje in življenje
Sodba nima smisla po smrti, ampak ko je človek še živ, ko se lahko še odloča za ali proti Jezusu. Ura je zdaj ^
Jezusova trditev Marti in Mariji ni nobena naivnost za tistega, ki veruje v Jezusa, ampak ustvarja neko neuničljivo jedro življenja.
Jezus je to odrešenjsko jedro življenja.
Prosimo ga, naj se še dolgo naprej razodeva slovenski skupnosti tudi po ,,ljubečem društvu Zedinjene Slovenije".
Že danes naj ga potrdi kot dragoceni dar za vse Slovence, ki živimo v tej lepi deželi.
Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu preteklo nedeljo 10. aprila, ob 33,44-odstotni udeležbi z 80,16 odstotka glasov „proti" prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Po neuradnih podatkih, objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, se je glasovanja udeležilo 571.342 volivk in volivcev oziroma 33,44 odstotka volilnih upravičencev.
Pregled izidov po volilnih okrajih pokaže, da zakona niso podprli niti v enem od 88 okrajev. Največ glasov za uveljavitev zakona beležijo volilnem okraju Ljubljana Center (37,82 odstotka), medtem ko so zakon najbolj prepričljivo zavrnili v Novem mestu, kjer je proti glasovalo 88,08 odstotka volilnih upravičencev.
Premier Borut Pahor ocenjuje, da neuspeh zakona o malem delu na referendumu pomeni tudi glas ljudstva proti vladi. ,,Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, ampak so se izrekli tudi proti vladi, o tem ni nobenega dvoma," je dejal. Sicer pa premier zakona o malem delu ne označuje kot usodnega, kljub temu da gre za enega od reformnih ukrepov. Pahor je v izjavi za javnost zatrdil, da se bodo sedaj osredotočili na uspeh pokojninske reforme, ki je po njegovem mnenju ključna.
Bližnji referendum o pokojninski reformi bo odločal o enem najpomembnejših vprašanj paketa reform sedanje vlade, je dejal premier. ,,Danes ni več nobenega dvoma, da je
to reformna vlada, ljudem bo v zgodovinskem spominu ostalo, da so se na referendumih odločali o stvareh, ki so spreminjale obstoječe stanje, ki očitno ne ustreza zahtevam časa," je poudaril.
Ker je zakon o malem delu padel na referendumu, je to znak, da se ljudje še ne zavedajo pomena reform in da bo treba še veliko vložiti v ozaveščanje, da brez reform izhoda iz krize in boljše prihodnosti ni, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Kot je dejal, bodo s padcem zakona o malem delu izgubili predvsem tisti, katerim je vlada ustvarjala nove priložnosti, to so upokojenci, brezposelni ter mladi. Ob tem minister poudarja, da s padcem zakona najbrž izgubljamo vsi, ,,če se ne zavedamo, da bo treba delati odločne korake v smeri sprememb in malo delo je bil manjši korak".
A usoda ministra visi na nitki. Vodja stranke DeSUS Karl Erjavec je premiera Boruta Pahorja obvestil, da minister Svetlik ni minister stranke upokojencev, kljub temu da je iz kvote stranke. V DeSUS so se namreč odločili, da se Svetliku odpovejo. Erjavec je sicer Pahorja znova spomnil, da bi bila smiselna ponovna pogajanja s sindikati ter da bi pokojninsko reformo najprej uskladili znotraj koalicije. ,,Za to pa ni bilo preveč posluha," je po sestanku dejal Erjavec.
Predsednik vlade Borut Pahor se sprašuje, ali je referendumski poraz le

odraz nezadovoljstva z vlado ali pa ljudje nujnih sprememb dejansko ne podpirajo. Vlada bo po njegovih besedah vztrajala pri reformah, pri čemer pokojninske reforme ne namerava vezati na zaupnico vladi.
Tako bo vlada vztrajala pri pokojninski reformi, kot je bila sprejeta, saj ni nobene možnosti, da bi s sindikati prišli do kompromisa, ki bi še pomenil reformo, in ne zgolj kozmetičnih popravkov. Na vprašanje, ali namerava vezati zaupnico na izid referenduma o pokojninski reformi, premier odgovarja, da bi bilo to skrajno neodgovorno. ,,Iz referenduma ne želim narediti volitev," poudarja.
VOLITVE V ARGENTINI
Med nami je ta referendum predstavljal najnižjo volilno udeležbo, odkar tukajšnji slovenski državljani lahko sodelujemo. Vzrok je lahko rastoče število volitev (in napoveduje se še referendum o pokojninski reformi), pa tudi dejstvo, da večina ljudi ni razumela, za kaj gre pri zakonu o malem delu. Tudi ni vžgalo nagovarjanje predstavnikov naših vidnejših strank (NSi in SDS), ki so pozivali za odpor predlaganemu zakonu.
Dejstvo je, da so na veleposlaništvu R.S. v Buenos Airesu oddali glas samo 103 volivci. En glas je bil neveljaven, 19 jih je volilo ZA, 83 pa PROTI. Morda je kdo volil po pošti, a bistveno se številke ne bi spremenile.
Premiki na Koroškem
★
V prejšnjih številkah smo že poročali o vprašanju dvojezični krajevnih napisov na Koroškem. V zvezi s tem sta minis^ter za zunanje zadeve Samuel Žbogar in minister dr. Boštjan Žekš iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 7. aprila 2011 na pogovor povabila predstavnike treh krovnih organizacij Slovencev na Koroškem, da bi se podrobneje seznanili z vsebino zadnjih pogovorov med slovensko manjšino in avstrijsko stranjo, 1. aprila 2011 v Celovcu.
„Slovenija bo podprla le tiste rešitve, ki bodo sprejemljive za celotno narodno skupnost na avstrijskem Koroškem", je dejal minister Žbogar in izrazil pričakovanje, da bo dogovor spoštoval legitimne zahteve slovenske manjšine.
Za tem je v soboto, 8. aprila Slovenska skupnost pozdravila izjavo Ministrstva za zunanje zadeve in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu glede dogovorov o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem.
Istočasno je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) , najvišje telo odločanja pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), na seji na Trati pri Borovljah sklenil, da predsednik NSKS nadaljuje pogajanja o ureditvi za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem in zahteva popravek meje za postavitev.
17,5-odstotno mejo za dvojezične napise je ZNP zavrnil, sprejemljiva bi bila rešitev z okoli 175 dvojezično označenimi naselji. Kot je po seji ZNP dejal predsednik NSKS Valentin Inzko, je ,,dobil podporo vseh članov zbora, glavno sporočilo pa je, da pogajanja nadaljujejo in ostanejo za pogajalsko mizo, vendar so nekatera področja, ki zahtevajo popravke".
Pravnik Rudi Vouk pojasnjuje, da bi bilo pri tem ,,treba upoštevati večje kraje, zlasti v Rožu, ne pa naselij z manj ko 30 prebivalci ali takih, ki že sedaj nimajo nobenega napisa".
NSKS se bo zavzel tudi za popravke pri predlagani ureditvi za rabo slovenščine na uradih. Zakonski osnutek naj bi namreč prinašal celo poslabšanje glede na sedanje stanje, slovenščina na uradih pa ne bi bila dovoljena niti v občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 sprejelo ustrezno rešitev.
Dr. Valentin Inzko
in
ZNP je še sklenil, da bi o popravljeni novi ureditvi morale predstavniške organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem sprejeti skupno odločitev.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je ob tem pozdravil modro odločitev Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, da bo nadaljeval pogajanja z avstrijsko stranjo in tako skušal najti ustreznejši kompromisni predlog, ki bo zajemal rešitev vseh odprtih vprašanj med slo-avstrijsko deželno ter zvezno
vensko manjšino na eni vlado na dru^i strani.
Minister Žekš ocenjuje kot zelo pomembno sporočilo, da predstavniki slovenske manjšine zahtevajo le minimalni dvig števila tabel in tako ne odstopajo občutno od trenutnega kompromisa.
V tem tednu bosta o predlaganem kompromisu odločali tudi drugi dve slovenski krovni organizaciji na Koroškem -Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk.
Prva bo trenutni kompromisni predlog obravnavala na svoji seji v četrtek, 14. aprila, druga pa bo za mnenje povprašala vse svoje člane, ki bi se naj o predlogu izjasnili do istega dne.
1	
BERI^	
EVA PETRIČ - SLOVENKA NA KNJIŽNEM SEJMU ..............	2
ZEDINJENA SLOVENIJA JE IMELA OBČNI ZBOR............	3
DRAGO JANČAR, PISATELJ BREZ MEJA.................	4

Kultura je naša moč"
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
,,Kultura je naša moč. Za nas Slovence tukaj in na drugi strani meje je kultura tisto, s čimer smo preživeli in s čimer bomo živeli naprej", je v svojem slavnostnem govoru ob otvoritvi koroških kulturnih dni v Ljubljani poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.
V	petek, 8. aprila 2011 se je namreč minister Žekš udeležil otvoritve letošnjih že devetih dni koroške kulture v Ljubljani. V tednu med 8. in 15. aprilom 2011 se je zvrstilo kar pet prireditev, s katerimi so želeli prireditelji (Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter Klub koroških Slovencev v Ljubljani) predstaviti Sloveniji pestro kulturno življenje koroških Slovencev.
Deveti dnevi koroške kulture v Ljubljani so se začeli z branjem del koroškega pesnika Janija Oswalda z naslovom Ta hiša je moja, ki jih je ob instrumentalni spremljavi interpretiral avstrijski igralec in pevec Dietmar Pickl.
Temu so sledile še druge prireditve in sicer:
V	soboto, 9. aprila v Mini teatru, na Križevniška ul. 1 je Lutkovna skupina KPD Šmihel izvajala igrico „Rad-
ovan" režiserja Andreja Adameka.
V	ponedeljek, 11. aprila je bilo na Ljubljanskem gradu odprtje razstave PREMIKI 2011 slikarke Zorke L.- Weiss; pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana.
V	torek, 12. aprila je bila v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa predstavitev štirih novih knjig o zgodovini in kulturi koroških Slovencev: Jasna Nemec Novak, Pavle Kernjak (1899—1979, skladatelj, harmoni-zator in zborovodja), Jože Ropitz, Pojmo novo pesem (skladateljski opus nabožnih in posvetnih pesmi), Marija Makarovič, Podoba zdravstvene kulture^ koroških Slovencev (ljudska medicina), Mirko Kumer - Črčej, Da bi sonce posijalo ... Vaška kronika. Povesti in črtice z Blata in iz južnokoroških krajev.
Za zaključek pa je bil za ta petek, 15. aprila v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije napovedan „Koroški pušeljc - Danica", Koncert koroških narodnih pesmi iz Roža, Podjune in ^Zilje v izvedbi mešanega pevskega zbora Danica iz Št. Primoža pod vodstvom zborovodje Stanka Polzerja in Tria Korotan s pevskim kvartetom.
TONE MIZERIT
EVA PETRI»
Slovenka na knjižnem sejmu
Na knjižnem sejmuv Buenos Aire-su bo navzoča Eva Petrič in podpisovala svojo knjigo v kastiljskem prevodu (prevedla jo je Raquel Albornoz in izdala založba Ediciones B iz Barcelone, ki pa ima podružnico tukaj) dne 25. aprila ob 18,30 uri na stojnici Ediciones B.
Seveda je to lepa priložnost da spoznamo umetnico, dobimo knjigo z avtogramom, in tudi - če ne predvsem - podpremo širjenje naše ustvarjalnosti na neslovensko-govorečem področju.
Nekaj o Evi? Rojena 1983 v Sloveniji, je odraščala in se šolala na štirih kontinentih (v Afriki, Aziji, v Severni Ameriki in v Evropi). Zdaj živi in ustvarja na Dunaju in v Ljubljani. Mediji njenega ustvarjanja so predvsem fotografija, video, perform-ans in pisanje. Leta 2005 je diplomirala cum laude iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster na Dunaju, leta 2010 pa je zaključila magistrski študij novih medijev na Transart Inštitutu Berlin v sodelovanju z Donavsko univerzo v Kremsu. Od leta 2008 dalje je članica Kuenstler-haus na Dunaju, in umetniškega kolektiva Z+E+M. Njeno likovno delo je bilo na ogled na 19 samostojnih in 32 skupinskih razstavah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji in ZDA, od tega se je lani za njeno delo odločilo kar nekaj muzejev sodobne umetnosti (Neue Kunst Galerie v Leipzigu, Nemčija, Museum Moderner
Kunst Kaernten v Celovcu, Avstrija, Mestna galerija (City Art Museum) Ljubljana, Slovenija, Queens Museum of Contemporary Art, New York v partnerstvu z Nadeishda cultural foundation, in MassMoCA Muzej sodobne umetnosti, North Adams, ZDA), letos pa je njeno delo v razstavo New Prints 2011 vključil IPCNY (International Print Center New York).
Prejela je več nagrad in priznanj, med njimi štipendijo ugledne švicarske fondacije Vordemberge. Gilde-wart za leto 2010, štipendijo Ministrstva RS za kulturo za leto 2010, februarja lani pa je bila kot članica umetniškega kolektiva Z+E+M s pro-
jektom Recipe Benches na mednarodnem natečaju ID Consonni v Španiji med 240 sodelujočimi izbrana med prvih pet finalistov. Po izboru likovnega kritika meseca je bil februarja 2008 cikel njenih fotografij razstavljen v Cankarjevem domu v Ljubljani. Maja 2008 je prejela tretjo nagrado na letni žirirani fotografski razstavi v St. Loui-su v ZDA, junija 2008 je bila proglašena za Umetnico meseca na spletni strani Art Labgalerije Hilger na Dunaju.
Leta 2007 je izšla njena prva zbirka pesmi Ta prostor je škatla, opremljena z njenimi črno-belimi fotografijami, pri založbi Drava v Celovcu, leta 2009 pa še v nemškem prevodu, potem, ko sta prav tako v 2009 izšla tudi njena dva romana, Vsi so jedli suši (Didakta), nominiran za nagrado IMPAC Dublinaward 2011, preveden v angleščino in makedonščino in Škatla brez kože, lebdeča (Mohorjeva), preveden v kastiljščino.
Dodam še, da nas je pred nedavnim na tem sejmu predstavljala Brina Svit, sicer pod krovom Francije, saj piše za založbo Gallimard. V okviru večera ,,pisatelji, ki ne pišejo v materinščini" je predavala z dvema drugima pisateljema in seveda so bile naprodaj njene knjige, sicer v izvirni francoščini na francoski stojnici. Torej v kratkem času, dve slovenski pisateljici navzoči na tem pomembnem književnem dogodku.
Rok Fink
Obletnica arhitekta Ivana Vurnika
Mrliški knjigi župnije Radovljica je pri datumu 8. april 1971 zapisano ime arhitekta Ivana Vurnika. Tudi rojen in krščen je bil v tej župniji in sicer 1. junija 1884. Ker je svoje umetniške sledi pustil tudi na Brezjah, je bila 40. obletnici njegove smrti na ta dan v baziliki Marije Pomagaj obletna sveta maša.
Sledila je akademija, na kateri je o Ivan Vurniku spregovoril dr. Damir Globočnik. Pri njej so sodelovali nekateri sodelavci tega velikega umetnika. Večer sta s skladbami domačih skladateljev povezovali sopranistka Vlatka Oršaniž in pianistka Vlasta Doležal Rus.
Ivan Vurnik se je rodil 1. junija 1884 v družini z bogato kamnoseško in podobarsko tradicijo v Radovljici. O tem je skupaj s Fabianijem in Plečnikom najvidnejši arhitekt prejšnjega stoletja zapisal: ,,Moj ded in moj oče sta svoje življenje žrtvovala delu umetne obrti v mejah, ki so bile pri nas v strokovnih knjigah v 19. stoletju nakazane. Zato je razumljivo, ako sem želel postati kedaj arhitekt."
Po študiju na Dunaju in v Rimu je Ivan Vurnik najprej delal v urbanističnem uradu v avstrijski prestolnici. Leta 1919 se je preselil v Ljubljano in sodeloval pri ustanavljanju oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti. Od ustanovitve 1920 do 1946 je bil njegov predstojnik. Že takoj po diplomi je preuredil škofijsko kapelo v Trstu. V istem duhu je po prvi vojni okrasil prezbiterij v cerkvi Sv. Katarine nad Medvodami. Zatem je zasnoval vrsto spomenikov padlim v prvi svetovni vojni. Po njegovih načrtih so zgradili sanatorij za pljučne bolezni na Golniku, Sokolski dom na Taboru, Narodni dom v Kranju in Zadružno gospodarsko banko v Ljubljani. Ivan Vurnik je izdelal delne urbanistične načrte za Maribor, Bled, Hrastnik Trbovlje, Kranj in Ljubljano. Sodeloval je pri prenovi nekaterih cerkva in obenem izdelal vrsto tabernakljev, kelihov in drugih liturgičnih predmetov. Vurnik je bil eden prvih, ki je pri nas uvajal načelo funkcionalne arhitekture.
Umetniška dela Vurnikov krasijo tudi narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah. Oče Janez Vurnik je izdelal glavni oltar in poskrbel za notranjo opremo svetišča. V šestdesetih letih pa je sin Ivan Vurnik uredil mozaični okras fasade na baziliki, kapelo z milostno podobo v atriju med cerkvijo in samostanom pa umestil kapelico v čast Sv. Frančišku Asiškemu v stilu slovenske planinske koče.
Postopoma, korak za korakom, se izvajajo razne provincijske in strankarske volitve. Rezultati so zanimivi, a ne prinašajo nobene jasnosti v že tako preveč meglenem položaju, z obrazom obrnjenim na predsedniške volitve meseca oktobra.
Kdo je zmagal? Preteklo nedeljo so imeli krajevne volitve v severni provinci Salta. Zelo prepričljivo je zmagal dosedanji guverner Juan Manuel Urtubey, ki je dosegel kar 56,4% glasov. Mladi zmagovalec pripada peronistični stranki, a jasno pokaže (in tudi glasno pove), da se v mnogih točkah razhaja z politiko zvezne vlade. Sicer pa izjavlja, da podpira sedanjo predsednico v njeni domnevni kandidaturi za ponovni mandat. Ni torej čudno, da so vsi slavili zmago: vlada, ki je poudarjala peronistični izvor in podporo predsednici; in uporni pe-ronizem,	katerega
ideološke baze so bliže Ur-tubeyu kot pa vladne. Res pa je, da se novi-stari guverner ne bo izpostavil v direktnem nasprotovanju zvezni vladi. Zaveda se, da je od denarja, ki se iz Buenos Airesa troši „zvestim", v veliki meri odvisno njegovo uspešno delovanje. Ve pa tudi, da je včasih bolj pametno govoriti po vesti, kot pa se sprenevedati. Zato padejo v oči predvsem njegove kritike na sindikalnega mogotca (Hugo Moyano) in o njem glasno pove, kar si večina peronistov komaj upa v srcu priznati. Morda pa ima njegova oddaljenost od kir-chnerizma tudi daljši vzrok: kar nekaj se že govori, da bi Urtubey rad kandidiral za predsednika leta 2015.
Izigravanje. Ob koncu tedna so potekale še druge volitve. V štirih provincah severovzhoda sta se na notranjem glasovanju znova pomerila Duhalde in Rodriguez Saá. Tudi to pot je zmagal bivši predsednik in guverner, pa nekoliko bolj prepričljivo.	Duhalde
58,5%, Saá 40,6%. Najbolj zanimivo ob tem je, da mnogi opazovalci še vedno trdijo, da Duhalde nima resnega namena biti predsedniški kandidat, temveč da nabira moči, ki jih bo usmeril v prid nekega skupnega opozicijskega kandidata - če bi to tega prišlo. Sicer te notranje volitve federalnega peronizma nimajo veliko smisla, ker manjka ena najmočnejših osebnosti:	bivši
buenosaireški guverner Felipe Solá. - Notranje volitve so imeli tudi radikali v provinci Cordoba, kjer je za guvernersko kandidaturi zmagal Oscar Aguad, za župana prestolnega mesta pa Ramon Mestre. Radikali so dolga leta vodili provinco in so vedno kandidati za zmago. Upajo, da bodo na prihodnjih volitvah tudi
prodrli. Cordoba je ena štirih odločilnih provinc po številu volivcev, in vlada zaskrbljeno gleda razvoj, zlasti ker se v vrstah pero-nizma kažejo vedno večje razpoke. Kirchnerizem tam ni mogel prodreti v globino in ponovni spori lahko povzročijo, da se bo oktobra precejšen del njihovih glasov obrnil kam drugam. -Katastrofa pa se je pojavila med radikali na državni ravni. Ker je strankino vodstvo „uradno" proglasilo za predsedniškega kandidata Alfonsina, je sedanji podpredsednik države Cobos čutil, da so ga izigrali, in izjavil, da se enostavno odpove tekmi za kandidaturo. Po svoje ima prav: niso izvedli notranjih volitev in ni še odločeno, kako bo z uradnimi „primarnimi", stranka pa je že določila kandidata. Cobos je zapustil stranko s skupino radikalov ,,K" ob prejšnjih volitvah, postal pa slaven, ko je z odločilnim glasom preprečil zmago vlade nad kmeti v zadevi davkov na izvoz, in se nato vrnil v radikalizem z bleskom možnega kandidata. Sedaj je temu konec. A mnogi opazovalci niso preveč zadovoljni, ker v Alfon-sinu ne vidijo moža, ki bi bil sposoben voditi državo. Se bo zgodovina radikalov na vladi ponovila?
Kdo nas brani? Gotovo so mediji največ prostora v zadnjem tednu posvetili spopadu med državno in mestno vlado. Ministrica za varnost, gospa Nilda Garré, je odpoklicala člane zvezne policije, ki so varovali bolnice. Da so bolj potrebni na cestah in da je varnost bolnišnic skrb mestne vlade. V neskončnost bi lahko debatirali, čigava je odgovornost. A bistveno je, da ne moreš kar čez noč pustiti nezavarovane tako važne objekte. Sledila je stavka zdravnikov in bolničarjev, ker je prišlo do napadov in ropov, in sicer je stanje varnosti v bolnicah pod kritiko. Delno skuša mesto to sedaj rešiti s privatnimi varnostniki. A iz vsega lahko zaključimo, da vlada ne ve, kaj naj bi naredila v tej zadevi. Te dni je ministrica izjavila, da je na področju varnosti največji problem policija sama. Da policijske postojanke bolj skrbi kako pobirati denar korupcije v zvezi s „prisilnimi dajatvami", prostitucijo in prodajo mamil, kakor pa preganjati kriminal. Je vlada potrebovala osem let, da se je prikopala do zaključka, ki ga čivkajo že vrabci na strehi? Se bo po tem javnem priznanju kaj spremenilo? Za začetek so zamenjali skoraj vse komisarje postojank v pre-stolnem mestu. A podobne čistke so tako običajne, da to samo po sebi ne bo rešilo problema. Je pa varnost tudi politično orodje izigravanja med mestom in državo. Kdo pa brani nas, medtem ko se oni prepirajo?
SLOVENCI V ARGENTINI
64. občni zbor društva Zedinjena Slovenija
Preteklo nedeljo, 10. aprila, je imelo svoj 64. redni letni občni zbor naše krovno društvo Zedinjena Slovenija. Dan se je začel s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Za vse žive in pokojne člane društva jo je daroval salezijanec g. Dane Vrečar. V cerkvenem nagovoru, ki ga objavljamo na uvodnem mestu, je še posebej omenjal vlogo in važnost krovne organizacije.
Občni zbor sam se je začel v drugem sklicu ob 11. uri v gornji dvorani Slovenske hiše. Predsednica Alenka Jenko Godec je pozdravila navzoče in ugotovila, da je zbor po društvenih pravilih sklepčen.
Po začetni molitvi je sledila izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila člana France Bidovec in Vinko Rode, ki sta bila soglasno potrjena; enako za preštevalca glasov Bine Magister in Milan Keržič.
Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mizerit in blagaj-ničarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prebrali še odborniki-vodje posameznih referatov, mladinski referent Stanko Jelen, voditeljica šolskega referata Alenka Prijatelj, za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je prebrala tudi poročilo bariloškega srednješolskega tečaja, ki ga je poslal dr. Stane Žužek, in za tiskovni referat Franci Markež, ki je posebej poročal tudi o izvedbi telefonskega imenika Slovencev v Argentini. Končno je svoje poročilo podala še predsednica Alenka Godec.
Po nekaterih vprašanjih in pojasnilih, ki so jih stavili prisotni, je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico odboru, kar so prisotni s ploskanjem storili.
To pot so bila na vrsti volitve novega odbora za mandatno
dobo 2011-2013. Predstavljena je bila samo lista odbora, ki je bila soglasno potrjena. V tej dobi bo društvo vodil kor predsednik Franci Žnidar, spremljali pa ga bodo: prof. Neda Vesel Dolenc, lic. Franci Markež, arh. Jure Vombergar, Tone Mizerit, Alenka Jenko Godec, Antonija Vesel Re, Edvard Kenda, Aleks Šuc, Stanko Jelen, Andrej Žnidar, Alenka Prijatelj, Terezka Prijatelj Žnidar, Marta Petelin, Ani Klemen, Marjana Batagelj, Angelca Klanšek, Metka Mizerit in Vinko Rode. Nadzorni odbor bodo sestavljali dr. Katica Cukjati, dr. Štefan Godec in cont. Miha Bokalič; razsodišče pa dr. Andrej Fink, Pavlina Dobovšek in Lojze Rezelj. Dušni pastir je prelat dr. Jure Rode.
Potem, ko je zbor s ploskanjem potrdil novo vodstvo, se je predsednik Franci Žnidar toplo zahvalil za zaupanje. Omenjal je, koliko dela je vloženega v delovanje in koordinacijo skupnosti. Prosil je tudi za pomoč pri tako odgovornem delu in se zahvalil odboru, ki ga bo spremljal v tej dobi. Z božjo pomočjo in polni upanja, bomo nadaljevali delo.
Ob določanju članarine za tekoče leto je zbor sklenil, da naj bo družinska $ 180.- letno, samska 120.-, ob tem pa plačajo upokojenci le polovično članarino.
Pri slučajnostih se je razvila kar vroča in dolga debata okoli srednješolskega tečaja, sprejemnih izpitov in redovanja in sploh našega šolstva. Kriteriji ob tem so bili zelo različni in kažejo, da se bo treba enkrat o tem, temeljito pogovoriti in postaviti jasne kriterije. Kaj in kako učimo? Kako in koliko zahtevamo? Smejo biti naše šole samo priložnost za druženje ali naj bodo prostor za resno učenje in napredovanje? Snov za premislek in zaključke.
Ko je bila debata izčrpana je predsednik Žnidar, z zahvalo prisotnim članom in z molitvijo, ki jo je vodil dr. Jure Rode, zaključil že 64. redni občni zbor.
SLOMSKOV DOM
Odprtje novih prostorov
V nedeljo, 3. aprila je bilo v navzočnosti predsednika Marka Selana, odbora in članstva Doma v pritličnem delu stavbe odprto krilo sanitarij: oblačilnic, kopalnic in stranišč vključno posebnega za uporabnike na invalidskem vozičku. Nove prostore je blagoslovil župnik Franci Cukjati.
Pred petdesetimi leti (5. marca 1961) so se na ustanovitvenem občnem zboru zbrali pionirji Slomškovega doma, večinoma starši otrok slovenske šole, in kmalu začeli z delom: nakupom zemljišča in gradnjo duhovnega in tvarnega doma, ki ga je naraščajoča skupnost vedno bolj potrebovala. Tekom desetletij so si sledili odbori, ki so dajali obliko Slomškovemu domu ter predajali poslanstvo novim rodovom.
Sedanji odbor, ponosen na svoje prednike, nadaljuje njihovo delo v novih razmerah, novih potrebah a z istim ciljem: Ohranjati slovensko navzočnost v Argentini. Slomškov dom pa se ne le ohranja, temveč lepša in izpopolnjuje. Novogradnja je bila zahteven finančni zalogaj in obremenitev. A zlati jubilej ni samo slavje, je tudi obveza!
SAN JUSTO
Tijuana's pust
Občni zbor
V	nedeljo, 3. aprila je odbor pripravil 40. občni zbor Slomškovega doma. Uvodoma se je predsednik Marko Selan spomnil pokojnih v preteklem letu: Marjana Beltram Gelb, Malka Grošelj Grabnar, Ivan Makovec in Joža Marolt Marin. Župnik Franci Cukjati je za pokoj njihovih duš načeloval molitvi vsega številnega navzočega članstva.
V	nadaljevanju občnega zbora je odbor podal poročila o delu v pretekli poslovni dobi: tajnica dr. Marjana Poznič Mazieres, blagajnik Pavel Brula, kulturni referent Lojze Lavrič [n gospodar Aleks Kastelic, za šolo prof. Mateja Hribar Šmalc, za farni odbor lic. Jože Oblak, za mladinski organizaciji Marjanka Oblak in za vodstvo mladcev in mladenk prof. Anka Smole Kokalj. Iz poročil se je razgrnilo pred članstvom podrobno delo na različnih področjih in sestavljalo pestro sliko skupnosti v Domu. Predsednik Marko Selan je v svojem poročilu povzel delo, izpostavil sodelovanje odbornikov in odsekov in poudaril udeležbo pri osrednjih prizadevanjih naše skupnosti v Medorganizacijskem svetu. Ker je letošnje leto v siju jubileja 50-letnice je predstavil nekatere dejavnosti v prihodnjih mesecih in povabil vse k sodelovanju in udeležbi. Dr. Boris Štrfiček je v imenu nadzornega odbora, ki ga sestavlja še cont. Gregor Hribar, ocenil delo odbora kot vestno, ki zasluži odobritev in pohvalo. Odborovo vodstvo ustanove je tudi letos dobilo priznanje uradne Domovine.
Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni naslednji: Toni Javoršek, Maja Hribar, Branko Marinič, Veronika Javoršek in prof. Mateja Hribar Šmalc.
J. T.
Že dolgo vrsto let sanhuška mladina pripravlja pustno veselico in tako jo e seveda tudi etošnje poletje.
Najprej je bilo treba izbrati glavni motiv, po katerem bi sobotni pustni večer organizirali. Med mladimi včasih to ni tako enostavno, pa smo se le dogovorili in izbrali Mehiko in njene značilnosti, ter veselico imenovali: Tijuana's pust.
Kar tri tedne pred pustom smo začeli s pripravami. Zbirali smo se v Našem domu vsak večer in delali okrasje za dvorišče. Postavili smo tudi oder in sceno. Opravili smo veliko dela, toda lepo smo se imeli v prijetni družbi in glasbi.
Pripravili smo tudi dve plesni točki za pustno noč. Za prvo se je zbrala skupina deklet, v drugi pa so zaplesali fantje in dekleta po parih. Tipičen mehiški ples sta pomagala pripravit zakonca Sandra Hočevar in Julio Llallire.
Čeprav smo začeli pravočasno, dan pred veselico še ni bilo vse pripravljeno. Potrudili pa smo se in, s sodelovanjem veliko mladih, izpeljali vse do konca in dvorišče Doma spremenili v pravo Mehiko.
Na pustno veselico smo vabili za ob 21.30 uri in približno takrat so gostje počasi zasedali mize. Ko je ob polnoči začela igrati skupina ,,Max" je bilo dvorišče že polno ljudi vseh starosti, ki so navdušeno plesali.
Takoj po ,,Maxu", pa se je na odru predstavila skupina deklet, nato še fantje in dekleta, za konec pa sta občinstvo presenetila dva ,,mariachis".
Ko je bilo na odru vsega konec je na vrsto prišel dj. Tako smo plesali vso noč in se z veseljem obmetavali s pustno peno.
mm
Zvesto, po svojih močeh
(Iz poročila predsednice Alenke Jenko Godec
na občnem zboru Zedinjene Slovenije)
Za nami je še eno poslovno leto naše organizacije. Zbrali smo se, da podamo pregled in obračun našega delovanja. Po več kot šestdeset letih zdomstva še stojimo strnjeni drug ob drugemu in gojimo v prvi vrsti predvsem našo govorico, in še smo vedno zvesti idealom naših prednikov, delo, ki ga opravljamo zavestno po svojih močeh in zmožnostih.
Po poročilih različnih referatov ste lahko razbrali delo, ki je bilo opravljeno v teku preteklega leta. Odbor se je zbiral na mesečnih sejah, kjer se je delo načrtovalo. Dobivali smo se redno in med nami je vladalo vedno prijateljsko razpoloženje.
Zedinjena Slovenija pokriva celotno slovensko skupnost. V ta namen se shajamo z odborniki vseh Domov na sejah Medorganizacijskega sveta; seje, kjer načrtujemo skupno delo in se soočamo z morebitnimi problemi. Na njih prevladuje dialog in medsebojno razumevanje. 5 jih je bilo po številu in ena izredna, na kateri smo sprejeli ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjana Žekša.
Naša skupnost sloni na naših šolah. So naš ponos in istočasno naša prva skrb. Po poročilu šolske referentke ste lahko videli, kako plodno je to delovanje. Resnično pa, da po več kot šest desetletij emigracije nas skrbi ohranjevanje jezika. Nedvomno bo treba ukrepati v tej smeri, da bodo naše učne moči, skoraj sto odstotno rojene že v Argentini, imele možnost izpopolnjevanja. To je izziv za naslednje leto.
Nič manj ponosni pa smo na naš tednik Svobodna Slovenija. Teden za tednom, po zaslugi naših nesebičnih raznašalcev, razveseljuje in nam posreduje v našem jeziku slovenske, svetovne in domače dogodke ^
Lansko leto, ob sklopu praznovanja 200 obletnice Majske revolucije se je naša skupnost pridružila temu praznovanju. Pod geslom ,,Buenos Aires celebra Eslovenia" so vsi naši Domovi pripravili to slavje z namenom, da pokažemo navzven in javno del naše kulture. Ob sodelovanju vseh naših folklornih skupin in pevskih zborov smo pred več kot 6000 glavo množico pokazali del slovenske duše in zmožnosti. Bil je nepozaben dan.
Lanski 55. Slovenski dan smo praznovali v domu San Martin. Bil je izredno dobro obiskan. Sodelovali so vsi Domovi in San Martinu gre vsa zahvala za izredno dobro organizacijo slavja.
Na žalni praznik spomina in pričevanja, na prvo nedeljo v juniju, smo kot vedno počastili naše žrtve, z odrskim prikazom ,,Dva svetova - en spomin". Po zamisli pokojnega Blaža Mikliča je akademijo izvedla ga. Tatjana Mo-dic, za sceno je bil odgovoren mojster Tone Oblak, slavnostni govornik pa dr. Štefan Godec.
Tudi na 19. obletnici slovenske samostojnosti smo se zbrali na akademiji in slavnostni večerji, na kateri Zedinjena Slovenija podeli priznanja, to pot patru dr. Alojziju Kukovici, ge. Ančki Podržaj in g. Francu Zurcu. Sodeloval je zbor Zveze mater in žena iz San Justa pod vodstvom gdč. Anice Mehle. Slavnostna govornica je pa bila prof.dr. Nadislava Lahar-nar.
Pri naših prizadevanjih za ohranjanje slovenstva in slovenskih vrednot, uživamo razumevanje Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu, čigar minister dr. Boštjan Žekš nas je obiskal aprila meseca lanskega leta. Smo tudi letos prejeli finančno podporo, ki nam predvsem olajšuje izid tednika Svobodna Slovenija.
V tekočih stikih smo tudi z Veleposlaništvom R.S. v Argentini. Na različne teme vedno skušamo biti odprti in najti pozitivne odgovore.
Smo v dobrih odnosih s Slovenskim svetovnim kongresom in Rafaelo družbo, operativne stike pa kanaliziramo preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Živimo v velemestu, in tako nas, predvsem pa naše otroke obkrožajo velike nevarnosti. Naši Domovi, naše šole, naše organizacije so oaze, kjer imamo priložnost, da lahko črpamo verske, moralne, narodne in kulturne vrednote. Podprimo jih torej z delom in elanom.
Jančar brez meja
Recepcija dela večkrat nagrajenega pisatelja in dramatika Draga Jančarja v tujini je bila osrednja tema literarnega večera v sklopu sedmega festivala Literature sveta - Fabula 2011.
Jančarjevo pisanje v Avstriji in na Hrvaškem bralci čutijo bliže zaradi zgodovinskih vzporednic, bolj kot opazovalci pa nanj gledajo v Italiji. Njegova dela so prevedena v 21 jezikov. Po podatkih Narodne univerzitetne knjižnice (NUK) so najštevilčnejši prevodi v nemščino, ki jih je kar 19, sledijo prevodi v češčino in hrvaščino, ki jih je 11, v angleščino pa je prevedenih devet Jančarjevih del.
Dober primer za razumevanje recepcije Jančarjevega pisanja v sosednjih državah je njegov predzadnji roman Drevo brez imena. V Sloveniji šest mesecev po izidu romana ni bilo nobene recenzije, kar je po besedah Jančarja svojevrsten fenomen. Povsem drugače je bilo v Avstriji. Roman je bil dobro sprejet s strani literarne kritike, je povedal Ludwig Paulmichl iz dunajske založbe Folio. Med drugim so Jančarja ocenili kot enega največjih poznavalcev evropske zgodovine današnjih časov in velikega pripovedovalca, prepričal pa jih je tudi z jezikom in slogom.
V hrvaščini je roman Drevo brez imena izšel pri zagrebški založbi Meander. Predstavnica založbe Ivana Plejiž je Jančarja primerjala s češkim avtorjem Milanom Kundero, saj oba po njenih besedah pišeta vrhunsko literaturo. Opomnila je, da imajo Jančarjeva dela na Hrvaškem določeno bralstvo, ki je ponavadi zahtevnejše in seznanjeno s skupno zgodovino, ki Slovenijo in Hrvaško povezuje.
Na predstavitvi omenjenega romana v Zagrebu se je zbralo kar nekaj poslušalcev, a kot je dejal Jančar, je ponovno naletel na težavo, ki ga spremlja. Imel je več intervjujev za različne medije, a po nekaj vprašanjih o knjigi je pogovor vedno znova nanesel na politiko. Razmišljal je, da so jezikovna in slogovna vprašanja morda prezapletena, da bi jim novinarji namenili več pozornosti in preprosto ube-rejo lažjo pot.
Italijanski literarni trg se z Jančarjevim pisanjem šele seznanja. Literarna dela priznanega avtorja imajo veliko težo na zgodovini, ki je ponavadi prispodoba nečesa. Pojem Srednje Evrope pa je po besedah Roberta Dapita z Univerze v Vidmu za italijanske bralce še vedno nekaj nebuloznega. Med italijansko ter slovensko oziroma srednjeevropsko realnostjo še vedno zeva prevelika praznina, zato imajo bralci po Dapitovem mnenju težave z razumevanjem Jančarjevih del.
V italijanskem prostoru je kot kaže obveljalo mnenje, da je srednjeevropska literatura hermetična in zahtevna, je razmišljal povezovalec večera v Klubu Cankarjevega doma Mitja Čander. Jančar je spomnil, da je srednjeevropske narode v 80. letih vezala emancipatorna ideja, ki se je odražala tudi v literaturi. Debata o združevanju narodov na tem območju pa je po njegovem danes v "veliki Evropi pase", ker je sedaj ta prostor realiziran. „Prepričan pa sem, da ideja ni mrtva, saj tukaj živimo, z vsemi izkušnjami. Opredeljujeta nas vsaj dve stvari - zgodovina in geografija, ki ju ne moremo spremeniti," je dodal.
Jančarju so na letošnji Fabuli kot edinemu slovenskemu gostu festivala posvetili posebno pozornost. V avli pred veliko čitalnico NUK so odprli razstavo z naslovom Prevedeni Drago Jančar, avtorja Sama Kristana. Na ogled so večjezična izdaja in 95 Jančarjevih knjižnih del prevedenih v 21 jezikov, ki jih hrani NUK. Jančar je minuli teden v sklopu Kinofabule spregovoril po projekciji filma, posnetega po njegovem romanu Zvenenje v glavi, ki ga je režiral Andrej Košak, pretelo nedeljo pa so njegovo delo predstavili v sklopu Vstopimo v svet Draga Jančarja.
ZA DRUŽINSKI UŽITEK
Slano in sladko?
MINI ROGLJIČKI
Slani rogljički, ki jih lahko namesto običajnih pic ponudite otrokom na zabavah.
Potrebujete
Testo: 1 kg moke, 2 dl olja, 1 kocko kvasa, 1/2 l mleka, 3 žlice sladkorja, malo soli.
Nadev: 100 g sira v kosu (po želji), 200 g šunke ali kuhanega pršuta, 200 g na rezine narezanega sira, 1 jajce, sezam ali mak.
Priprava
V moko dodamo kvas, ki ga predhodno raztopimo v nekaj žlicah mleka, nato še olje, sol, sladkor in mleko. Testo gladko zgnetemo in pustimo, da vzhaja 45 minut.
Ko je testo vzhajano, ga razdelimo na 14 enakih hlebčkov in j i h razval-jamo na tanke
kroge, te pa razrežemo na 8 enakih delov. Na sredino posameznega trikotnika poljubno dodamo košček šunke in košček sira in nato trikotnik v smeri večjega dela proti manjšemu zavijemo, da dobi obliko rogljička.
Rogljičke položimo v pekač na papir za peko, jih premažemo s stepenim jajcem in po želji posujemo s sezamom, makom ali pa na drobno naribanim sirom. Rogljičke pecite na temperaturi 180 stopinj, dokler zlato ne
porumenijo.
KOKOSOVE KOCKE
Pecivo, s katerim boste goste lahko presenetili ob kavici.
Potrebujemo (za en velik pekač)
Biskvit: 4 jajca, 180 g sladkorja, 160 g moke, 1 vaniljev sladkor, konico pecilnega praška, 4 žlice tople vode. Obliv: 1 veliko jedilno čokolado, 300 g kokosove moke.
Priprava:
Ločite rumenjak in beljak in stepite beljake v sneg. Snegu nato dodajte sladkor in rumenjake. Po želji lahko za boljši okus dodate tudi vaniljev sladkor. Dobro zmešajte ter nato masi postopoma dodajte moko in pecilni prašek. Za bolj gladko zmes na koncu masi dodajte še 4 žlice tople vode. Če želite, da bo testo še bolj rahlo, namesto navadne vode dodajte vodo z mehurčki.
Pecite približno pol ure pri 180 stopinjah oziroma da testo lepo porumeni. Pustite, da se biskvit ohladi in med tem časom stopite čokolado. Na ogenj pristavite posodo z malo vode, v katero položite še nekoliko manjšo posodo. Vanjo dajte košček masla, malo olja, mleka in jedilne čokolade. Mleko bo čokolado zredči-lo, medtem ko bosta maslo in olje čokoladi dala sijaj.
Ko je testo ohlajeno, ga narežite na poljubno velike kocke, pomočite v čokolado in povaljajte v kokosovo moko.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Besede in dejanja
Oboje je izraz notranjega človekovega razpoloženja in dejanja.
Z besedami povemo, kaj mislimo in čutimo, kaj se v nas dogaja in kako si zamišljamo življenje.
Z dejanji pa te naše misli in besede uresničujemo in dokažemo, da smo zvesti samemu sebi in našemu prepričanju.
Samo človek, ki pravilno uporablja svoj razum in svojo voljo, zna govoriti; svojo notranjščino pa z deli prenese v življenje, ki koristi njemu in drugim.
Takemu človeku pravimo, da je dosleden. Kar govori, prenese v dejanja in prav ta nam povedo, kaj misli. Dejanja naj sledijo mislim in besedam. Ni pa pravilno, če so dejanja različna in druge narave, kot so besede in misli. Nikdar naj dejanja ne bodo drugačna in še manj, da bi dejanja nasprotovala mislim in besedam.
Nevarno je to, ker besede mičejo, dejanja pa vlečejo. Vedno naj bodo dejanja v skladu z besedami, da bo tako človek celoten za sebe in za druge.
Ne mečimo pa si polena pod noge sami, ker se nam to samo rado maščuje.
Ljudje z odprtimi očmi in srcem, ki bije za vse, hitro občutijo in razumejo to razdaljenost in nasprotstvo med besedami in dejanji. Slovenstvo pač ni v besedah, ampak v dejanjih. Če res čutimo in živimo s Slovenijo, nam je drago in priljubljeno vse, kar po slovensko diši. To je naša govorica in pesem. Služijo nam naši domovi. Ohranjajo nas naše verske in druge prireditve, naše šole, izdajanje in branje naših knjig, revij in časopisov, naši ljudje in naša skupnost.
Okolje nam lahko veliko pomaga, a ne more nam nuditi vsega, kar za slovenstvo potrebujemo.
Vsi moramo svoje doprinesti. Ne pozabimo, da smo kot božji otroci, najprej Slovenci ali vsaj istega porekla in šele potem, kaj drugega.
Naša dejanja naj sledijo tudi besedam, če so ta in ona slovenstvu v korist.
Imamo zdravo morje
„Zdravstveno stanje" slovenskega morja je dobro, meni raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Lovrenc Lipej, obenem pa opozarja na nevarnosti, ki prežijo na morsko biodiverzi-teto.
Kot je pojasnil Lipej, sicer morski biolog, je slovensko morje nekakšna Noetova barčica, saj je zelo bogato po številu vrst - blizu 2000 jih je -, obenem pa premore relativno majhno število osebkov posamezne vrste.
Razlogi za takšno pestrost so po njegovih besedah v nekoliko severnejši geografski legi, ki jo naseljujejo tudi ,,hladnoljubne" vrste, ter tudi v veliki prostorski raznolikosti našega morskega okolja, ki gre od peščenih, muljastih in skalnatih habitatov pa vse tja do npr. edinega travnika morske trave pozej-donke v tem delu Jadrana.
Tržaški dnevnik Il Piccolo je sicer pred dnevi poročal o vplivu intenzivnega ribolova in globalnega segrevanja na izumiranje nekaterih živalskih vrst v Jadranskem morju. Tako naj bi za 12 odstotkov upadlo število sardin, za 13 odstotkov manj naj bi bilo sip in za 19 odstotkov manj škampov.
Tovrstne upade pripisovati klimatskim spremembam predstavlja zelo pogumne domneve, ki pa jih je težko dokazati v praksi, opozarja Lipej. Priznava sicer, da smo tudi v Sredozemlju priča t.bi. tropikalizaciji oziroma segrevanju površinskih slojev morja, kar omogoča toploljubnim vrstam z juga, da se naselijo tudi v severnejših predelih Jadranskega morja.
Poleg tropikalizacije se v Jadranskem morju soočamo tudi z bioinvazijo oziroma pojavom novih, tujerodnih vrst v jadranskih vodah. Toda za zdaj to ni imelo za posledico izginotja kakšne domače vrste, dodaja Lipej.
Biodiverziteto slovenskega morja sicer ogrožajo isti dejavniki kot drugod po svetu, pravi raziskovalec s piranske morske biološke postaje, in sicer so to degradacija habitatov, klimatske spremembe, bioinvazija, onesnaženje okolja ter po njegovi oceni najhujši dejavnik - netrajnostna raba naravnih virov.
Lipej tako izpostavlja prilov, torej ulov rib in drugih morskih organizmov, ki niso tarča ribičev, a se kljub temu ujamejo v mreže in poginejo. Prilov je v svetu vzrok izumiranja morskih psov, več vrst delfinov, karet in drugih želv,
nekaterih morskih ptic ter ogromnega števila morskih nevretenčarjev.
Tropikalizacija in bioinvazija sta za zdaj v našem okolju relativno manj problematični, degradacija habitatov pa je bila zelo pereča v preteklosti, ko so potapljači razbijali morske datlje v skalah in s tem uničevali celotno z njimi povezano okolico.
Po drugi strani je resen problem onesnaženje okolja, saj so strokovnjaki z Morske biološke postaje pri nekaterih vrstah rib na vrhu prehranjevalne verige ugotovili visoke koncentracije metil-nega živega srebra, ki izvira iz idrijskega rudnika.
Kljub temu pa je slovensko morje le točkovno onesnaženo, trdi Lipej. Z drugimi besedami ima Luka Koper določene vplive na bližnje morje, a je slovenski akvatorij kot celota glede na njihove raziskave v tem pogledu v dobrem stanju.
Nenazadnje slovensko morje premore tri zavarovanja območja: Naravni spomenik Debeli Rtič, Naravni spomenik Rt Madona in Naravni rezervat Strunjan. Poleg njih pa je še predlog za zavarovanje že omenjenega rastišča pozejdonke med Koprom in Izolo.
Pri tem Lipej našteje tudi opazovanja različnih vrst morskih psov in kitov v zadnjih letih, ki so bili prej prava redkost. ,,V našem akvatoriju vsako leto odkrijemo pojavljanje za slovensko morje novih, redkih ali manj znanih vrst," podkrepi svoje trditve.
Seveda je zmanjšanje populacij nekaterih lovnih vrst - dejstvo je, kot pravi, da obstaja drastični trend upadanja ulova sardel v zadnjih dvajsetih letih - posledica prelova tj. ciljnega ribolova določenih vrst, ni pa zaradi tega nobena vrsta še izginila.
Biodiverziteta slovenskega morja je torej hkrati izjemna in tudi krhka, a zaenkrat niso vidne kakšne hujše posledice.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DAN SLOVENSKE ZASTAVE
V	Vačah je potekala že 20. slovesnost ob dnevu zastave. Slovesnost organizira društvo Heraldica Slovenica, govornik pa je bil nekdanji politik in voditelj Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Prireditve ob dnevu zastave društvo organizira v spomin na 7. april 1848, ko je bila na zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobešena slovenska zastava.
NAPOVED OKREVANJA, A TUDI VIŠANJA INFLACIJE
Sloveniji se po oceni centralne banke obeta zmerno gospodarsko okrevanje. Letos naj bi bila gospodarska rast 1,8-odstotna, prihodnje leto naj bi se pospešila na približno 2,7 odstotka in leto pozneje na 3,1 odstotka. Zaradi višjih cen energentov in hrane pa je Banka Slovenije zvišala napovedi o inflaciji - povprečna letna bo letos po ocenah znašala 2,7 odstotka.
V	Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, stopnja brezposelnosti Leta 2010 znašala 7,3 odstotka, je objavil državni statistični urad. Brezposelnost se je tako že drugo leto zapored občutno povišala, saj je bila v 2009 5,9-odstotna, v 2008 pa 4,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila lani za moške 7,4-odstotna, za ženske 7,1-odstotna.
GAGARINOVA VIDENJA IN SLEPOTA
V	prostorih Ruskega centra znanosti in kulture na Ciril-Metodovem trgu so odprli razstavo Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra, ki bo začela Gagarinovo leto v Sloveniji. Letos namreč mineva 50 let od poleta ruskega kozmonavta Jurija Gagarina v vesolje. Častni gost na odprtju je bil ruski kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko. — Spomnimo se tudi, da je takrat Gagarin izjavil, da v vesolju ni videl Boga.
NEUSTAVNA PREPOVED
Zakonska prepoved objave javnomnenjskih raziskav o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in referendumskem vprašanju teden pred glasovanjem je po mnenju ustavnega sodišča neustavna. Ustavno sodišče je zakonodajalcu z odločbo naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost v zakonu o volilni in referendumski kampanji odpraviti v pol leta. Pobudnik ocene ustavnosti omenjenega zakona je bila časopisna hiša Dnevnik.
PALESTINSKA DIPLOMATSKA MISIJA
Vlada je sprejela odločitev o dvigu statusa predstavništva palestinskih oblasti v Sloveniji iz generalne palestinske delegacije v palestinsko misijo. Zunanji minister Samuel Žbogar je o tem obvestil vodjo palestinske misije v Sloveniji s sedežem v Rimu Sabrija Mohameda Salima Atejaha.
HOMEOPATIJA TUDI V LEKARNAH
Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je 30. marca izdala dovoljenja za promet s prvimi homeopatskimi zdravili v Sloveniji. Zdravila bodo v lekarnah na voljo predvidoma že sredi tega meseca, slovenske lekarne pa so zaposlene magistre farmacije na prihod homeopatskih zdravil že več let dobro pripravljale.
GLEDANJE DVEH FILOZOFOV
Francoski inštitut Charles Nodier je v Ljubljani organiziral pogovor dveh filozofskih mislecev svetovnega formata. Soočila sta se Slovenec Slavoj Žižek, ki vidi izvor številnih problemov današnjega sveta v kapitalizmu, in Francoz Alain Finkielkraut, ki je oster kritik komunizma.
PO SVETU
EU: BEGUNCI
Notranji ministri Evropske unije so na zasedanju v Luksemburgu razpravljali o soočanju z begunci iz Severne Afrike. Osredotočili so se na dva problema, in sicer na sprejemanje beguncev, upravičenih do mednarodne zaščite, in vračanje tistih, ki do tega niso upravičeni. Italija in Malta, ki sta glavna cilja prebežnikov, ter Evropska komisija, pozivajo k solidarnosti, države članice pa nasprotujejo obvezni delitvi bremen.
NOV POTRES
Natanko mesec dni po katastrofalnem potresu in cuna-miju je Japonsko spet stresel močan potresni sunek z močjo 7,1 po Richterju. Epicenter je bil v upravni enoti Fukušima, zato so oblasti iz tamkajšnje jedrske elektrarne evakuirale delavce, ki so se do zdaj trudili omejiti uhajanje radioaktivnih snovi v reaktorju. Družba Tepco, ki upravlja z jedrsko elektrarno Fukušima, je sporočila, da na nuklearki ni novih poškodb, je pa potres prekinil oskrbo z elektriko v treh reaktorjih, zato se je za 50 minut ustavilo njihovo hlajenje in črpanje vode. Oskrbo z elektriko so že ponovno vzpostavili, na delo pa so se vrnili tudi prvotno evakuirani delavci.
BREZ BURK V FRANCIJI
Nošenje burk na javnih krajih je v Franciji od ponedeljka
VI. SLOVENSKI DAN V ARGENTINI
Bil je v nedeljo, 9. aprila. Kot v prejšnjih letih ga je pripravilo Društvo Slovencev z vsemi na področju Vel. Bs. Airesa delujočimi društvi in organizacijami demokratskih Slovencev z namenom, da s to vseslovensko prireditvijo poglobi medsebojno ljubezen, slogo in vzajemnost med rojaki, z njenim čistim dobičkom pa podpre tiste rojake, ki so pomoči slovenske skupnosti potrebni. ^
Začel je s sv. mašo ob 10 dopoldne. Bila je na oltarju, ki je bil postavljen ob mogočnem drevesu ombuju v ozadju Pristave. ^ imel jo je direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. ^
Po končani maši je stopil na oder predsednik Društva Slovencev g. prof. Alojzij Horvat ter je v daljšem govoru pozdravil zbrane rojake. ^
Popoldanski del je privabil na Pristavo izredno veliko rojakov. ^
Sredi popoldneva nam je pet pevskih zborov -Slovenski emigrantski pevski zbor Gallus, zbori iz San Martina, Ramos Mejia, San Justa in iz Slovenske vasi v Lanusu - pod vodstvom pevovodje Vinka Kle-menčiča pripravilo prijeten koncert. ^
Ko se je nagnil dan, je prijetna slovenska glasba privabila na igrišče tudi plesalce, a so morali čez nekaj časa odnehati; po popravilu električnih varovalk pa so se spet malce poveselili na plesišču. ^
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Marka Kremžarja in njegove žene ge. Pavle Hribovšek se je rodil sinček. Družino Ljuba Berlota in njegove žene ge. Martine roj. Maček v Ramos Mejii je prav tako razveselil sinček; v družini Carlos Enriqueja Guzman in njegove žene ge. Ernice roj. Habjan, v Bariločah pa imajo hčerko. Pri krstu je dobila ime Kristina Ines, za botra sta pa bila Vesna Saudalj, katero je nadomestila Voljica Habjan, in Jose Salvador Leiva. Srečnim staršem naše čestitke.
Svobodna Slovenija, 13. aprila 1961 - št. 15
RESUMEN DE ESTA EDICION
prepovedano. Če bodo muslimanske ženske v javnosti kljub prepovedi zakrite, jim grozi kazen do 150 evrov. Številni kritiki opozarjajo, da bodo zaradi omenjenega zakona mnoge ženske ostajale doma in bodo tako še bolj izolirane. Še precej večja kazen je zagrožena za moške, ki bi ženske silili v nošenje burke, in sicer eno leto zapora in do 30 tisoč evrov kazni. Prepoved velja za vsa pokrivala, ki zakrivajo celoten obraz, tudi za kute in čelade. Nekaj mirnim demonstracijam proti zakonu o prepovedi nošenja burk so že sledile prve policijske aretacije.
MIROVNI NAČRT
V poskusu končanja spopadov v Libiji se je v soboto delegacija Afriške unije v Tripolisu sešla z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem, ki je sprejel predlagani mirovni načrt za končanje konflikta v državi. Ni pa še znano, ali ta vključuje tudi Gadafijev odhod z oblasti, kot to zahtevajo uporniki. Gadafijev režim je sprejel mirovni načrt Afriške unije za končanje konflikta v Libiji. Ta vključuje takojšnje premirje med silami in uporniki, dostavo človekoljubne pomoči v državo, zaščito tujih državljanov in dialog med obema stranema glede političnih reform. Načrt zajema tudi končanje vojaške operacije Odisejeva zarja.
LAMPEDUSA
Italijanski otok Lampedusa se še vedno sooča s težavo libijskih beguncev. Kot je znano, jih je tam več tisoč, zaradi česar je prišlo do pomanjkanja ustreznih prostorov. italijanske oblasti so jih zato začele premeščati po celotnem jugu države. Minuli torek pa je prišlo tudi do prve tragedije. Na morju se je namreč potopil čoln s prebežniki. Na čolnu je bilo približno 300 ljudi, reševalna akcija še vedno traja. Življenje pa je izgubilo več ljudi.
REFERENDO ESLOVENO
El pasado domingo 10 de abril se realizó el referendo por la Ley de trabajo estudiantil. Los ciudadanos eslovenos en la Argentina pudieron sufragar en la Embajada, cita en Buenos Aires. Allí se emitieron 103 votos de los cuales 83 estuvieron en contra de la Ley, mientras que los 19 restante se manifestaron a favor; uno fue anulado. En Eslovenia, según los cómputos no oficiales, se acercó a votar algo más del 33 por ciento de padrón, que es una cifra bastante alta, comparada con otros referendos realizados hasta ahora. De los votos emitidos el 80 % le dijo NO a la nueva Ley de trabajo estudiantil, mientras que el 20% se manifes-tó a favor de la misma. Los resultados muestran que la Ley no fue aceptada en ninguno de los 88 distritos electorales eslovenos. El rechazo de la Ley, aún esperado y anunciado por las encuestas, provocó en Eslovenia un verdadero terremoto politico. (Pág. 1)
LITERATURA CONTEMPORÁNEA
El día 25 de abril a las 18:30 en el stand de Ediciones B, en la 37° Feria Internacional del Libro de Buenos Aires, estará presente Eva Petrič y firmará la traducción de su libro "Škatla brez kože, lebdeča" al castellano. Eva nació en 1983 en Eslovenia, pero creció y estudió en cuatro continentes. Los medios elegidos para crear son principal-mente la fotografia, el video y la escritura. En 2007 publicó su colección de poemas y en 2009 dos novelas, una de las cuales se tradujo al castellano. (Pág. 2)
RAMOS MEJÍA
El primer domingo de abril en el centro esloveno de Ramos Mejia, que este ano celebra los 50 aňos desde su fundación, se inauguraron los vestuarios, duchas y banos en la planta baja del edificio. El párroco Franci Cukjati bendijo los nuevos espacios. Encabezó el acto de inaugu-ración, el presidente del centro Marko Selan, y se hicieron presentes otros socios del Slomškov dom. Por otra parte, el mismo dia se realizó la asamblea general. Luego de recordar a los socios fallecidos durante el pasado ano, se leyeron uno a uno los informes de los diversos grupos que trabajan bajo la órbita del Slomškov dom. Durante la asamblea el presidente presentó algunas de las actividades que se realizarán, con vista a los festejos por el jubileo de oro. (Pág. 3)
ASAMBLEA GENERAL
El domingo 10 de abril la Asociación Eslovenia Unida tuvo su Asamblea General en el centro esloveno capitali-no. La jornada comenzó con la santa misa ofrecida por el padre Daniel Vrečar, en la cual se pidió por los socios de la Asociación. En la Asamblea, se leyeron los informes con el detalle de las actividades desarrolladas por Eslovenia Unida. Con posterioridad se realizó la votación para el nuevo grupo de trabajo. La Comisión Directiva, que dirigirá los destinos de la Asociación en el próximo periodo de dos anos, está encabezada por el Sr. Franci Žnidar. (Pág. 3)
ESCUELA DE VERANO
Desde la embajada de la república de Eslovenia en Buenos Aires informan, que entre el 4 y el 29 de julio de 2011, el Centro de Esloveno como segunda lengua/ lengua extranjera de la Facultad de Filosofia y Letras de la Universidad de Liubliana, organiza la 30° escuela de verano de la lengua eslovena. El curso incluye 4 horas de clases diarias de lunes a viernes y las variadas actividades por la tarde y durante los fines de semana. La fecha limite para presentar la solicitud es el 20 de junio de 2011. Los descendientes de eslovenos menores de 35 anos, se pueden presentar al concurso de becas, hasta el 15 de mayo. Los interesados que no sean de origen esloveno, pero se desempenen en el área de la cultura eslovena o se dedican a la promoción de Eslovenia en su respectivo pais, pueden optar por las becas de la nueva fundación dedicada a la memoria de la Dra. Jana Zemljarič Miklavčič (1966-2010). La fecha limite para solicitar la beca es el 1° de mayo y debe incluir: el CV del postulante, la carta de motivación, las pruebas del desempeno en el área de la cultura eslovena y cartas de recomendación. Más información en internet, en la página de la embajada.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Dane Vrečar, Rok Fink, Alenka Jenko Godec, Jernej Tomazin in Maxi Malovrh. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SLOVENCI IN ©PORT
Vec casa družini
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejía-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana PozniC-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Perú 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de KoCar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Ricchieri 67 3° H (1704) Ramos Mejía. Tel.: 4656-4039-Cel.: 15-6447-9683 farrerasanac-te@yahoo.com.ar
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
NAJBOLJŠI SO KOPRČANI
Rokometaši koprskega Cimosa so osvojili prvo mesto na zaključnem turnirju za pokal Pivovarne Union, potem ko so v finalni tekmi v Celju premagali Gorenje Velenje z 22:20. Koprčani so tretjič osvojili slovenski pokal, pred tem so zmagali v letih 2008 in 2009. Ribnica Riko hiše je osvojila tretje mesto, potem ko je v dvorani Zlatorog premagala Celje Pivovarno Laško s 26:25.
DOBER TEK!
Slovenska atleta Primož Kobe in Tone Kosmač sta uspešno nastopila na maratonu v Milanu. Oba sta
PORAVNAJTE NAROČNINO!
razdaljo pretekla pod dvema urama in 17 minutami ter izpolnila normi za nastop na maratonu na letošnjem svetovnem prvenstvu v atletiki v Daegu-ju. Oba tekača sta vpisala osebna rekorda. Kobe je maraton končal na šestem mestu s časom dve uri, 16 minut in 23 sekund, Kosmač je bil le pet sekund počasnejši in se veselil končnega sedmega mesta. Zmagal je Kenijec Solomon Naibei (2:10:38).
VEČ ZIMSKIH DISCIPLIN
Mednarodni olimpijski komite je potrdil šest novih disciplin za zimske olimpijske igre leta 2014 v Sočiju. Čez tri leta se bodo za olimpijska odličja borila dekleta v smučarskih skokih, moški in ženske v smučarskem snežnem žlebu, biatlonci v mešani štafeti ter tekmovalci v ekipnih tekmovanjih v sankanju in umetnostnem drsanju.
VALUTNI TEČAJ	
V SLOVENIJI	
13. aprila 2011	
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,45 US dolar
1 EVRO	1,39 KAD dolar
1 EVRO	5,88 ARG peso
OSEBNE NOVICE
Poroka
V cerkvi Sagrado Co-razón de Jesús v Haedo sta se 9. januarja 2011 ^poročila Nežka Cecilija Štefe in Cristian González. Srečnemu paru želimo obilo sreče!
Kaj se bo zgodilo 11.11.11.?
Zedinjena Slovenija bo dotiskala Telefonski imenik Slovencev v Argentini - in po svetu
A za to potrebujemo, da sodeluješ. Kako? Prijavi tvoj telefon in/ali mobitel.
Kje? Vpiši ga na pole, ki so za to na razpolago po naših Domovih. Ali pošlji ga po elektronski pošti na naslov: esloveniau@sinectis.com.ar
Imel bo tudi strokovni in trgovski del, v katerem za nizko odplačilo objaviš, kaj rojakom nudiš.
Do kdaj? Vse to do 30. julija.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite. (A. M. 5lomšek)
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je dne 31. marca 2011, v 85. letu starosti, odšla k Bogu naša ljuba žena, sestra, svakinja in teta
Angela Kramar roj. Zupanc
Posebna zahvala prelatu dr. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in tolažilne besede ter patru dr. Alojziju Kukovici za somaševanje. Hvala g. Franciju Cukjatiju za molitve ob krsti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo prišli kropit in molili za pokoj njene duše. Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči: mož Maks;
sestre: Micka vd. Groznik in Pavla por. TomaževiC
z družinama, ter Anica vd. Zakrajšek;
brata Ivan in Francelj z družinama;
svakinje Milka Praprotnik, in Lojzka Rošelj z družinama
svak Tone;
nečakinje in nečaki ter ostali sorodniki. Buenos Aires, Slovenija
V Sloveniji se je čas, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, podaljšal, vendar ženske temu namenijo še vedno veliko več časa kot moški.
Ženske porabijo za to povprečno štiri ure in pol, moški pa tri ure in pol dnevno. Po podatkih, ki jih je Statistični urad z anketo o delovni sili pridobil lani spomladi, večina očetov uveljavlja tudi pravico do
očetovskega dopusta. 15-dnevni očetovski dopust ob rojstvu najmlajšega otroka je tako izrabilo 75 odstotkov očetov, trimesečni porodniški dopust pa 90 odstotkov mater.
Med osebami, ki so izrabile dopust za nego in varstvo otroka, je bilo le sedem odstotkov moških in kar 93 odstotkov žensk. Očetje, ki so izrabili ta dopust, na njem niso vztrajali dolgo.
OBVESTILA
ČETRTEK, 14. aprila: Redni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena,
ob 15.30 v Slovenski hiši. Prisrčno vabljene. PETEK, 15. aprila: Občni zbor zadruge Sloga, ob 19. v Slomškovem domu.
SOBOTA, 16. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SKA vabi na predavanje s projekcijami dr. Darka Šušteršiča na temo: „Umetnost kiparstva v jezuitskih misijonih med In-
dijanci Guarani", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Glasbeni festival narodnih skupnosti ,,DO RE MI Ciudad", v Anfiteatro Parque Centenario, od 19. ure dalje. Sodeluje Mešani pevski zbor San Justo. NEDELJA, 17 aprila: Po maši kosilo in nato ponovitev igre ,,Panjske končnice", ob 16. uri v Ca-rapachayu.
NEDELJA, 24. aprila: Velika noč SOBOTA, 30. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra „Dvanajst jeznih mož", ob 20. uri v Hlad-nikovem domu.
Big Band večer, ob 21.30 uri v Slovenskem domu v San Martinu.

SOBOTA 30. APRILA ob 21.30 h
SODELUJE. ^*UCLrLQ.LtilO ^tUfL^tta
Večer z razpoložensko g fas bo za. ples in zabavo'
VSTOPNICE v PREDPRODWI PRI ODBORNIKIH!
SLOVENSKI DOM SAN MARTÍN
fiamón Camlto 2362 - San Mariin
■ ISOU
Izšla sem od Očeta in prišla na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu.
Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni, v četrtek 31. marca 2011, zapustila naša hčerka, sestra, teta, sestrična, botra in prijateljica
Andreja Škerlj
Zahvaljujemo se č. g. Janezu Pintarju in č. g. Franciju Cukjatiju za duhovno tolažbo in pogrebno sveto mašo. Dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, Petru Opeka za tolažilne besede in Rožmanovemu zavodu za lepo oskrbo v zadnjih trenutnih.
Prisrčna zahvala tudi vsem, ki ste ji bili v življenju dobri, nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo tako številno kropili in jo spremili na božjo njivo.
Našo Andrejo priporočamo v molitvi in blag spomin.
Žalujoči:
mama Anika Škerlj roj. Hočevar;
sestra Silvi;
nečaki: Agustina, Marjan in Niki
ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija, Kanada