BpOdilloiMI
Poštnina platen* « cotorln!
Naročnina mesečno 12 Lir. ta inozemstvo 20 Lil — nedeljska izdaja celoletno 34 Lit, ta inozemstvo 50 Lir Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10349 ca mserata.
Podrninioai Novo mesta.
izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan i|utra| run ponedeljka to dneva po praznika.
g Uredniitvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljnbl|ana. e 1 Redazioae, Amministrazionei Kopitarjeva 6) Lubiana. S i	Telefon 4001—4005.	1
Abbonamenti: Mete
12 Lirei Estero, mete 20 Lire. Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per la inaerzionL Filial«! Novo me* t o.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitA di provemenza italiana ed estera: Unione Pnhbliciti Italiana S. A, Milana
II Bollettino No 739
Continuati combattimenti in Marmarica
24 velivoli inglesi abbattuti 2 sommergibbili itemici affondati
II Quartier Generale delle Forze Armate co-
munica:
In Marmarica continuano i combattimenti fra le opposte forze motocorazzate.
Squadriglie di »Macchi« appartenenti al 4. stormo da caccia. impegnate contro formazioni avversarie molto superiori di numero hanno ripor-talo brillanti successi.
In ripetuti scontri 14 >Curtiss< sono stati abbattuti.
Tutti i nostri velivoli hanno fatto ritorno alla base.
La »RAF« ha inoltre perduto 7 apparecchi ad opera dei cacciatori germanici ed uno distrutto dalla difesa contraerea in un campo di aviazione.
Una incursione britannica su Ta ran to ha provocato piccoli incendi subito circoscritti e do-mati e causato lievi danni ad alcune abitazione.
Nessuna vittima.
Due bombardieri inglesi sono precipitati col-piti dalle artiglierie della difesa.
Nel Mediterraneo un sommergibile nemico e stato affondato da una nostra torpediniera al Comando del Capitano di Corvetta Eugenio llenke, altro sommergibile veniva attaccato e co-lato a picco da nostri mezzi navali antisommergi-bili col concorso di velivoli da ricognizione marit-tima.
Nadaljevanje bojev v Marmariki
24 angleških letal sestreljenih — 2 angleški podmornici potopljeni — Poslanica admirala Riccardifa za Dan mornarice — Italijanske pomorske sile so ohranile in okrepile svojo moč
Vojno poročilo it. 739
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
V	Marmariki sr- nadaljujejo boji med obojestranskimi oklepnimi silami.
Eskadrile »Macchijev«, ki pripadajo 4. lovskemu polku, so dosegle v bojih s številnejšimi sovražnimi skupinami sijajne uspehe.
V	ponovnih spopadih je bilo sestreljenih 14 »Curtissev«.
Vsa naša letala so se vrnila.
>RAF« je poleg t-ga zgubila ? letal, k? so jih sestrelili nemški lovci, enega pa protiletalska obramba na nekem letališču.
Angleški napad na Taranto je povzročil majhne požare, ki so bili kmalu omejeni1 in po-gašeni ter je povzročil lažjo škodo na nekaterih zgradbah. Žrtev ni bilo.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo 2 angleška bombnika.
V	Sredozemlju je neka naša torpedovka pod poveljstvom korvetnega kapitana Euge-nija Henke potopila sovražno podmornico. — Drugo podmornico so zadel? in potopile naše protipodmorniške pomorske edinice s pomočjo pomorskih ogledniških letal.
Nemški napad na Sebastopol
Nemška pehota, topništvo in letalstvo napada trdnjavo Sebastopol - Vsi sovražni napadi severozahodno od Harkova izpodleteli - 23 angleških
letal sestreljenih
Berlin, 9. junija. Izvleček iz današnjega nemškega vojnega poročila:
Nemški oddelki so prešli v velik napad na trdnjavo Sebastopol, pri katerem uporabljajo najtežjo topništvo, velike množine letalstva in pehoto.
Severozahodno od Harkova so se izjalovili vsi sovražni napadi.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča se obroč okoli v zaledju ob; koljenih sovjetskih skupin vedno bolj zožuje. Vsi sovražnikovi napadi so ostali brez uspeha.
Na Ladoškem jezeru jo bila poškodovana neka ladja.
V severni Afriki se hoji nadaljujejo. V letalskih bitkah so Angleži zgubili 22 letal.
Nad Bokavskim prelivom je bilo sestreljenih 7 angleških letal.
Angleško letalstvo je zadnjo noč izvedlo napade na več most v zahodni Nemčiji. V glavnem je bilo poškodovanih nekaj civilnih zgradb in tudi med prebivalstvom je bilo nekaj Žrtev. Nočni lovci so skupno s protiletalsko obrambo sestrelili 16 napadajočih letal.
Berlin, 9. junija. AS: Nemško vrhovno poveljstvo poroča danes zjutraj, da je bombardiranje SebastopOla povzročilo obširne požare v različnih mestnih okrajih in med številnimi letalskimi napadi na sebastopolsko trdnjavo so nemška lovska letala sestrelila 8 sovražnih 'letal. Med drugim se je tudi izvedelo, da^ se na srednjem odseku vzhodnega bojišča nemški napad na obkoljene nasprotne edinice za bojno črto nadaljuje po načrtu.
Berlin, 9. junija. AS: Od nemških pristojnih vojaških krogov se je izvedejo, da je ena sama nemška oklepna divizija, ki se je borila pri Harkovu med 12. in 27. majem, uničila ali zajela skupno 317 tankov, 827 topov, 630 metal-
Heydrichovo truplo so prepeljali v Berlin
Brlin, 9. junija. AS: Včeraj so pripeljali na kolodvor Anhalt krsto s truplom namestnika nemškega protektorja za Češko-Moravsko generala Heydricha. Stotnije policije in SS oddelkov je izkazala vojaške časti. Krsto so z avtomobilom prepljali v palačo »Princa Albrechta« na Wilhelmstra6se in nato v mozaično dvorano v novi kanclerski palači, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Slovesen pogreb bo na državne stroške po Hitlerjevi odredbi.
Presežke madžarskega sadja dobi Nemčija
Berlin, 9. jun. AS. Pred kratkim je bila podpisana pogodba, po kateri se je Madžarska obvezala, da bo Nemčijii dajala vse presežke svojega sadja in zelenjave. Potrebne hladilne vozove za prevoz sadja in zelenjave v Nemčijo bodo dale madžarske državne železnice.
Dr. Ley o nemški borbi za pravico do življenja
Munchen, 9. jun. AS. Dr. Ley, voditelj nemške delovne fronte, je v Rosenheimu govoril ob okrožnem dnevu hitlerjevske stranke. Dejal je, da je cilj boja, v katerega so Nemci zapleteni, zmaga nad judovstvom. Nato je dostavil: »Mi imamo premalo prostora, da bi hranili 85 milijonov Nemcev, toda to ne pomeni, da bi bilo 20 milijonov Nemcev preveč Zakoni narave pravijo, da mora tisto, kar velja in kar sestavlja najboljši del stvarstva, živeti. Zaradi tega imamo torej mi Ncmci pravico do življenja in za tn pravico do življenje so vse nemško ljudstvo bori.<
cev granat, strojnic in nad 2000 avtomobilskih vozil.
Rim, 9. junija. AS. Agenciji Reuter javlja, da se zadnjo noč 18 angleških bombnikov ni vrnilo iz napadov na nemško in zasedeno ozemlje.
Berlin, 9. junija. AS: Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so skupine angleških bombnikov v spremstvu številnih lovskih letal izrabile oblačno nebo in včeraj proti 3. uri popoldne prilitele nad Ostende. V zračnih bojih je nemško letalstvo sestrelilo 7 sovražnih letal. Angileški bombniki so naredili neznatno škodo.
Berlin, 9. junija. AS: Nemška uradna poročevalska agencija poroča, da so zadnjo noč angleški bombniki napadli nekaj mest v zahodni Nemčiji, vendar pa niso povzročili važne vojaške škode. Po dosedanjih poročilih, ki so bila sprejeta na merodajnih mestih, tudi v stanovanjskih okoliših ni bilo velike škode. Nemška uradna poročevalska agencija tudi poroča,_ da je bilo zadnjo noč sestreljenih osem angleških bombnikov med napadi na celo vrsto mest v zahodni Nemčiji.
Buenos Aires, 9. junija. AS: Ameriški mornariški krogi so izjavili, da so Osne podmornice v zadnjih 48 urah v Atlantskem in v Kari-bijskem morju zopet jrotopile pet trgovskih ladij.
Poslanica admirala Riccardija
Rim, 9. junija. AS: Za četrti dan mornarice je podtajnik admiral Riccardi izdal naslednjo poslanico:
»Kakor pred enim letom, je tudi danes italijansko ljudstvo z vami in gleda na vas z vedno večjo ljubeznijo, z vedno večjim zaupanjem in občudovanjem. Naše jTomorskc sije so ohranile in okrepile svojo moč navzlic izgubam, ki jih zahteva stalna napadalnost, in orjejo po sredozemskih vodah, ko so odvz.ele sovražniku inicijativo kakor v bitki pri Sirti, ko ste dosegli svoje cilje.
Naše napadalno orožje je ranilo najbolj zaščitene sovražne j>osto.janke in pri Aleksandri.ji je zadalo ošabnosti angleške pomorske sile silno ponižanje in prestižno izgubo, ki je že stoletju ni poznala.
Podmornice, ki dobro čuvajo Sredozemlje, so v Sredozemskem morju uničile mogočno bojno ladjo novega sovražnika, ki se šele od decembra odkrito bori in ki se zaman zanaša na svoje neizčrpne gmotno vire. Neizčrpni ste vi, italijanski mornarji, bolj kakor vse ladje, po borbenosti in volji do zmage. Vztrajajte, junaško vztrajajte z mislijo na padle brate, ne štejte sovražnikov, ne glejte na čas! Domovina je nesmrtna in vi se borite za njeno veličastno in slavno bodočnost. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju!
Nekje v vzhodnem Sredozemlju, 9. junija, AS: Poseben dopisnik agencije Štefani poroča: Vojno jx>ročilo št. 737 poroča, da je bila v vzhodneni Sredozemlju potopljena neka petrolejsica ladja. To dejstvo je zopet sijajni dokaz za čudovito in junaško stražo, ki jo opravljajo v Sredozemlju nasa oborožena ogledniška letala. V soboto zjutraj sta dve
naši ogledni s-k i letali, ki nosita tudi torpeda, na običajnem ogledniškem poletu preko Haife opazili neko petrolejsko ladjo v oboroženem spremstvu. Čeprav se je na bližnji obali dvignilo nekaj lovskih letal, sta se naši letali odločili za napad in že je bil spuščen torpedo iz velike bližine in je zadel ladjo v krn. Sledila je velikanska eksplozija, velik vodni steber se je dvignil v zrak in ladja 6e ie nagnila. Ker 6e ni takoj potopila, je še drugo letalo izstrelilo vanjo 6voj torj>edo. Ladja se je razbila na dva dela in ni je bilo več. Naši letali 60 nato odbili napad angleških lovskih letal in 6e po opravljeni nalogi v redu vrnili na ojx>rišče.
Izgube v maju
Rim, 9. jun. AS. Vrhovno poveljstvo poroča: Vojne izgube v maju in tiste, ki jih ni v poprejšnjih seznamih, pa so do 31. maja prišle glede njih določene listine in |>odatki, znašajo:
Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 109, ranjenih 117, j>ogrošanih 18fi;
Rusija (osmi seznam): padlih 79, ranjenih
215.
Balkan: padlih 475, ranjenih 783, pogrešanih 78;
Mornarica: padlih 26, ranjenih 32, pogrešanih 99;
letalstvo: padlih 50, ranjenih 88, pogrešanih 37.
Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku k včerajšnji izdaji lista »Lo Forze Armate«. Seznam z Balkana vsebuje tudi 82 imen s parnika »Galatea«. Ta imena v aprilskem seznamu niso bila objavljena.
Slavnim bojevnikom in jihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domn-
Vedno globlje v Kitajsko
Japonci prodirajo vedno globlje v Kitajsko - Japonske podmornice v vodah jugovzhodne Afrike - Filipinski otok Basilan zaseden
Tokio, 9. junija. AS. Japonski oddelki som v
Tokio, 9. junija. AS: Po brzojavkah z lx>-jišča v Kjangsiju so Jajx>nci zasedli Čungjen, utrjeno kitajsko postojanko in sedež 194. kitajske divizije. Zasedli so tudi neko letališče, od koder bi ameriške »letečo trdnjave« lahko napadale Japonsko.
Lorenzo Marques, 9. junija. AS. Japonske podmornice so v vodah jugovzhodne Afrike že dosegle več zmag. Tako 6e je izvedelo, da 60 bile v
Mozambiški ožini potopljene tri trgovske ladje, ki 60 prevažale blago za Anglijo. Tako je j>ostala nevarna tudi edina pot. ki 60 jo Angleži doslej smat-
60 prevažale blago za varna tudi edina pot, 1
rali za varno, to je jx>t okoli rtiča Dobre Nade.
Tokio, 9. junija. AS: Iz Rangoona se je izvedelo, da so japonska letala 4. junija sestrelila 2 letali tipa »Boeing 17«. Bilo je prvikrat, da so jaijKinski lovci na tem bojišču sestrelili 2 »leteči trdnjavi«.
Tokio. 9. junija. AS. Z bojišča v Kiangsiju 6e je izvedelo, da japonske čete, ki napredujejo proti zahodu, že drže v svoji lasti mesto Cunggen, sedež 79. Čangkajškove armade, ki leži 30 km zahodno od Fuoova,

Pomen angleških izgub v Libiji
Rim, 9. junija. AS. >Popolo di Roma« raz-
Eravlja o angleških izgubah pri zadnjih bojih v ibiji in poudarja, da gre zares za pomembne številke. Popolnoma mirno se lahko reče, da je bilo že samo doslej uničenih ali zaplenjenih toliko tankov, avtomobilov, letal in drugega vojnega gradiva, kolikor bi bilo fiotrebno za celotno oborožitev dveh divizij.
V puščavski vojni, značilni po posebnem načinu vojskovanja, je glavni cilj obeh nasprotnikov uničiti ali zajeti čim več nasprotnih vojakov
in nasprotnega orožja. Z ozirom na to je brez dvoma gotovo, da so Osne čete že dosegle važne uspehe. Deset tisoč ujetnikov, med katerimi je celo nekaj generalov, so zgovorni dokaz za uspešne in spretne nastoj>e italijanskih in nemških oklepnih kolon, kar so celo priznali angleški vojaški kritiki, ki so morali povedati, da so Osne sile dosegle nekaj važnih uspehov. List nato nadaljuje, da je bila celotna angleška proti-ofenziva sistematično odbita od italijanskih in nemških čet, ki nadaljujejo bitko in ji dajejo značaj bliskovite ter odločilne bitke.
Nemški časnikar o uničevanju boljševiških tolp v zaledju na vzhodnem bojišču
Berlin, 9. junija. AS. Dopisnik »Lokalanzei-gerja« v današnji številki popisuje jx>licijsko nastopanje nemških in zavezniških čet proti zloglasnim boljševiškim tolpam, ki se pojavljajo v nemškem zaledju na vzhodnem bojišču. Časnikar pravi, da te 6kupine najrazličnejših zločincev iz cele Rusije obstojajo in žive od ropov že od začetka boljševiške revolucije in so uspevale do danes, čeprav jih je Moskva dala večkrat loviti. Po velikih uničevalnih bitkah pri Minsku, Smolensku, Vjazmi
pri napredovanju razumljivo niso mogli ustaviti v vsaki vasi in pri vsaki skupini hiš, ki jih je na tisoče. Tako so se ti ljudje pomešali med civilno prebivalstvo in 6e neopaženi zatekli v gozdove in močvirja, kjer so imeli skrito orožje. Na te oborožene tolpe je Stalin veliko računal med zimsko oienzivo, upajoč, da bodo zanesli borbo na statine kilometrov zahodno od nemških armad. V velikanskem zaledju so politični komisarji in drugi elementi lahko na jwvelje Moskve ostali v stikih s tolpami in vodili njihove akcije proti prometnim
zvezam in proti kolonam, ki 6o dovažale hrano in orožje. Treba ee je zavedati, da je mnogo preoblečenih političnih komisarjev in drugih funkcionarjev ostalo v zaledju med prebivalstvom. Ti 60 organizirali roparske tolpe. Vodili 60 jih povečino-ma 6ami Judje. Kdor tega ni 6toril, ali kdor je imel kakršno koli zvezo z nemškimi četami ali z nemškimi okupacijskimi oblastmi, je bil ubit. Moskovska vlada jih je zelo podpirala. Mnogi voditelji tolp 60 bili imenovani za polkovnike rdeče armade. Drugi 6o dobili obljube, da bodo po vojni sprejeti v vojaško službo. Te skupine 60 6e polastile krajev, kamor nemški vojaki še niso prispeli ali kjer 6e pri napredovanju niso mogli ustaviti. Večinoma pa 60 vodili gverilo, ker 60 dobro poznali gozdne pokrajine, ceste, močvirja itd. Kamor koli 60 prišli, 60 ropali.
Nemške in zavezniške skupine 60 morale če6to oblegati cele vasi in cele [»krajine, da 6o lahko te tolpe zajele in uničile. Ko je bila kaka va6 osvobojena, nadaljuje nemški časnikar, je prebivalstvo bilo zelo hvaležno 6voiim odrešiteljem in je pripravljeno sodelovali pri zdrževanju reda in pri zo-petni organizaciji civilnega življenja*
zav-se na-
varetvu vojnih ladii včeraj zjutraj nepričakovano izkrcali na južnem filipinskem otoku Basilan. Preostanki ameriških filipinskih vojakov so zbežali na bližnje griče. Jajx>nci 60 jih kmalu dohiteli in ujeli. Ti vojaki še niso nič vedeli, da je glavna filipinska trdnjava Corregidor že padla. Otok Basilan ima mnogo bakra.
Tokio, 9. junija. AS. Japonski uspehi pri zetju Cukova 6o znatni. V japonskih rokah s haja 3557 ujetnikov in na bojišču je obležalo skoraj 3000 Kitajcev. Vojni plen pa vsebuje med drugim 14 protiletalskih topov, 4 druge tojjove, 18 težkih in 73 lahkih strojnic, 5 metalcev bomb, 816 revolverjev, mnogo avtomobilov in drugega orožja.
Tokio. 9. junija. AS. Uradni zastopnik jajx>n-ske vlade Mori je z ozirom na mehiško vojno na-
rved državam trojne zveze izjavil, da so Mehiko temu koraku očividno prisilile Združene države. S tem korakom v meglo je nastopila mehiška vlada jx)t v strahotno negotovost, ko 60 ji vendar vsi svetovali, naj ostane nevtralna.
Stockholm, 9. junija. AS. »Dagens Niheterjev« londonski dopisnik jx>roča v Stockholm, da vladajo v Londonu zelo nasprotujoča si mnenja o izhodu pomorske bitke pri tihomorekem otoku Midway. Toda najbolj prevladuje mnenje, da to bitko še ni smatrati za končano. Z žalostjo govore, da so japonske izgube dejansko zelo lahke in da grožnja proti Avstraliji, proti zahodnim ameriškim obalam, kakor tudi proti vsem drugim življenjsko važnim zavezniškim točkam ni prav nič zmanjšana.
Porast nemških hranilnih vlog
Berlin. 9. junija. AS: Vloge v nemških hranilnicah so se v [»reteklem letu povečale za 11 in pol milijarde mark. Ob koncu leta 1914 so znašale vloge 45 milijarg mark. Tedaj je bilo v prometu za okrog 49 milijonov hranilnih knjižic. V prvih mesecih tega leta se je njih število za polovico fKivišalo glede na i6to dobo v lanskem letu.
Napetost med Anglijo in Irsko
Lisbona, 9. junija. AS. Angleške osebnosti, ki 60 prispele iz Londona, vedo povedati, da je razmerje med Irci in Angleži vedno bolj napeto. Iraka mora uvajati vedno 6trožje racioniranje življenjsko važnih predmetov in se močno buduje na Anglijo, ki bi rada od irske izsilila važne vojaške koncesije, ki pa jih irska vlada ostro zavrača.
Kriza v Argentini
Buenos Aires, 9. juniaj. AS. V Argentini vlada vedno večja jx>ljedelska kriza. Ker ci upanja, da bi pridelek nove žetve lahko izvažali v Evropo, so žitne cene in cene poljedelskih sploh padle na tako nizko stopnjo, kakor še nikoli. Da bi vsaj pšenica ohranila svojo vrednost, so sklenili, da bodo koruzo uporabljali za kurjavo namesto premoga in drv.
Newyork v strahu pred letalskimi napadi
Bern. 9. junija. AS. Iz Newyorka se je Izvedelo, da se je pri zatemnitvenih jx>skusih zadnje dni jasno ptokazalo, kako izredno ranljiv je Newyork v primeru letalskih napadov. V pristojnih ameriških krogih izjavljajo, da hi bili v primeru bombnih napadov vsi newyorški nebotičniki lahko tarča sovražnim bombam.
»Na starem so trgu pod lipo zeleno«
so v Uubliani že od nekdai okrasna drevesa
Lipe
Ljubljana, junija.
Zadnjič smo poročali o novi priljubljenosti, ki so jo kot okrasna dreves« pridobili v Ljubljani topoli. Hkrati pa smo dobili z mestnega magistrata nekai toplih opozoril tia občinstvo, naj bo obzirno pri nabiranju Hpoveg« cvetju, ki se v kratkem prične. Torej še »mamo lipe v Ljubljani in nekatere bodo oddane pri nabiranju takoreko* v »najem«, ali, kakor pravi ljubljanski jezik v »štant«. Vsak obiralec bo torej odgovoren za svoju drevesu, ki bodo zaznamovana, kar velja /lasti za lipe ob Blei-vveisovi (prej Dunajski cestii), to je v zunanjem delu te ceste in pa na cesti proti Dravi jam, To je hvalevredno od mestne občine, da tako skrbi za lipe in letos, upajmo, ne bomo videli več tistega nemarnega pustošenja lepih lipovih dreves, ko so nabiralci trgali in lomili kar ccle veje z dreves.
Po vsej verjetnosti so lipe v Ljubljani najstarejše »krasno drevo, starejše od topolov in starejše od akacij, platan in divjih kostanjev, da naštejemo samo najstatejše.
Zgodovinske podutke o lipah v Ljubljani so zbirali ray.ni naši zgodovinarji, od Valva-zorja dalje, najbolj znani pa so izsledki Vr-hovea in župnika Ivana Vrhovnika.
Tako navaja Ivan Vrhovnik, da so v sred- j njeveški Ljubljani imeili v Ljubljani dva glavna trga, namreč »Visoki trg«, ki je bil tam, kjer )e sedaj cerkev sv. Florijana in pa lrS »Pod lipo«, kjer je sedaj šentjakobska šola. Tain je rastla košata lipa, pod njo je bil vodnjak, tam so se zbirali starejši mestni prebivalci k posvetu, pa tudi m'ladina k zabavi. Tako navaja neki vir da so že na pustni torek 1. 1257, torej skoraj pred 700 leti plesali mladi ljudje pod to lipo m sicer kae 12 parov mladenk in mladeničev. Ni verjetno, da je ta 'lipa stala še leta 154-7, saj je bila tedaj stara že 290 let, možno pa je le. Pod to lupo ali pa pod njeno naslednico se je namreč prve julijske nedelje 1517. zgodil za Ljubljano znamenit dogodek, ki ga opisuje Valvazor, pozna pa ga dandanes že vsak šolar iz Prešernove pesmi »povodnji mož«:
»Na Starem so trgu pod lipo zeleno trombete in gosli in cimbale pele...«
Tako gre Prešernova pesem dalje in opisuje nesrečno usodo Urške šeferjeve ki ni hotela z nobenim mladeničem plesut, pa je prišel 1>onjo sam povodnji mož. no. saj veste vsi, kakšen je bil konec nespametne ženske trmoglavosti in prevzetnosti.
Pa še druge ljubljanske lipe so prišle v ljubljanske zgodovinske zapiske. Za nekatere so se. kukor nam pripoveduje Vrhovnik, vnele celo pravde. .Največ iz takih pravd, iz zemlje-knjižnih zapiskov in podobnih starih papirjev, izvemo, d« je bila nekoč z lipami zasajena sedanja Ajdovščina, da je bil ob vhodu na Tržaško cesto lep lipov drevored, znana je bila ogromna lipa na Gradu, ki jo je narisal in objavil v svojem zgodovinskem delu sam Valvazor in tudi za druge lipe vemo iz zgodovine.
Trenutno najstarejša ljubljanska lipa pa je še vedno stari očak na Borštnikovem trgu. Že leta 1821.. za časa ljubljanskega kongresa, so Ljubljančani in ljubljanski goslje rajali pod njo. Ta lipa stoji še dandanes, dasi pravijo nekatera ustna izročila, rla to ni več ona stara lipa, ki je bila že pred 120 leti tako velika in košata, temveč le njena naslednica ali potomka.
Naj bo, kakor hoče, najstarejša je le ta lipa, ki je dala tudi ime enako znani gostilni pod njo.
Tudi sedenji spiski drevored so uekoč,
krasile lipe, kukor je bil sploh ves breg Ljubljanice zasajen z lipami. Nadomestili so pozneje lipe kostanji, ki jim pa sedaj grozi enaka usoda, medtem, ko lipe postajajo čim-dulie bolj priljubljene. Bolj slabo so 6e obnesle lipe na Resljevi cesti, katere je pred 50 leti dal zasaditi tam tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar. Večina lip je usahnila in so jih morali pozneje nadomestiti z akacijami.
Pač pa so se prav izvrstno obnesle lipe na Sv. Petra nasipu, kjer prav lepo rastejo in vsako leio cvetejo.
Tudi v Koleziji je zasajen lep lipov drevored, liipe ob Bieiweisovj cesti, onstran železnice, >m« že omenili, enako lipe proti Drav-Ijam.
Tudi Metelkova ulica je deloma obsajenu z lipami, enako Doleujsku cesta.
Posamezne lipe rastejo v Ljubljani še tu
in tam. nekaj tudi po zasebnih vrtovih. Zadnje čase, ko ljudje cenijo lipov čaj, jih .;ade več,
rase, au ijuujc iciujv hjj,', ^aj, j»»	. ........ ----- •-■-
kakor pred kakšnimi desetimi, dvajsetimi leti. 1 lelistnate lupe.
Na vasi pa je lipa še vedno častitljivo drevo, svet simbol slovenske domačnosti in gostoljubja. Kjer je lipa, tam -je sencu in v senci mora biti pripravljena klopica, da bo ustreženo popotniku, ki bi se rad odpočil, pa tudi fantovski narodni pesmi o lipi »redi vasi.
Lipa sedaj v Ljubljani še ne cvete, bo pa to že čez nekaj dni. Kakor vse drugo drevje, bo lipa leto« res bogato cvetela in dala obilo čaja. Mnenja o zdravilni vrednosti čaja iz Ij-povega cvetja so različna, vendar eno drži: zelo okusen je. Okus pa mu daje množina medu v cvetju. Čaj 6eveda zboljšamo še z limonoviin sokom, z jabolčno rezino, olupkom ali krh-ljem, nekateri pa ne zametujejo tudi čaja, ki je še malo »okrepčan«, recimo s kakšnim rumom. Tak čaj pruv nič ne zaostaja za ruskim. Zato je letos tako zanimanje za lipov čaj in so tudi na trgu tako krepke cene, zlasti sedaj, tik pred novim cvetjem. Drugače nam daje lipa še izvrsten les za rezbarje in kiparje, lipovo oglje nam daje ogljene risalne svinčnike, v novejšem času pa so celo odkrili, da se dobi iz lipovih mladih vejic in lipovega sadu, tudi dobro jedilno olje.
Večina lip, ki raste pri nas, so takozvane malolistnate lipe ali lipovci. Velelistaste lipe so bolj redke. Oboje pa se morejo med seboj oprašiti in imeti plodove lz semen teh plodov more celo zrastiti mešanec malolistnate in ve-
študent z očali - učenjak!
Meje kal. občine Kapucinsko predmestje? Meji to predmestje na kat. občine: Ljubljana-mesto, Gra-diško predmestje, Spodnja Šiška, Brinje in Petrsko predmestje L del. Z Marijinega trga teče meja po Miklošičevi cesti do Dalmatinove, nato po Cigale-lovi ulici do Pražukove tja do Tyrševe (sedaj Blei-weisove) ceste in po tej cesti daleč tja do Brinja. Ob Spodnji Šiški gre meja v zelo ostrem cikcaku na Šišenski vrh in na Hožnik, od tam na Erjavčevo, Nunsko ulico na Kogresni trg do Ljubljanice.
Koliko se je Ljubljana spremenila, govore pač najbolje mnogi hišni bloki.
11 kat. občimi Kapucinsko predmestje je bil po potresu priključen evet od železniške proge proti Šiški, tako pivovarna »Uuioiu in Cekinov grad. Ta svet ie spadal do takrat pod območje občine Spodnja Šiška, ki je bila samostojna občina tja do leta 1012.. ko je bila nato priključena mestni občini ljubljanski. Njeni župani so bili kaj ponosni in samozavestni. Zadnji njen župan je bil posestnik, mesar in gostilničar Seidl, nioz-orjak železnih mišic in širokih pleč. Gorje mu, kogar je njegova ogromna pest zagrabila! Frčal je kar po zraku iz gostilne, ki je bila v sedaj novi, visoki hiši poleg znamenite, po načrtih mojstra Plečnika preurejene cerkve svetega Jerneja.
Ko so Cekinov grad in pivovarno »Union« priključili k Ljubljani, se je mestna občina obvezala plačati spodnješišenski občini primerno odškodnino 0000 goldinarjev, to v polletnih obrokih po 1000 goldinarjev. Šišenski župan pa se je leta 1898. potegoval, da naj Ljubljana plača odškodnino kar v celoti, ker tudi »Šiška, ki je na deželi, rabi denar«. Mestni očetje so imeli mnogo sej in so bili toliko šarmantni, da so Šiški zvišali obroke od 1000 na 1500 goldinarjev.
Tam na Rožniku so bile včasih veselice, romali so k Materi božjii od blizu in daleč. Med šolsko mladino in delavci, med meščani, tTgovci in obrtniki so bili vkoreninjeni lepi običaji za razne slovesnosti na Rožniku. Mladina ljudskih šol je imela na Rožniku svoje veselice in majniške zabave.' Veselo je bilo pa vselej na dan sv. Alojzija, pa-trona nedolžne šolske mladine. Tako je kronist leta 1898. kratko zapisal:
SMka drva se v Ljubljani dobro prodajajo
Ljubljana, junija.
Sedaj, ko je v Ljubljani znatno povpraševanje za drvmi, kakor sploh za kurivom, imajo prav dobre kupčije kmetski prodajalci mehkih drv. Ze od nekdai so vozili mali ižanski in dolenjski posestniki, pa tudi oni iz okolice Polhovega grndca, v Ljubljano mehka drva, zvezana v butarice ali v kolobarje ter jih ponujali od hiše do hiše. Njihova kupčija je bila kaj skromna, zakaj le malokatern gospodinja si ie omislila celo zalogo mehkih drv, ker je pač vedela, da so mehka drva vedno na razpolago. Vedno pa so Ljubljančanke ta mehka drva rabila le kot podkurivo, samo sem in tja kakšen siromašen študent, ki ga je kje v podstrešni sobici preveč zeblo, pa ni imel denarjev za trda bukova drva, si je omislil za morda zadnje de-narčke kolobar mehkih drv, da si ie zakuril z njimi pečico in ob njej ogrel premrle roke. Ti prodajalci so imeli svojčas kar nekakšne svoje rajone: točno so vedeli, katera gospodinja jemlje pri tem prodajalcu, katera pri onem ter so bile med njimi tudi ulice nekako razdeljene.
Niso vsi ti prodajalci mehkih drv tudi sami producenti. Zakaj kmetje, ki imajo lastne gozdove, imajo dovoli dosti drugega dela, da bi klali še te treske, jih za skromen denar vozili v
Ljubljano ter tako izgubljali s svojim konjem še čas. Po večini so to mali kočarji, ki kupijo kje na žagi odpadke ali pa kako smreko, ki za žago ni uporabna, jo tudi snmi posekajo kar »lia panju«, ter tako najdejo skromen zaslužek.
Te dni pa so tudi ti prodajalci visoko ocenjeni pri ljubljanskih gospodinjah. Ko privozijo v jutranjih urah v mesto, kaj hitro prodajo svoja drva, tako, da jim po navadi do srede mesta ni niti treba voziti. Gospodinje so pričele rabiti mehka drva tudi za kuho, ne samo kot podkurivo. Res, da mehka drva hitreje Gorijo in ne zaležejo toliko, kakor trda bukova in premog. toda danes se na to ne gleda. Ljubljanske gospodinje med temi mehkimi drvmi prav posebno cenijo macesnova, pa tudi javorieva. Cena butaricam ie še kar zmerna.
Prodaja mehkih drv v Ljubljani je zopet dokaz iznajdljivosti našega malega človeka, ki zna vsako, še tako neznatno in drugače neuporabno stvar prav in koristno uporabiti. To pa je mogoče seveda le v bližini velikih tržišč, kakor je na primer Ljubljana. Mehkega lesa namreč v naših gozdovih, oddaljenih od cest in naselij, mnogo propade, ker celo za žganje oglja je treba le bukovega lesa, vsaj za prvovrstno oglje.
»Šolska mladina iz Spodnje Šiške je praznovala na Rožniku praznik sv. Alojzija. V lepi cerkvici Marije Device so učenci io učenke prejeli sveto obhajilo. Pri gostilničarju Pršinu je bil nato prirejen vsem zajtrk. Bila je nato na prostem telovadba z veselico. Do 150 šolskih otrok Je bilo pogoščenih.«
Star je bil tudi običaj, da so gimnazijski maturantje v soboto poprej, ko ee je naslednji ponedeljek pričela pismena matura, imeli na Rožniku, običajno na binkoštno soboto, 6veto mašo, ki jo je daroval njihov katehet. Po maši eo vsi odšli kor-porativno na kavo, pivo in guljaž v rožnifeko gostilno, kjer ee je razvijala prierčna študentovska zabava. Navadno so študentje-maturantje pregledali vse načrte, kako bodo pri pismenih nalogah ele-parili. Včasih je bila zelo zanimiva ta »švindel-konferenca«, da se človek izrazi v takratnem dijaškem žargonu.
Ko smo že pri študentih, naj človek pristavi malo anekdoto o očesnem zdravniku dr. Bocku, rodom Dunajčanu. Bil je dolgoletni prvi primarij očesnega oddelka v bolnišnici. Bil Je tudi edini specialist za oči. Mnogo 6e je boril za organizacijo očesnega oddelka. Najprej je zdravil očesne bolezni v stari bolnišnici, iti je stala na prostoru med Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico, kjer je sedaj obsežen kompleks stanovanjskih hiš. Tu je imel dobri dr. Bock samo tri slabe sobe za 6voje bolnike. Po potresu 17. oktobra 1805 je bila odprta nova deželna. 6edaj splošna bolnišnica, kjer je dobil očesni oddelek primeren prostor. Dr. Emil Bock je umrl 17. decembra 1916, zadet od kapi. Bil je popularen zdravnik.
K njemu je neko jesen prišel rdečeličen študent novinec, sin dežele. Ko je prišel v I. razred gimnazije, so mu posebno imponirali starejši študentje, ki 60 nosili »ščipalnike« ali »cvikarje«. Takole pred 45 leti je mladina imela sila zdrave oči. Ljudje z očalmi so bili skoraj — bele vrane. Temu študentu se je vtepla misel v glavo, da morajo biti »študentje e ščipalniki« učenejši gospodje kot navadni, hotel se je pa tudi doma postaviti za božične počitnice s »ščipalnikoin« na nosu. Svojo željo je razodel starejšemu sostanovalcu. Ta v svoji zvitosti mu je nasvetoval dr. Booka. Sel je mladenič neko popoldne k dr. Bocku, ki mu je res temeljito pre-is-kal oči. In rezultat? Dr. Bock Je fanta potrepljal po rami, mu dobrohotno ostro pogledal v oči in pristavil: »Deček, imaš čudovit zaklad v očeh. Se v starosti ti ne bo treba nositi očal. Zapomni si: ščipalnik ne napravi človeka učenega. Možgane imej prave! To je vse.« Za ordinacijo študentu ni nič računal. Študent pa je bil temeljito ozdravljen od manije po »šdipalniku«, da bi se doma z njim postavljal, kako je že postal — učen.
Se mnogo velikih in malih zanimivosti brani kat. občina Kapucinsko predmestje!
Gospodarstvo
Guverner Italijanske banke v Budimpešti.
Po nedavnem obisku finančnega ministra Thaon di Revela je sedaj obiskal Budimj>ešto tudi guverner Italijanske banke Vincenc Azzolini kot gost guvernerja Madžarske narodne banke.
Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila Splošna uvozna in izvozna družba z o. z. v Ljubljani. Glavnica 76.000 lir; poslovodje: Mesnja-jev Aleksander, dr. Bunin Nikola, prokurista: Bunin Jelisaveta in Grigorovič-Barski Boris. — Pri Ljubljanski kreditni banki sta bila izbrisana člana uprave Woschnagg Herbert in Zadra-vec Jakob, vpisan pa dr. Pogačnik Frido.
Občni zbori: Občekoristina zadruga za stavbe in stanovanja v Ljubljani 15. junija ob 17.30
Druga obletnica vojne napovedi
V sredo, dne 10. junija, je druga obletnica vojne napovedi in tudi dan mornarice. Javna poslopja moraj« izobesiti zastave. Osebje uradov ima ohičajen delovni urnik.
Uradne ure Banca dltalia
Eksc. guverner Banca d'Italia je odredil, da bodo od ponedeljka 8 t. m. naprej podružnice Banca d llalia imele naslednje uradne ure: blagajne in vložišča od 9 do 12.30, upravni uradi pa od 8.30 do 15.
Prva ,sezona' v Koleziji
Ljubljana, 9. junija.
Marsikdo se je veselil letošnje plavalne sezone v novem mestnem kopališču na Koleziji. Mladina je pozorno zasledovala gradbo dveh velikih bazenov, ki sta se lansko jesen dvignila iz tal. Otroci so se pogovarjali o vodi, ki bo oživela globoke prostore in odprla stanovalcem Trnovega, Krakovega, Vtča in vse bližnje okolice nove možnosti za plavanje in kopalno veselje ob Gradaščici. Podjetni športniki so kovali načrte za trnovski plavalni klub. starši pa so marsikdaj vpletli v svoja vzgojna prizadevanja tudi Kole-zijo: »Če ne boš priden, pa ne boš smel hodiiA na Kolezijo ...«
Vse kaže, da so dela za letošnjo sezono zastala. Na Koleziji vidite še vedno dvoje velikanskih zidanih jiosod s svetlimi stenami. Posode so prazne, na gladkem cementnem dnu pa leži precej kamenja. Okolica okrog teh bazenov je ostala nespremenjena. Zemlja je prekopana, tu pa tam ležijo kupi desk in opeke, koj za tem pa obdelano polje s krompirjem in fižolom. Krasni pogledi proti Gradu, trnovski cerkvi, Viču in zadaj proti Polhovgrajskiin dolomitom so ostali odprti. Niti sledu še ni o obrobni nizki stavbi, ki bi naj služila za preoblačenje in upravo, v suhe bazene pa se upirajo sončni žarki in se odbijajo kakor v zasneženih triglavskih kotlinah.
Ljudje pa so kljub temu vzljubili svojo Kolezijo, Začeli so s kopalno sezono v praznih bazenih. Nekateri se preoblečejo kar doma, drugi najdejo zavetja v grmovju. V pravih plavalnih dresih hodijo po stopnicah v bazene, se sprehajajo, polegajo in sončijo. Dopoldne prihajajo v Kolezijo največ dijaki. Zleknejo se na žgoča tla, odpirajo svoje knjige in se pripravljajo na šolske izpite. Tem se pridružijo še otroci z žogami. Nenavaden prostor, poln svetlobe in sonca je za mladi svet posebno mikaven.
Boljši prostori teh suhih bazenov so že kar rezervirani po stalnih gostih. Tu vidite male družbe, ki igrajo karte, tam tovarišijo, ki se igra »med dvema ognjema«, pa spet cele družine, ki so prinesle s seboj odeje, jih razgrnile in posedle v krogu. Ljubljančani so navajeni na to, da preživijo svoje proste ure pod vedrim nebom in si pomagajo, kakor vejo in znajo. Na Koleziji pa se lahko prepričate, da so v tem oziru zelo iznajdljivi.
Čeprav sta oba bazena še suha, vendar ni govora samo o sončnih in zračnih kopelih. Shojene steze vodijo v Gradaščico, kjer najdeš to, kar si v vročih dneh najbolj želiš: vodo. Ni je veliko, tudi ni čista, kakor bi bilo želeti, voda pa je le. Tu se kopalci namakajo, se umivajo in škropijo, zatem pa se vračajo spet v kopališče. Kolezija je na svoj način odprta in je posebno mikavna za tiste, ki ne kupujejo radi vstopnic in ki so navezani na svojo tovarišijo.
Posmrtninska zadruga pokrajinskih uslužbencev in upokojencev 18. junija ob 17; Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev 21. jun ob 9.
Mariborska podružnica Salusa. Poslovno poročilo Herba, delniške trgovske družbe avstrijskih lekarnarjev na Dunaju za leto 1941 navaja, da je dunajska družba lani prevzela k-tiva in pasiva tvrdke Salus d. d. farmacevtske veletrgovine v Mariboru, in sicer protj kupnini in vodi sedaj to tvrdko pod imenom Salus, podružnica Herbe.
Pokrajinska komisija za cene v Spalatu. V Spalatu je bil ustanovljen pokrajinski odbor za ccne, ki ima iste naloge kot predsedstveni odbor Pokrajinskega korporacijskcga sveta in posebnega odbora odseka za prehrano. S tem ie izvršena dejansko tudi stopitev dveh odborov.
Ukrajinska novčanična banka. Marca letos je bila ustanovljena osrednja novčanična banka za Ukrajino z začasnim sedežem v Rovnu. Banka naj bi nadomestila sedanje Reichskredit-kasse in začela izdajati svoje bankovce, ki bi se glasili na karbovance. Dne t. junija je ta novčanična banka začela poslovati in je izpre-menila že celo vrsto Reichskreditkasse v svoje podružnice. Poleg tega nameravajo Nemci v Ukrajini ustanoviti še celo vrsto zasebnih bank.
Čene perutnini in zajcem. V Italiji so sedaj določene najvišje cene perutnini in zajcem. Tako znaša cena za potrošnike za kure največ 38 lir za kg. za zajce pa 25 lir za kg.
Švedski zlati in devizni zaklad je znašal ko-nec aprila 1175 milij. kron. dočim Je znašal devizni zaklad 620 milij. kron. Iz primerjave s prejšnjimi iz.kazi je razvidno, da je švedska narodna banka izpremenila velik del svojega deviznega zaklada , v zlato.
Materin zaklad
Nekoč je živela neka mati, ki je imela tri otroke: Karla, Reziko in Lojziko.
Karel — lep, temnorjav in krepak deček, velikih, drzkih oči — je bil najstarejši in poln malopridnosti. Malopriden, jeznorit in nepremišljen, se je razburjal za vsak prazen nič in se pretepal tudi z večjimi od sebe.
Mati pa je bila zelo mehkega značaja; treba jo je bilo samo pogledati v oči in bil je človek ves blažen in takoj veder.
Toda mati ni bila vedno poleg Karla!
Mati je morala misliti tudi na Reziko in Lojziko: na Reziko, ker čeprav je bila stara že dvanajst let, je bila obupno lena in ni nikoli nič pomagala v hiši niti pri šivanju in se ni dotaknila knjig ter se vedno izgovarjala zdaj na ta, zdaj zopet na drugi način; Lojzika pa. ker je bila morda preveč lahkomiselna, morda premajhna in preveč ljubkovana od vseh, je rastla nečimerno in ošabno.
Mati pa je bila zelo delavna, hitra, marljiva in tako prlprosta In ponižna v besedah in dejanjih, da je morala vpričo nje propasti vsaka slaba in zlobna misel in ponarejenost.
Toda oči obeh deklic so tako malo videle gotovih stvari!
Mati je zalo često govorila svojim otrokom:
»Ko bom umrla, upam, da vam bom zapustila velik zaklad.«
In Ko je nekega dne Karel pri Igranju Izgubil dvajset peres in ni imel denarja, da bi jih kupil, niti poguma, da bi mater poprosil, Je mislil:
»Zdaj bom poiskal zaklad in ako ga najdem,
bom odtegnil novec za dvajset centesimov in plačal dolg.«
Glas vesti — čudno! zdi se, da je materin glas, ki mu je za hrbtom govoril:
»Glej, tukaj ga ni!«
Toda Karel je premišljeval sem in tja in skušal udusiti svojo vest, ker končno ni bilo to nič slabega, saj je gotovo mali namenila zaklad njemu in ako krade, krade pač sam sebi in končno nima v zakladu novčič za dvajset centesimov nobene posebne veljave.
Vse iskanje in stikanje je bilo končno brez uspeha ... Karel ni našel ničesar.
»Mati je samo velika lažnjivka.« si je mislil.
To je bil izliv, toda ta izliv bo prinesel prepozno bridke solze in krute očitke vestt.
In ko je nekega drugega dne mati naročila Reziki, naj napravi neko vezenje — zelo lahka stvarca — za kar bi rabila kako uro časa. Je ta stekla k neki sosedi in JI hlinila nenavaden glavobol in Jo prosila, naj jo razbremeni dela.
Glas vesti — čudno! zdi se. da Je materin glas — ki ji jo za hrbtom govoril:
»Glej, tukaj ga nI...«
Toda deklica Je premišljevala sem in tja in skušala udušitt svojo vest. ker končno to ni bilo nič slabega, ako bi to vezenje uredila na poseben način in bi ji ga naredila kaka druga, ker je morala ona nekaj drugega pridobiti. Mislila si je. ko Ji bo mama zapustila zaklad, o katerem je vedno govorila, ji pač ne bo treba ničesar delati. Bogati ne delajo...
Medtem pa Je mati, ki Je imela bogastvo, deiaia od zore do mraka, brez kake ure počitka, ne da bi kdaj le malo tarnala o utrujenosti, marveč Je vedno prepevala stare pesmi še iz svoje
mladosti. Tako sladke in žalostne so bile te pesmice iz materinih ust. In hiša Je bila vedno či-eta in čedna, tla vedno svetla, oprava kot bi bila nova, perilo belo, dišeče po lavoriki in sivki. In kdor koli je vstopil v to hišo, je občutil neko ugodje, mir in kot bi rekli neko svežino. Da, svežino, odsev čiste duše.
Mati je delala in prepevala, vedno oblečena v temno obleko, po zunanjosti skromno in imela svoje rjave lase zvite v kito na glavi — pripro-sto počesko, kot prava hišna gospodinja. —- Lojzika pa, ki bi, ako bi bila gosposka hčerka, bila potrošila toliko in toliko novcev za trakove in zaveznice in bi ne bila niti pogledala vratarjeve hčerke, s katero je hodila v šolo, — Lojzika. nečimerna in ošabna, se Je čudila materi, ki ni. dasi lastnica zaklada, nikoli kupila niti enega nakita za svojo obleko, se izogibala veselic in predstav in občevala z ljudmi, osobito s priprosti-mi in revnimi, kar moč ljubeznivo.
»Mama, kje pa imaš zaklad?« je vpraša nekoč Lojzika.
»Kamor tvoje oči še ne prodro, hčerka, toda upam ti ga zapustiti.«
Lojzika ni razumela.
»Mama. kje pa hraniš zaklad?« vpraša nekoč Rezika.
»Na nobenem kraju, hčerka, toda upam, da ti ga bom zapustila.«
Rezika ni razumela.
»Mama, kje pa skrivaš zaklad?« vpraša nekoč Karel.
»Ne skrivam ga, Karel, toda upam dn ti ga bom zapustila <
pa tudi Karel ni razumel.
Neki večer se je vrnil domov oče, ki Je bil pijan.
»Kaj imaš?« ga bojazljivo vpraša mati.
On pa je bil tiho.
»Kaj imaš?« ga mati proseče vpraša.
Odgovor je bila grda beseda.
Mati se je stresla in bi bila skoraj omed Karel, Rezika in Lojzika so jo strme gledali; ka rel z žarečim obrazom je komaj premagoval svojo jezo, Rezika in Lojzika pa s solznimi očmi od velikega strahu. Nikoli, calo življenje ne bi pozabil tega prizora.
Naslednji večer so očeta napadle močne revmatične bolečine. Oče je kar besnel in jadikoval. Mati pa je pozabila žalitve ter mu je ljubeznivo in sočutno kot vedno posvetila vso skrb in ga tolažila ter celo noč čuls pri njegovem zglaviu, držeč mu eno roko na bolnem čelu, vpraSujoč ga, kako se počuti, pazila na vsak njegov gib in razbirala iz oči njegove želje in be6ede.
»Kako ti je kaj?«
Oče pa je zaprl oči in zasanjal osvežujoč sen. Svetilka v »obi je ugašala, ker je dogorevala Od • daleč se je že slikalo petelinovo petje Skozi razpoke balkona se je vsiljevala svetloba, danilo se je Mama ju Se vedno čula.
»Otroci, zaklada sicer nimam, toda upam, da ga vam bom zapustila.
Nekega dne pa je nastopila globoka žalost;
dolg dan stoterih krčev. Mati je umiralal
(Konec prihodnjič.)
$>io£nte novica.
Koledar
Sreda, 10. junija: Bogumil, škof; MaTjeta škotska, kraljica in vdova; Oetulij, mučenec; Timotej, škof; Asterij škof.
Četrtek, 11. junija: Barnaba, apostol; Parizaj, ^poznavalec; Marcijal, mučenec; Feliks, mučenec; Fortunat, mučenec.
Radijski nastop zborov, ki so zmagali na zborovskih tekmah v letu XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v začetku tega leta razpisal natečaj za zborovsko petje za leto XX ter poveril izvedbo Italijanski liktorski mladini v Ljubljani (GILL).
K natečaju so bile vabljene šole Pokrajine po sledeči razdelitvi:
1.	skupina: ljudske šole,
2.	skupina: meščanske šole,
3.	skupina:srednje šole.
Zbori, ki štejejo po 50 pevcev (dečkov ali deklic) so morali odpeti obvezen spored, prostovoljno pa lahko še eno samostojno točko.
V zadnjih desetih dneh meseca maja so zbori imeli pred Ocenjevalno komisijo skušnje, zadnje dni pa so bile pred isto komisijo zbirne skušnje za ocenitev sodelujočih zborov. Te skušnje so dokazale odlično izvežbanost številnih zborov, tako, da ie bila težka izbira zmagovalcev, za katere je Visoki Komisar naklonil znatne denarne nagrade.
Danes zjutraj sc ho komisija sestala za ocenitev posameznih sodelujočih šol. ob 16. uri pa bodo v EIAR Radio Ljubljana nastopili nu-eraicni zbori, katerih iincna bodo obiavlaena tik pred začetkom oddaje. Liudske Sole:
1.	narodna: a) O/ lepo ie res nn deželi.
b) Pojte, drobne ptice.
2.	M. Tome: Vrabčeva.
3.	Narodna: Anoeltček varuh mol.
(Priredil Ciril Pregelj.)
Meščanske Sole:
1.	Narodne: a) Ena ptička priletela.
(Priredil Ciril Pregelj.)
b)	Tri tičice
c)	DrežniSka (E. Adamič.)
b) Tri tičice (Matija Tome.)
2.	M. Tome: Uspavanka.
Srednje šole:
1.	E. Adamič: Siiai. siiai sonce.
2.	Narodne: a) Jezusu pušeliček (I. Grbec.)
b) Zazibalka (E. Adamič.)
Za ta zadnji nastop v okviru zborovskega natečaja, ki se bo vršil v študiju EIAR Radio-Liubliana, v mali filharmonični dvorani, vlada zelo živahno zanimanje.
—	Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v taiužbenem <Hst>u Ljubljanske pokrajino z dne 6. junija 1942-XX v prilogi h kosu 45. pod
"pogoji kolektivne pogodbe 1- mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Kočevju z mesečnim honorarjem L 128.25 in 1 mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Kostanjevici z mesečnim honorarjem L 96.20. Prošnje je vložiti do 20. junija 1942 do 12. — Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne, Bleiweisova (Tyrševa) cesta 5/1.
—	Vročina močno pritiska. Medard v ponedeljek je bil prav vroč in lep. In prava vročina je začela pritiskati z močjo, kakor je to navadno ob kresu. Zemlja je res že potrebna blagodejnega dežja, ker je v mnogih krajih prav močno posušena,
V	ponedeljek je bila dosežena najvišja dnevna toplota +30.4 stopinj C. Že od preteklega petka se toplotni maksimum vedno giblje nad 30 6topinj C.
V	torek je toplomer pokazal najnižjo jutranjo toploto + 14.8 stopinj C. Zjutraj ni bilo megle. Brez-meglenih dni je 6edaj junij zaznamoval že 5, ko jih je bilo druga leta ves mesec le 5. Nebo je čez dan jasno, čisto in le hi in tam se jjokaže kak 6ivo-bel oblaček. Barometer je v torek dosegel 763.5 mm, bil je nekoliko višji ko v ponedeljek.
—	Omejena poraba spalnih voz pri brzih vlakih. Kakor je bila železniška uprava s 1. aprilom odpravila vagone I. razreda pri v6eh vlakih, tako je zdaj omejila tudi porabo spalnih voz pri domačih in inozemskih vlakih. Odpravljene 60 spalne kabine za posamezne 06ebe. Le tisti, ki 6e vračajo iz tujine in imajo zadevne listine pri sebi, bodo smeli uporabljati spalne vagone. Za domače ljudi tvorijo izjemo le tisti, ki potujejo v važnih po6lih m jim pristojna oblast do potrdilo, da ne piotujejo zasebno. Pač pa tvorijo izjemo vojni invalidi m odlikovanci z zlato kolajno. Ti se zmerom lahko
žo ob 17, ker mora zdravnik ie ob 17.30 oditi na Šmartinsko cesto.
I Ilirska ulica ima drevored. Med lepše ljubljanske ulice 6e je pred leti uvrstila Ilirska ulica, za katero so prebivalci tega okraja in sosedje že dolgo prosili, dokler jim ni mestni občinski svet tudi ustregel V resnici 6ed;ij ta ulica predstavlja prav lepo in raivno zvezo od Petrarkove (bivše Komenskega) ulice do Hrvatskega trga in 6v. Petra cerkve. Zelo pripravno je to zlasti za otroke, ki hodijo na Ledino v šolo, j>a tudi za druge iz tega okraja, obenem pa ta ulica zelo razbremenjuje ozko cesto Sv. Petra, še nekaj je lef>ega na tej ulici, namreč
poslužujejo 6palnih vagonov. Ker bo število spalnih voz omejeno, bodo mogli dobiti svoje prostore počitničarji in letoviščarji le takrat, kadar bodo mesta prosta.
-	Razprave zaradi navijanja cen so eedaj na . pYa drevored je še mlad. saj je
razprav. Obsojenih je bilo zaradi prestopkov po členu 7 uredbe o cenah z dne 12. marca 1941, prekoračenje maksimalnih cen, 79 obtožencev na skupno 263 dni zapora in 6850 lir denarne kazni. Nekateri obtoženci 6o bili obsojeni jx>gojno za 1 ali 2 leti. Več obtožencev je bilo že drugič sojenih za-radii navijanja cen in 60 v drugič prejeli višje zaporne in denarne kazni.
— Sumljiv grbavec. V fiumskem pristanišču je izstopil iz ladje mlad moški, ki je imel precejšnjo grbo. Carinikom, ki eo tega možaka ogledovali, pa 6e je grba zazdela sumljiva in neverjetna. Preiskali 6o ga in našli pri mladeniču 52 škatlic izbornih cigaret v teži 1.300 kilograma. Mladenič, po imenu Prudente Oiuseppe, je mislil cigarete brez carine vtihotapiti v Fiume. Sprijazniti se je moral s tem, da 60 mu cigarete odvzeli in ga vtaknili v zafior. pozneje pa bo moral odšteti še lej>e denarce za kazen.
—	Invalid, nezmožen za vsako pridobitno delo, vdovec, oče 8 nepreskrbljenih otrok. — Otroci nujno potrebujejo obleko in obutev, pa je brez vseh sredstev. Prosi za ponošeno staw> obleko in obutev. Darila sprejema uprava »Slovenca«.
Ljubljana
Slovesna tridnevnlca
v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
V	dnevih od 11. junija do 14. junija se bo
obhajala v cerkvi Srca Jezusovega slovesna tridnevnica v čast božjemu Srcu.
V	četrtek, 11. junija zvečer ob pol 8 bo pridiga in slovesni blagoslov.
V	p?tek, na praznik Srca Jezusovega, bo celodnevno češčenje Najsvetejšega. Tihe svete maše bodo ob 5, pol 6, 6. Ob pol 7 zjutraj bo slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo bo opravil prevzvišeni gosj>od škof dr. Gr. Rožman. Slede tihe sv. maše ob 7, 8, 9, 10, 11. Zvečer ob ipol 7 bo evharistični križev pot, ob 7 pridiga ter slovesne pete litanije Srca Jezusovega.
V	soboto, 13. junija bo ob 6 zjutraj pridiga, ob pol 7 sv. maša z blagoslovom. Zadnja sv. maša ob 8. Zvečer ob 7 bo molitvena ura za mir, ob pol 8 pridiga in slovesni blagoslov.
V	nedeljo, 14.. junija bo ob pol 8 zjutraj pridiga in slovesna sv. maša. ki jo bo opravil lavantinski gosp. prošt dr. Maks Vraber. Popoldne ob 5 sklep tridnevnice: pridiga in darovanje za cerkev, nato slovesne pete litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Slovesna sv. maša v nedeljo bo darovana za vse žive in rajne dobrotnike in dobrotnice cerkve Srca Jezmsovega.
Častilci Srca Jezusovega! Pridite na praznik
božjemu Srcu zadostovat.
*
I Spominske podobice za pokojnim dobrotnikom dijaške mladine, dr. Lambertom Ehrlichom se dobe v pisarni VinCncijeve konference za akademike in srednješolce, Miklošičeva 5, od 13—14 vsak dan.
I Po maslo naj upravičenci z živilskimi nakaznicami gredo takoj ali pa najkasneje v soboto, 13. t. m., ker ga pozneje trgovci ne bodo več imeli v zalogi. Priporočamo konzumentom, naj maslo azradi velike vročine takoj pretope, da se ne bi kvarilo.
1 Veliko število otrok pri cepljenju zoper davico je že prvi dan pokazalo, da starši res umejo važnost tega zaščitnega cepljenja. Sicer je res, da nekateri cepljeni otroci po prvi injekciji dobe nekoliko močnejšo reakcijo, vendar naj pa to staršev ne moti in ne plaši, ker ta reakcija zdravju ni nevarna, pač pa je dokaz, da je tak otrok za davico bolj sprejemljiv in da bi se bolezen v primeru nastopa razvijala v zelo močno obliko, njen potek bi bil pa kompliciran ter zato
komaj pred _	...
lepo razra6tel in ima že senco, skromno 6icer, toda vendar. S tem je Ljubljana dobila nov in lep drevored ki je temu okraju v lep okra6.
1 Vrtne jagode na trgu. Lepe VTtne jagode 60 že na trgu. Branjevke na Pogačarjevem trgu jih prodajajo po 12 lir kg. Po gozdovih so spomladi najbujnejše cvetele rdeče gozdne jagode, a jih je slana v začetku maja uničila. Na Golovcu 60 sprva lepo kazale borovnice ki pa so se vse posušile.
1 Veselo kopalno življenje na Ljubljanici. Letošnje izredno lejx> vreme, ki je zavladalo že prejšnji mesec, je neposredno dalo povod, da so se prav zgodaj začeli že mnogi ljubitelji plavalnega šjx>rta zatekati na pro6ta kopališča in 60 si iskali primerne prostore ob Ljubljanici in Gruberjevem prekopu. Ta je f>osebno dobro zaseden v teh vročih dnevih v 6\ojem nižjem toku od izliva v Ljubljanico navzgor do Kodeljevega. Mnogo kopalcev 6e ie 6edaj zateklo tudi na znamenito špieo, zasedli 60 bregove prekopa tja do Karlovškega mostu. Zadnje dneve je zavladalo izredno živahno vrvenje in drvenje na mestnem kopališču ob Ljubljanici, ki je sedaj poginoma odprto. V nedeljo, ko je sonce hudo pritiskalo, 6o prihajali kopalci na Ljubljanico že zgodaj zjutraj in koj>anje je tam dobilo silovit razmah. Kopališče je bilo spremenjeno v velikansko mrav-ijišče. Bil je dren, da že kmalu ne tako, tak naval ni bil niti ob najhujši vročini druga leta. Kopalna sezona, ki 6e druga leta dostikrat še ni niti prve dni junija pričela, je letos že v polnem razmahu. Mnogo ljudi se dalje koplje v Malem grabnu in v Gradaščici. Celo mala ulinščica sprejema mnogo kopalcev, večjidel mladine.
I Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. (Sreda.) Zabavna zgodba iz našega kmečkega življenja o vdovi Rošlinki, ki je željna možitve in noče izročiti posestva svoji hčeri ter ji dovoliti poroke. Humorna in dovtipnn zgodba vsebuje tudi stare gorenjske pojievke in ples, pri katerem sodeluje Bovški tercet. Naslovno vlogo bo igrala P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončko — Sancinova, Janeza — Presetnik, Balantnča — Košič, Jernejca — Brntino, Gašpnrja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah.
1 Bernauer in Cester: »Konto X«. (Četrtek.) Veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih stvareh. Osrednji lik igre ie originalni vodja advokatske pisarne Izidor Srakojjer, komična vloga velikega formata, ki nosi vse dejanje. Zu-plctljaji okrog skrivnostnega konta X tvorijo z učinkovitimi vlogami zelo zabavno celoto. Igro je zrežiral Milan Košič.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. (Sreda.) Lirična opera v treh dejanjih. Zasedba partij je sledeča: Suza — Vidalijeva, Fric — Franci, cigan — Golobova, doktor — Popov, Ilans — Dolnioar, Friderik — Kristančič, Katarina — Poličeva, Dirigent: D. Žebre; režiser: R. Primožič; zborovodja: R. Simoniti.
1 Svarilo. Neko na videz okoli 14 letno deklo hodi po hišah in prosjači, pri tem pa krade kot sraka, kar ji priile pod roko, če vidi, da domači ne pazijo. Tako je 8. t. m. popoldne neki stranki na Emonski cesti mino-grede izmaknila par skoro novih ženskih čevljev in lepo uro budilko. Pred nakupom se svari.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sreda 10. Junija ob 17.80 Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Četrtek. 11. junija ob 17.30: Konto X. Ked Četrtek. — Petek. 1.1. junija. Zaprto. — Sobota 14. junija ob 17. Romeo in Julija. Red A — Nedelja 15. Junija ob 17.30. Sola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera: Sreda, 10. junija ob 17. »Prijatelj Fric«. Red Sreda. — Četrtek 11. junija: »Boccacio«. Red A. Petek 12. junija ob 15. »La Bohemc«. Izven. DijoSku predstava. Zolo znižane ceno od 12 lir anvzdol. — Sobota, 13. junija ob 10.30 Carmen. Red B. — Nedelja 14. junija ob 15. Evgenij Onjegin. Izven.
RADIO. Sreda, 1«. junija: 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. — V odmoru (8.00): Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Koncert Tria Kmonn. — 12.40 Koncert sopranistke Sonje Ivan-čičeve (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini, — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Orkestralno glasbo vodi dirigent Pctralia. — 13.50
življenje celo ogroženo. Spet Jioudarjamo, da en- I Komorna glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini, kratno cepljenje ne zadostuje, ker otroka ne za- "" '' 1	T—'	* '
ščiti dosti pred davico. Potrebni sta na vsak način vsaj dve injekejii s presledkom 14 dni. Pripeljite otroke vedno ob določeni uri!
1 V Mostah in na Šmartinski cesti bo cepljenje zoper davico današnjo sredo, in sicer ob 17 v moščanski meščanski šoli, a za one, ki ne morejo zaradi kontrolne linije tja, bo cepljenje ob 17.30 v prostorih gostilne Schwentner na Šmartinski cesti. Jutrišnji četrtek, 11. junija, bo pa ob 17 cepljenje v šoli za Bežigradom. Starši naj bodo v meščanski šoli v Mostah z otroci zbrani
KULTURNI OBZORNIK
»Samostansko življenje«
Napisal o. Mavricii Teraš. kapucinski provincijal 1. 1942. Založil in izdal kapucinski samostan v Ljubljani. Natisnila Leonova tiskarna v Splitu. 166 strani večje oblike.
Mi, ki živimo izven samostanskega zidovja, poznamo redovnike samo, kolikor sc nam pokažejo na zunaj, notranje življenje po samostanih nam pa ni dosti znano. Ta knjiga, ki bo koristna predvsem za redovnike same, tudi nas, ki živimo v svetu, popelje za samostansko klav-zuro in nam odkrije notranje življenje po samostanih z vsemi njegovimi prednostmi, ugodnostmi in težavami. »Brez pretiravanja« — pravi pisatelj — »lahko rečemo, da ie samostansko življenje najlepše in najidealnejše življenje. In sicer iz treh razlogov: Zaradi svojega božjega izvora, zaradi svojega nad vse idealnega načina in zaradi izbornih sredstev zveličan ia in posvečenia. Brezbožni in posvetni ljudje odrekajo samostanom pravico do obstanka. Irdno, da samostani nimajo nobenega pravega namena in pomena, da so brez koristi in da bi un bilo treba vse odpraviti. To govore tisti, ki nimaio vere in nobenega pojma o življenju in delovanju po samostanih. Samostani imajo tako vzvišen namen ter so Cerkvi in človeštvu tako koristni, da bi bila nepopisna škoda, če bi lih
ne bilo«.	v. ,. i
Knjiga nam pokaže samostansko zivlieme od vseh strani: Milosti in dobrote, težave in žrtve samostanskega življenjn. Redovne obljube. Samostansko disciplino. Samostansko izobrazbo in prosveto. Spokorne vaje. Hvalevredno in do-
kaz popolne objektivnosti ie. da pisatelj pokaže tudi senčne strani samostanskega življenja, brez katerih ni noben kraj na svetu in nobena človeška naprava To dela knjigo posebno zanimivo in prikupi jivo. Posebno ie potrebna ta objektivna slika samostanskega življenja za one, ki se hočejo redovnemu življenju šele posvetiti, da vedo. kaj jih tam čaka, in se ne vdajajo kakim praznim sanjam, da bodo v samostanu živeli lagodno življenje ali da bodo že svetniki, če oblečejo redovno obleko. Gotovo pa je, da samostansko življenje nudi največ priložnosti in ugodnosti za osebno posvečenie, kakor tudi, da samostani store za človeštvo veliko dobrega, česar svet ne ve in dosti ne upošteva. Tudi naša domovina se ima samostanom, ki so na našem ozemlju zahvaliti za mnogo dobrega.
Kot dodatek so podani kratki življenjepisi slovenskih kapucinov starejših in novejšega časa. Iz prejšnjih stoletij oni. ki so se v kakem oziru posebno odlikovali in so spomina vredni. Iz zadnjih štirideset let pa vseh po vrstnem redu njihove snirti. V slovstveni zgodovini je najbolj znan p. Janez Svetokriški, ki je prvi dal tiskati slovenske pridige. In sicer v petero debelih knjigah z naslovom »Sacrum promplu-arium ali Sveti priročnik«. Knjige so izhajale od leta 1691 do 1707. Prvi dve sta bili tiskani v Benetkah, zadnje tri pa v Ljubljani.
V 18. stoletju so imeli kapucini na našem ozemlju 15 samostanov. V teh samostanih ie živelo okoli 300 redovnikov; samo v Ljubljani, kjer so imeli domače bogoslovje, ie samostanska družina štela po 40—50 oseb.
Knjiga »Samostansko življenje« sc_ dobi v kapucinskem samostanu v Ljubljani (Stepama vas) in stnne s poštnino vred 17 lir. Vsem. ki sc zanima io za samostansko življenje, bodi priporočena.	K.
14.15 Koncert sopranistke Pavlo LovSetove In tenorista Antona Slndoljeva (pri klavirju Marijan LipovSek). — 14.45 Poročila v slovenščini. — 16.00 Zborovski natečaj Oilla. — 17.15 Koncert Adamičevega orkestra. — 19.30 Poročila v slovnščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Operna glasba. — 21.15 Predavanje v slovenščini. — 21.25 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21.45 Nastopni koncert novih glasbenikov in pevcev iz radiofoničnega tečaja zn petje. Domači orkester vodi dirigent Fragna. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo leknrne: mr. Ba-karčič, Sv. Jakoba trg U; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
POIZVEDOVANJE. Izgubil sem tramvajsko le-
fltimacijo na ime Kunstelj Franc, AleSevčeva 37. Naj-itelja prosim, da jo odda v podr. »Slovenca«, Miklošičeva.
Rdeči križ poroča:
Iz Srbije je prispela poŠta, katero naj spodaj Imenovani dvignejo med uradnimi urami v tajništvu poizvedovalnega oddelka I. B. K., Puharjeva 2.
Ažman Marija. Aplonc Boža. Batista Joslplna, Bizjak Tone, Breskvar Rudolf, Burič Holena. Cesar Martin, Cvenko Matevž, Cerne Jože, Dukič Adolf, inž. Do-mainko Dragotin, Drinovec Francka, dr. Dokler Marjan, Deisinger Marija. Ferjan Sonja, dr. Fink Mira, Finžgar Marija, Furlan Franc, GomlljSek Ljudmila, Gorjanc Ivan, dr. Gračner Jože. Hribar Itozi. Inkret Alfonz, Jaklič Pavlina .Jcscnovec Jožica, Jereb Milan, dr. Janžekovič Janez, JezerSek Mara. JoSt Tinka, Jug Riko, Justin Terezija. Kalin Savel, Kaline Mira. Ken-da Vanda. Klin Majda, Kočevar Jernej, dr. Kos Franc, KoSir Pavla, Kovačič Mlcika. Klanje Jellca, KrlStof Mlmi, dr. Kržan Franc. Labernik Felicita, Lehen Ivanka, Lipovec Tino, Lojk Dora. Lužovec Poldka, Marte-lauo Ivan. Majer Miha. Mihelčič Hilda, Marčič N„ Makuc Landa. inž. Markič Lote, Markovič Bogdan, Martelič Marija. MerSal Milka, Medvešček Leon, Mihelčič Valentin, Micher Anči, Mercina Franc, Mlakar Zorko, Milač Ivan. Mihelčič Josip, Mlšič Milan. Močnik Pepca, Nachtignl Stanislav, Naglič Vladko, Nedolj-kovič Angela, Negiša Micl, NeSič Ana, Normall Jožef, Novak Stanisluva, inž. Oblak Ivan. Oblak Ivan, Obrtna zbornica, Ooepek Martin, OjstrIS Mtcl, OjstriS Anica, Okorn Tončka, Osovnik Tone, Pungarc Anton, Paulin Milica, Pavlič Karol, Pcčnik Ivan, Perko Mila, Pcrko Franc, Porko Anton, Prti Marica, Perušek Dana, Petek Ivan, Petek Tončka. Petejan Josip, Pfclfer Aleksander, Plnnecki Ivn. Plrnat Marjeta, PiSot Franc, 1'latner Alojzij, PlnvSič Zora, Plsničar Lojzka, Pllverlč Fani, Plutovn, Podboj Mnrijn, Podlogar Anica, dr. Pokom Jož, Polak Anka. Porekor Justa, Potlsch Milica, inž. Potočnik Milan, Potoknr Sanka, dr. Prevo Vladimir, Prime Mirni, Pristaveo Marija. Puhar Ivo. Pute-ani Heda, Bnjhnrd Vili, Rajhman Zlatka, Rajnar Vol-kar, Rode Alonkn, Rohljenko Janjn, Romih Alojzij, Rovnr Krlsta, Rovan Ljudevik. dr. Rupnlk Ivan. Sam-sa Fani. Saksida Franc, SavinjSek Jaki, Satler Pavel, Saks Ivnnkn, inž, Snx Mirko, dr. Sfiligo.1 Josip. Bltar Ada. SkruSnlj Lado, Bmcrkolj Anton, Snoj Anton, Spindler Slava, Sretenovič Dragoljub, Stare Anton, Slrainar Popea. Strgnr JoSko, Stritar Albin, 8vetlm Micl. Suhadolnlk Ivan. Snpcrie Tonček. Semca Alojz. Smerdu Fran. Strgar Erna. Strgur Joško. Sterln Mlmi.
Strašak Joiica. dr, Savnlk Zofija, dr. SapU» Anton, dr Slmončlč Zdravko. dr.
tiplcur Jakoh. Šolske sestre, fttlh Milena. Sembrek le-ro.lja. Sertal Franc, Slrcelj F«nka. dr. Si Jane Franjo. Skufea Franja, ftnajder Ivank«, Sohlldlchen. Slil.ar Anton, steinherger Drago. Sohaup SergeJ. Schaubaeh Lea. StukelJ JoSko. Tartor Malčl, Tavčar O ga. Trpin Ivan, Todorovl« Milena, dr. TomSifl Kranc, lome Ivan, Tramnui Franc, Tratnik Vlaj.ta, Traner Julk^ Traven Ani. Trtnlk Blnionn. Tumpuj Lojzka, Turk Mira. Tu-rel Anioa. Tuje« Boiena. Valeučak Vastu Varda Slo-hodan. Vatovoo Cedka, Vehovec Srečko. Vahovec Ag-nes. Vilar Venčesluv. Viher Marija Vičtč Km 1. Vidmar Mirko, Vodeb DuSan. Vogrino France Vojc Jože, Volk Ivau. Vovk Anton. Vrunčlč Gustav. Vrezoe Nada, Vrtačnik Marija, Vranjok Smlljun. Udrutonje vojnih invalidov, Urhas Fanči. USaj AndrlJn, /.ajo Vldojka. ZabukovSek Anica, Znlar Zalka. Zaeherl Mimika. Za-inejlc Kina. Zalokar Ana, Zalotol Vinko. ZdolSek Alojzij, ini. Zdenko Franjo. Zemlji« Angelu. Zunančič t.u-stl. Zoreo Črtomir, dr. Ženiva MIha. Žerjav Mihael, dr. Žibart Ivan, Zidan Ivan, Znidar Cene, Zupančič Ačim.
Iz Gorizije
češnje. Trg s češnjami prihaja v teh dneh do [Kipolnega razmaha. Letina je letos srednja, boljša po vipavskih bregovih kot jjo briških gričih. ProdajUtt cena je določena. Na izvoznem trgu se pri nakupu na debelo mehJco blago, ki gre že h koncu, plačuje po L 2.20 kg, trdo bolj trajno blago, ki je v večjih množinuh začelo šele zdaj prihajati, po L "5.10 kiJograin. — Kakor vsako leto so tudi letošnje češnje okusne, polne prijetneg« soka in so prinesle mnogo dobrega nazjx)loženja. Saj čašenj so vsako leto veseli vsa dežela.
Dve poroki. I>ne 26. majnika sta se v Idriji poročila g. Viktor Rudolf, posestnik in trgovec v Montenero d'ldria, in gdč. Marija Kobal iz ugledne idrijske družiue. — Dne 3. roinika sta si v Merni pri Goriziji obljubila zvestobob do smrti g. Pavel Budin, tiskar, in gdč. Anica Klančič iz spoštovan« družine v Merni. — Obema paroma žoliinio obilo sreče in božjega blagoslova 1
Z Gorenjskega
V Naklem je bilo te dni zborovanje bivših frontnih bojevnikov. Vodja bivših bojevnikov v Naklem je ]x>stal Franc Križaj, za vsako va« pa 60 bili postavljeni posebni podvodje.
Kuharski tečaj 60 imeli na Jezerskem. Udeležilo 6e ga je veliko žen in deklet.
Smrtna nesreča na ieleiuiški progi. Polir Jožef Siedler od državnega železniškega ravnateljstva v Beljaku Je imel opravka v karavanškem predoru. Tam ga je zgrabila drezina ln vrgla na tla. Siedler se jo hudo poškodoval. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico na Jesenice, vendar pa je bila vsa zdravniška pomoč zastonj. Umrl je kmalu, ko so ga prinesli v bolnišnico.
S Spodnjega štajerskega
Žetev smrti. V Mariboru je umrl v starosti 56 let mizarski mojster Alojzij Munda. Na Tez-nem je izdihnil svojo dušo u|x>kojenec državnih železnic Anton Novak, star 65 let. V Rimskih Toplicah so umrli 01 letna Marija Bledermann iz Gabernega, Frano Kleist iz Tolstega in 40 letni Ivan Su-sak lz Slivne.
Nesreče. Avtomobilski mehanik Henrik Ver-tačnik je hotel stopiti v avtobus, pri tem je pa padel in si zlomil desno roko nad komolcem. — V nekem velejjodjetju na Teznem zaf>08leni 40-letni delavec Alojzij Kranjc se je jx> nesreči polil z vročim čajem in se močno opekel po obeh rokah. — S kostanja je padel 11 letni učenec Albert Gottesheim v Mariboru in dobil hude notranje pokodbe, — 56 letno kolarjevo ženo Elizabeto Brentuša je povozil tovorni avtomobil in jo hudo posodoval. mbležala je nezavestna. Poleg pretresa možgan ima tudi notranje poškodbe in rane po vsem Životu in glavi.	"
Smrtna nesreča v Mozirju. V gozdu /»ri Mozirju se jo pri podiranju dreves zgodila smrtna nesreča. Posestnik Orel jo v svojem gozdu sekal drevesa. Nesreča je hotela, da je drevo padlo na štiriletnega sinčka njegovega soseda Štefana Pre-sečnika, mu zdrobilo lobanjo in zlomilo desno nogo nad kolenom. Prenesli so ga takoj k zdravniku v Mozirje, kjer je v ordinacijski sobi zdravnika umrl.
Iz Hrvatske
Hrvatska glasbena umetnost na glasbenih prireditvah v Kirenzi. Prihodnje leto bo na znanih glasbenih prireditvah v Firenzi poleg italijanske in nemške glasbe zastopana tudi hrvatska glasba.
Hrvatski inuzikolog profesor Stanislav Straž-nicki je odpotoval za par mesecev v Nemčijo, kjer se bo na posameznih vseučiliščih seznanjal z novoustanovljeno katedro za glasbeno vedo.
Bolgarski balet se bo po daljši turneji po Nemčiji ustavil tudi v Zagrebu ter bo nastopil s komadom »Nestrinarji«.
Mestna občina v Sisku pripravlja veliko spomenico, v kateri bo objavila vse znane podatke od ustanovitve Siska do najnovejših dni.
O hrvatski politiki jx> ilirski dobi je zadnjič predaval hrvatskim časnikarjem v Zagrebu načelnik hrvatskega državnega zavoda za narodno prosveto dr. Mile Starčevič.
Ob 66. obletnici smrti Ilrista Botera je priredil tamošnji bolgarski akademski klub »Knjaz Simeon Trnovski« sjjominsko akademijo, ki jo bila posvečena bolgarskemu narodnemu budite-lju in pesniku.
Iz Srbije
Huda vročina v Belgradu. V Belgradu je v zadnjem času pritisnila neznosna vročina. Podnevi so mestne ulice precej prazne. Na njih je videti samo ljudi, ki imajo res opravka v mestu ali pa v kakem uradu. V poj>oldansklh urah so hodijo meščani hladit v hladne savske in donavske valove. Mestna občina je znano kopališče na Savi »Pri šestih topolih« že preuredila. Kopališče lahko sprejme več tisoč kopalcev. Do kopališča vozi tudi cestna električna železnica. Ker vina primanjkuje, ljudje ne pijejo več toliko brizgancev, kakor prejšnja leta, temveč pridno segajo po pivu in še po cenejši pijači »bozk.
Tramvajski promet v Belgradu. Belgrajska mestna občina je obnovila promet cestne električne železnice skoraj na vseh progah, razen na krožni progi, kjer je prej vozil tramvaj št. 2. Promet na tej progi še ni vpostavljen zaradi preureditve trga na Slaviji, kjer so jxxlrli večino prejšnjih stavb in poslopij, med drugimi tudi prejšnji^ stari hotel »Sjavijat. Zaradi razširitve trga, ki bo dobil lepo zaokroženo obliko, bodo postavili tračnice tramvajske proge št. 2 tudi po novem načrtu. S tega trga so prestavili malo višje tudi postajo tramvajske proge št. 10, ki vozi na Voždovac. Sedanja postaja je v bližini prejšnjela učiteljišča. Cene voznim listkom na električni železnici so sedaj enotne in stane vožnja 8 dinarje, ne oziraje se na daljavo prevoza. Promet na tramvaju se je zopet zvišal ter so posebno zasedeni vozovi na progah: Kalemegdan —Slavlja, Terazije—Cvetkova mehana, Slavija— Voždovac in Terazije—Topčider. Po enoletnem presledku so pričeli voziti tudi že nekateri avtobusi. Po meatu sicer še ne, temveč skrbe za zvezo z bližnjo okolico.
V Kragujevcu sta se poročila g. T. Potočnik ln gdč. M. Pungartnlk. Iskreno čestliamo!

193.
»Sanjalo se mi je, da sem se poročila s svojim ženinom. A pot od ženinovega doma do cerkve je bila trnova in dolga, da sem hodila sedem let, preden sem prišla do njega. Po sedmih žalostnih letih sem jela šele uživati zakonsko srečo.« Te besede so pretresle Mirkovo dušo, da ji je še enkrat prisegel zvestobo in ljubezen.
194.
Med tem so jeli prihajati svatje in družice. Ni še pretekla ura in zbrani so bili že vsi od blizu in daleč. Tudi okoli cerkve sv. Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva. Vse je gledalo nevesto in ženina, ko sta se ravnala k poroki. Med gledalci ni bilo niti enega sovražnega iu zavidljivega očesa, ko sta stopala iz cerkve.
195.
V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama radost. Obhajala se je velika gostija pri Serajniku, naj-premožnejšem kmetu v Rožni dolini. Mnogo ljudi je bilo iz okolice. Se prostora niso imeli po hišah. Kar na prostem so se gostili in se veselili, kakor so se samo v takratnih srečnih časih.
ŠPORT
Odločitev je že padla
Prihodnjo nedeljo Roma : Modena
Vse od lanske jeseni smo zasledovali zanimiv potek italijanskega državnega nogometnega prvenstva. Z malimi presledki so igrali nedeljo za nedeljo, pred nekaj dnevi pa je bilo na vrsti predzadnje ali 29. kolo. Počasi so prilezla na vrh razpredelnice vodilna moštva, položaj pa je bil nejasen vse do zadnjega. V nedeljo so spet zmagali favoriti in razdalja med Komo, Torinom in Venezio je ostala ista. Znašala je le po eno točko.
Sedaj, ko nam je znan spored zadnje ali finalne nedelje, je gotovo, da je usoda na vrhu, pa tudi na koncu že vnaprej zapečatena. 14. t. m. bo igrala Roma, ki vodi s 40 točkami, z Modeno. Prvi z razpredelnice se bo meril z zadnjim in so tako vsa ugibanja o ziidu odvišna. Roma bi morala imeti senzacionalno smolo, dn bi podlegla proti Modeni, ki se je že sprijaznila s tem, da bo prihodnje leto igrala v drugem razredu. Roma je torej že vnaprej dobila bitko, tehtnica se je nagnila in boj bo šel le še za naslednja mesta.
Po 29. kolu je dobila razpredelnica državnega prvenstva tole sliko:
Roma	29 15 10 4 53 21 40
Torino	29 16 7 6 59 37 39
Venezia	29 15 8 6 40 23 38
Lazio	29 13 9 7 53 37 35
Genova	29 12 11 6 50 35 35
Juventus 29 12 7 10 46 40 31 Triestina 29 8 13 8 29 31 29 Bologna	29 12 4 13 49 36 28
Milano	29 10 7 12 53 51 27
Fiorentina 29 10 5 14 49 49 25 Ambrosiana 29 7 11 11 30 46 25
LJUBLJANSKI 1NEMAT0GRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-detiafi ln oraznlkih ob 10.30,14.30,16.30 in 1P.3C
Velefllm I
Velefllm I
Hči zelenega gusarja
Fosco Giachetti, Doris Duranti, Camilo Pilotto kino matica - tisi,. z2-4i
Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitaši prikazuje film PAPA LEBONNARD
V (rlavnih vlogah: Ruggero Ruggeri Joanne Provost in drugi kinu union - tel. 22-21
Film napete in tajinstvene vsebine NEVIDNI ŽARKI Boris Karloff in Bela Lugosi kino sloga - tel. 27-30
Liguria
Atalanta
Napoli
Livorno
Modena
29 29 29 29 29
9 8 8 8 6
13 38 56 25
14	33	46
14	32	48
15	33	57
16	23	57
23 23 22 19
Športno literaturo so obogatili Nizozemci z originalnim delom o »duševnem treningu«. Knjigo, ki govori o duševni pripravi na naporne tek-ke, sta napisala časnikar Joris van den Berg in nizozemski športni voditelj Karel Lotsy. Knjiga je vzbudila v strokovnih športnih krogih veliko pozornosti. V glavnem obravnava duševno kon-dicijo, ki je rezultat življenjske sreče, energije, navdušenja za tekme in podobno.
H fcj
d&tcktu/
73
Potem ko je bil Kužek prijet, je vedel, kdo so bili tatovi in kje so se skrivali. O, če bi bil Mišek mogel najti Kužka!
J&tcio:
25 letna gospodična
sprejme Blužbo, najraje kot vzgojiteljica pri otrocih. Gre tudi v pisarno aH primerno podjetje. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vestna ln Izobražena« št. 3502.	a
MALI OGLASI
V malih oglasih valja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjsklh oglasih ja beseda po L 1—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po 10.60. Davek »a računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
Službe | BKiuitmeg
1 Službe |
Dobe:
Hišno pomočnico
sprejmemo k mali družini. Starost do 30 let. Vajena ludl kuhanja. Hrana ln plafa dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. julij« 3442.	b
Zelišča
Robldov list, mallnov list, Jagodov list, preslica, lipov cvet, bezgov cvet ln suhe gobe. Vse v suhem stanju. Plačam najvišje cone. Mira čučok, trgovina Sv. Petra cesta 13. Tel. 31-85.	1
Izrabite priliko
prinesite vso vrste stare vreče, krojaško ln šivilj ske odrezke tor vse stare cunje, ki vam najvišjo plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33, telefon 34-26.	k

Jitcjo:
300 lir nagrade
dobi, kdor ml preskrbi 2—3 sobno komtort. stanovanje v bližini centra. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 3524.
Pohištvo
Krasno pohištvo
si oglejte v lokalu Medvedova ulica 28. Odprto od 16.—19. ure. Pohištvo Malenšek, Celovška cesta št. 258. Telef. 37-70. š
Posestva
Parcelo
ca. 3000 m', blizu postajo D. M. v Polju - prodam. Ponudbo pod: »Parcela 3000« na upravo »Slov.« pod štev. 3526.	p
Hišo v Zagrebu
kupim v .'rednosti do 500 tisoč lir. Plačam takoj. -Ponudbe na upravo Slovonca pod »Hiša« št. 3635.
Berite
Slovenca
in oglašujte v njem!
»Najhujše je to, da imam premalo ča sa« — je šlo Mišku po glavi. »Če v teh 24 urah ne pogodim, kje je Kužek, bo že prepozno. Poglejmo! Ce človek hoče prijeti tatu, ga mora najti. Če ga pa najdeš, I te lahko spozna, če ga pa ne primeš o pravem času, prime on tebe!«
Mišek se je domislil izvrstne razrešitve: da bo tatove prijel sam na sebi!
Umrla nam je naša nadvse ljubljena žena, predobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Siard Štefica roj. Krže
trgovka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 10. junija 1942, ob 4. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. junija 1942.
Žalujoči: LOJZE, mož; JELICA, SASl, otroka; MICI KRZE, sestra
in ostalo sorodstvo.
Selma Lagerlof:	4
Zaklad gospoda Arneja
Torazinova mati je k vsemu temu molčala, dokler je bil sin doma, ko pa je zopet odšel na pot, je rekla nekega jutra deklici:
»Jaz nisem tako bogata, Elsalilla, da bi te mogla hraniti in oblačiti za to, da boš ti držala roke v r.a-očju in 6e predajala svoji žalosti. Pojdi z menoj tja doli na mostove in 6e nauči snažiti ribe.
Tedaj je šla Elsalilla z njo doli na mostove in je ves dan 6tala med drugimi dekleti in čistila ribe.
Toda večina žena na mostovih je bila mladih in veselih. Začele 60 z Etealillo govoriti in jo vpraševati, zakaj je tako žalostna in molčeča.
Tedaj jim je začela Etealilla pripovedovati, kaj je doživela pred nič več kot tremi nočmi. Pripovedovala je o treh razbojnikih, ki 60 skozi vetrnik v strehi vdrli v 6obo in umorili vse, ki 60 ji v življenju bili dragi in dobri.
Ko je Etealilla to pripovedovala, je padla črna 6enca na mizo, za katero je 6tala in delala. In ko se je ozrla, 60 6+ali pred njo trije odlični gospodje, 6 širokimi klobuki z velikimi peresi na glavah, oblečeni pa 60 bili v žametne obleke z velikimi na-borki, ki 60 bili prepleteni 6 6vilo in zlatom.
Eden med njimi je bil videti odličnejši od drugih dveh. Bil je zelo bled; njegova brada je bila pristrižena in oči 60 mu ležale globoko v svojih amicah. Sicer pa je bil na videz vesel in drzen .ravalir, ki je hodil po obljudenem mo6tu navzgor in navzdol, da bi si mogli ljudje ogledati njegovo krasno obleko in lepi obraz.
Etealilla je prenehala z delom in pripovedovanjem. Stala je tu z odprtimi U6tmi in ga gledala. Mož pa se ji je nasmejal.
.»Nismo prišli, da bi te prestrašili, dekle,« je
l;
rekel, »in prosimo te, da dovoliš tudi nam poslušati svojo zgodbo.«
Uboga Etealilla! Nikoli v svojem življenju še ni videla takega moža. Mislila je, da ne bi mogla pred njim niti govoriti. Molčala je in gledala le na 6voje delo.
Tedaj je začel tujec še enkrat: »Ne boj se, deklica. Mi smo Skoti, ki smo skoraj deset let bili v 6lužbi švedskega kralja Ivanesa; zdaj pa 6itio dobili dopust in potujemo domov Prišli smo v Mar-strand, da bi našli priložnost, da 6e prepeljemo v Škotsko; ko pa smo dospeli sem, 60 zamrznili vsi zalivi in Ijordi in morali smo ostati tu in čakati. Nobenega dela nimamo, pa blodimo po mostovih in 6e razgovarjamo z ljudmi. Veselilo bi nas, dekle, če bi nam dovolila poslušati svojo povest.«
Etealilla je spoznala, da je zato tako govoril, da bi ji dal časa, da 6e zbere. Končno 6i je mislila sama pri sebi: Pokazati moraš, da ni6i preneznat-na, da bi govorila 6 tako visokim gospodom, Elsalilla! Saj si vendar dekle poštenega rojstva in nobena ribja dekla!
»Pravila 6em o krvoprelitju v župnem dvorcu v Solbergi,« je rekla Etealilla. »Toliko jih je, ki vedo o tem pripovedovati.«
»Da,« je odvrnil tujec, »toda doslej nisem vedel, da je kdo od ljudi gospoda Arneja ostal pri življenju.«
Tedaj ie pripovedovala Etealilla še enkrat o napadu divjih razbojnikov. Pripovedovala je, kako so 6e 6tari hlapci »družili okoli gospoda Arneja, da bi ga ščitili in kako je gospod Arne 6am 6trgal meč s 6tene in planil nad razbojnike, ki pa so ga premagali. In stara župnikova žena je dvignila meč svojega moža in hotela nad roparje, ti pa so 6e ji smejali in jo pobili s krepelcem na tla. In vse ostale ženske so se skrile na peč. toda ko so bili možje pomorjeni, so razbojniki prišli, jih zvlekli 6 peči tn jih pobili. »Poslednja, ki eo jo umorili,« je rekla
Etealilla, »je bila moja ljuba sestra p>o mleku. Tako milo je prosila za 6voje življenje, da 6ta jo pa dva izmed njih že hotela zadaviti, toda tretji je dejal, da morajo vsi umreti in ji je zasadil 6voj nož v 6rce.«
Dokler je govorila Etealilla o umoru in krvi, so stali oni trije možje tiho pred njo. Nobenega pogleda niso izmenjali med 6eboj, toda njihova uše6a so bila napeta od poslušanja in oči so se jim svetila in zdaj pa zdaj so se komu izmed njih zaprle ustnice, da 60 6e mu zasvetili zobje med njimi.
Elsalilla je stala tu z očmi polnimi solz, niti enkrat jih ni dvignila, ko je govorila. Ni videla, da ima mož pred njo oči in zobe kot volk. šele, ko ie bila 6 pripovedovanjem pri koncu, si je obrteala oči in se ozrla vanj.
Toda ko sta se njuna pogleda 6rečala, 6e je njegov obraz takoj izpremenil.
»Če si morilce tako dobro videlo, dekle,« je rekel, »bi jih gotovo takoj prepoznala, če bi jih srečala?«
»Čeprav sem jih videla le ob 6oju trske, ki 60 jo potegnili z ognjišča, da bi si svetili pri moritvi,« je odgovorila Elsalilla, »bi jih z božjo pomočjo gotovo spoznala. In V6ak dan molim k Bogu, da bi jih mogla kod srečati.«
»Kako misliš 6 tem, dekle?« je vprašal tujec. »Ali ni res, da 6o moriteki klateži mrtvi?«
»Da, to seveda vem, je rekla Etealilla. »Kmetje, ki 60 jih zasledovali, 60 sledili njihove 6ledove od župnišča do neke razpoke v ledu. Do tja 60 videli na bleščečem ledu sledove 6ani in čevljev, ki 60 bili jx>dkovani z železom. Od razpoke pa ni vodila nobena 6led več in kmetje 60 mislili, da 60 vsi potonili.«
»Ali (i, Elsalilla, ne verjameš, da 60 mrtvi?« je vprašal tujec.
»Seveda, verjamem, da 60 utonili,« je odvrnila Etealilla, »in vendar prosim vsak dan Boga, da bi se bili rešili. Tako govorim Bogu: Daj, da bi bilo tako, da so zavozili le konji s sanmi v razpoko, morilci 6ami pa da bi mogli ostati živi.«
»Zakaj želiš to, Etealilla?« je vprašal tujec.
Nežna deklica Etealilla je vrgla glavo nazaj m oči so se ji svetile: »Hočem, da bi živeli, da bi jih mogla najti in ujeti. Hočem, da bi živeli, da bi jim mogla iztrgati srce iz prsi. Hočem, da bi živeli, da bi videla njihovo razčetverjeno telo privezano na kolo.«
»Kako pa bi ti to izvršila?« je rekel tujec. »Saj si vendar le šibko, majhno dekle.«
»Če še žive,« je dejala Etealilla, »jih bom že [Privedla do kazni. Raje grem sama v 6mrt, kot pa da bi jim pustila jx>begniti. Gotovo so močni in krepki, vem to, toda meni ne bodo ušli..
Zdaj se je tujec nasmejal, toda Elsalilla je to-f>otnila z nogo.
»Če so še živi, tedaj pač ne bom jx)zabila, da so mi odvzeli dom, tako da sem zdaj uboga dekla, ki mora stati na hladnem mostu in čistiti ribe. Spomnila se bom, da so pomorili vse, ki so mi bili dragi. Zlasti pa se bom spomnila tistega ki je potegnil mojo 6etro po mleku 6 peči in umoril njo, ki mi je bila tako ljuba.«
Ko pa je mala, nežna deklica pokazala tako veliko jezo, so se pričeli vsi trije škotski vojščaki smejati in odšli 60 po 6Voji poti. Šli so čez pristan in zavili v ozko ulico, ki je vodila na trg. Toda še dolgo potem, ko so bili izginili, je Etealilla slišala, kako 60 6e smejali na vse grlo, posmehljivo in zveneče.
Poslanka.
Osem dni j>o smrti so gosjx>da Arneja pokopali v solberški cerkvi in tetega dne je bila na Branehogu izvršena preiskava o umoru.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inl Jože Sodja
Urednik' Viktor Cenčil