P.b.b.
kulturno - politično glasilo
Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Itlagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt.
LETO XV. / ŠTEVILKA 43
CELOVEC, DNE 28. OKTOBRA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
Alžirski vrh v nevarnosti
Gre za ugled predsednika, polkovnika Bumediena
Dr. Jakob Kolarič C. M.:
Svetniki v Inči koncila
V luči sedanjega ikonoilla ise nam z nove strani pokaže naše razmerje do svetnikov v nebesih.
Mi, ki smo še na zemlijii, smo božje ljudstvo na poiti, svetniki so božje ljudstvo na cilju.
Namesto božje ljudstvo na zemlji lahko z drugo besedo rečemo: Cerkev na zemlji, svetniki pa so Cerkev v nebesih. Mii smo tedaj še potujoča Cerkev, svetniki pa so Cerkev, ki je že dospela domov.
Obe Cerkvi, Cerkev v nabesiih in Cerkev na zemlji, sta skupaj eno božje ljudstvo.
Zakaj se imenujemo božje ljudstvo? Zato, ker nas je Bog ustvaril, Kristus, Sin božji, pa s svojo krvjo odkupil; pri krstu pa smo bili prerojeni v božje otroke.
Lahko rečemo še drugače; Cerkev je božje kraljestvo na zemlji; poleg božjega kraljestva na zemlji pa je nebeško kraljestvo. Božje ‘kraljestvo na zemlji se nadaljuje v nebeškem kraljestvu. Kralj obojnega kraljestva je Kristus. Kakor smo mi na zemlji ki svetniki v nebesih eno božje ljudstvo, tako je tudi božje kraljestvo samo eno.
In vendar je med obema razlika, celo zelo velika razlika. Božje kraljestvo na zemlji je sredi bojia, božje kraljestvo v nebesih pa že slavi zmago. Zato govorimo o vojskujoči se Cerkvi in o zmagoslavni Cerkvi. Mi na zemlji smo vojskujoča se Cerkev. Vojskujemo se z zunanjimi in notranjimi sovražniki, z vidnimi din nevidnimi sovražnimi silami, ki nas hočejo oropati nebeškega kraljestva.
Svetniki v nebesih so v zmagoslavni Cerkvi. DohojevaM so boj in ostali zmagovalci.
Če imamo vse to pred očmi, bomo laže razumeli naš odnos do svetnikov in njiiho-'vo razmerje do nas.
Zvezo med nami din svetniki dela Kristus. On je kralj božjega kraljestva na zemlji in božjega kraljestva v nebesih. Mi na zemlji im svetniki v nebesih smo udje istega velikega občestva, kateremu je Kristus glava. Zato smo po njem vsi med seboj povezani.
Svetniki so v odlični meri deležni trojne Kristusove oblasti: duhovniške (svečeniiške), učiteljske in kraljevske. Tako nam morejo 'Pomagati v trojnem oziru, kjer smo njihove 'Pomoči najbolj potrebni. Potrebna nam je pjihova priprošnja, potreben njihov zgled *n potrebno njihovo varstvo.
L Potrebna nam je priprošnja svetnikov, 'ker so’ isvetniiki deležni Kristusove duhov-n-lškie oblasti, zato motrejo- za nas pri Bogu Posredo vati, Biti duhovnik pomeni biti sred-lri:;k pri Bogu.
a)	Cerkev na zemlji je prepričana, da ji Cerkev v nebesih more pomagati. Zato se ‘Ujemi priproišnjii vedno priporoča. Litanije vseh svetnikov so. dokaz, kako Cerkev za-uipa v njihovo priprošnjo. Dolga je vrsta svetnikov, ki jih imenoma kliče; nekatere Pla- prosil tudi pod skupnim imenom. Vsi svetli očaki in preroki! Vsi sveti apostoli in evangelMsti! Vsi siveti mučenci! Vse svete device in vdove! Prašite za nas!
_ Prav tako nam pričajo, prazniki posameznih svetnikov, da so. svetniki naši priproš-njliki. Vsaka naša molitev k svetniku iz-:r,aža zaupanje v njegovo molitev, ki jo za uas polaga pred božji preši tol. Tako moli-irn,o na praznik sv. apostolov Simona in -toda v prošnji po. obhajilu: »Prejeli smo, Cospoid, svete skrivnosti im ponižno pro-simoi, naj nam po .posredovanju tvojih blaženih apostolov Šimoma in Juda daritev v čast njunega trpljenja koristi za ozdravljenje. Po Gospodu ...“ Prošnja ma praznik vseh svetnikov pa se glasi: »Vsemogočni, ''"ačnii Bog, Iki daješ, da zasluge vseh tvojih 'svetnikov slavimo, na en praznik, prosimo (Nadaljevanje na naslednji strani)
AfrloHaziijlstar vrhunislkii konferenci, ki so jo sklicali za 5. november v glavnem mestu Aližiiru, preitli nevarnost, da jo zopet odpovedo. V tem slučaju bi močno padel ugled alžirskega predsednika, polkovnika Bumediena med afriškimi in azijskimi deželami. Že enkrat, in sicer v juniju letos, je moral polkovnik Bumedion preložiti vrhunsKO konferenco, zaradi nemirov, ki so nastali v Alžiriji po padcu Ben Bele.
Sedaj pa so Kitajci nenadoma postavili pogoje za sklicanje konference 5. novembra: na njej bi obsodili Združene države Amerike, dalje naj bi se konference ne smela udeležiti Sovjetska zveza.
Izjava francoskega zunanjega ministra Couve de Murvi!la, po čemer Francija vztraja na reviziji pogodbe Evropske gospodarske skupnosti (EWG), je vzbudila v bruseljskih krogih EWG pravi pravcati živčni pretres. Nekateri komentatorji gredo celo tako daleč, da označujejo francoske zahteve kot smrtni sunek za Evropsko gospodarsko skupnost.
Francoski zunanji minister Couve de MurvilHe je zahteval popolno prenovitev Evropske gospodarske skupnosti. Bistvene zahteve bli bile: omejitev pravic komisije Evropske gospodarske Skupnosti in ohranitev pravice veto za vsako posamezno vlado. Z novim letom bi bile tako možne samo večinske odločitve.
Šele ko bomo dosegli revizijo pogodbe, lahko dalije razpravljamo o rešitvi finančnih in fcm-eitilj,skih problemov, je dejal Couve de Murville. Vprav prepir zaradi teh dveh vprašanj je pravzaprav sprožil sedanjo krizo v Evropski gospodarski skupnosti.
Ti francoski pogoji, tako menijo zastopniki Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, bi lahko imeli za posledico, da bi prišlo do tesnejše zveze med ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti proti Franciji.
Udeležence je prisrčno pozdravil koroški vodja Lige dvorni svetnike Erwin Pabst, nato pa je visokošolski profesor dr. Karl Lugmayer, podpredsednik organizacije, podal nekaj temeljnih misli o »Strpnosti kot podlagi vsake manjšinske poMfce“. Sledili so referati o situaciji v posameznih avstrijskih narodnostnih skupinah. Za Slovence je govorili okrajni šolski nadzornik Vovk, za Hrvate okrajni šolski nadzornik Mersič, za Madžare okrajni šolski nadzornik To!)ly, o položaju dunajskih Cehov, Ciganov ter Židov pa je poročal tajnik Lige dr. Erich Kor-ner, ki je imel v rokah tudi vodstvo celotnega dobro uspelega seminarja.
Manjšinska vprašanja
V diskusiji, ki je nato sledila, se je izkazalo predvsem, da je manjšinska problematika zelo občutljiva ih mnogovrstna. Poudarjeno je' bilo, da mora vsaka manjšina računa ti s takimi pripadniki, ki iz samega oportunizma menjajo narodnost, hkrati pa je prišito čisto, jasno do izraza, da je treba .videti psihološke in zgodovinske faktorje,
Rdeča Kitajska, ki ni gctova, da bi se izpolnile njene zahteve, upa s podporo Pakistana in Kambodže preložiti vrhunsko konferenco na nedoločen čas. Polkovnik Bumedien se tudi boji, da ne bi nekatere •Kitajcem naklonjene lalfriiške države, n. pr. Tansanva in Somalija podprle pekinške zahteve. Tudi trenutna afriška konferenca, ki jo je oknica! ganski predsednik Nkrumah v Akri, pomenil veliko nevarnost za vrhunsko fconf©ranico v Alžiru. Te 'konference, na kateri: je od 36 afriških držav navzočih le polovica, se udeležuje tudi Bumediem, ker se mu zdi nujno propagirati med udeleženci za vrhunsko konferenco v Alžiru,
Na drugi strani pa pravijo opazovalci, da je upadlo navdušenje za Evropsko gospodarsko skupnost. Tako je za Zahodno Nemčijo sedanji trg Evropske gospodarske skupnosti za njeno obsežno industrijo premajhen.
Italija trpi pod različnimi kmetijskimi določbami in se boji konkurence nekaterih drugih dežel, kot na primer: Grčije, Izraela, Tunizije, Turčije, Španije, katerim je Evropska gospodarska skupnost dovolila uvoz gotovih agrarnih produktov (poljskih pridelkov).
Stalini napadi francoskega predsednika de Ganila proti Hallstelinu in po njem vodeni komisiji Evropske gospodarske skupnosti je pripeljalo do različnih mnenj znotraj komisije, s tem pa so se zopet odprla narodna nasprotstva.
Neodvisni italijanski časopis »La Stam-ipa“ iz Turina je prinesel govor francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla pod naslovom »Francija zahteva odpoved evropske enotnosti in nudi kot vračilo pogajanje o Evropski gospodarski skupnosti". Tiskovna agencija zahodnonemške liberalne stranke pa komentira: »Francija, Francija nad vse," razbereš iz vsakega stavka.
ki so privedli do tega in da je prav zaradi, tega nemogoče, če bi hoteli ta pojav uveljaviti kot princip za reševanje manjšinskih vprašanj. Namestnik koroškega deželnega 'glavarja dr. Kerstnig je zastopal mnenje, da naj bo toleranca na strani večinskega in .manjšinskega naroda tisto merilo, ki narekuje medsebojno sožitje. Deželni poslanec Avstrijske ljudske stranke v gradiščanskem deželnem parlamentu dr. Muller, pripadnik hrvaške manjšine, pa je bil mnenja, da bi v obeh velikih avstrijskih strankah bile potrebne jasne direktive, katerih bi se morali’ tisti funkcionarji na manjšinskem ozemlju držati, ki dejansko soodločajo o političnih vprašanjih.
Pri nedeljski skupni maši nam je član Lige pater Ivan Tomažič podali nekaj tehtnih 'misli o verskem aspektu popolne enakopravnosti, saj je ravno krščanska vera billa tista, ki je med narode kot prva vnesla idejo enakopravnosti.
Zbrani člani so se v dopoldanskih urah potem še bavili z raznimi predlogi in konkretnimi vprašanji; tako je prišlo do skle-
pa, da bo Liga podvzela ustrezne korake v zadevi topografskih napisov, sklenjena je bite resolucija predložena od .tajnika NSKS dr. Vospernika, ki jo naj zborovanje nastovi
na avstrijsko vlado in v kateri je predvsem izpovedano zadovoljstvo nad od kanclerja Klausa v Jugoslaviji nakazano potjo manjšinske politike; v tej resoluciji Liga zavrača tudi ugotavljanje manjšine ter hkrati prosi vlado, da reši vsa še druga odprta vprašanja v sodelovanju z zastopniki narodnostnih skupin.
Nadalje so delegati :in člani razpravljali o vprašanjih prijav k dvojezičnemu pouku (odjava od tega pouka oziroma možnost za odjavo bi bila na vsak način bolj pravična rešitev, ker ne bi pomenite diskriminacije), o slučajih očividne diskriminacije Slovencev, o zahvalnih adresah za v manjšinski publicistiki zaslužene osebe, o vprašanju Federalistične unije evropskih manjšin, g posebnem referatu pri koroški In gradiščanski deželni vladi, ki bi se bavii s slovenskimi, hrvaškimi ter madžarskimi kulturnimi vprašanji.
Volitev manjšinskega sosveta je bila zadnja točka dnevnega reda. V tem sosvetu sta dva delegata iz centralnega odbora ter skupno 18 odbornikov iz avstrijskih narodnih skupin. Za predsednika je soglasno ter z navdušenim aplavzom bil izvoljen naš dvomi svetnik ravnatelj dr. Joško Tischler.
Njegovo programsko .izjavo prinašamo na drugam mestu.
Ob zaključku je spregovoril nato še dvorni svetnik Pabst ter pokazal predvsem mnogovrstnost .manjšinskega problema, sociail-mo pogojenost in zgodovinski razvoj.
Smemo ugotoviti, da je seminar kl jub raznim mnenjem pokazal enotno gledanje v bistvenih in za manjšine življenjskih vprašanjih. Predvsem je dr. Komer opozoril na to, da smo v Avstriji še daleč od vzorne rešitve; še zdavnaj nismo Švica, kjer je vsaka skupina zares enakopravna, še zdav-naj ne Finska, ki ščiti Švede tudi v primeru, da dosežejo samo 7 odst. celotnega prebivalstva neke upravne enote. Jasno pa je billio povedano, da so ekstremisti tisti, ki dan za dnem glasno odrekajo Slovencem osnovne pravice, ne pa tisti, ki se zanje borijo.
Vsi, ki so se odzvali vabilu, so občudo-valti lepoto naših krajev ter lepoto naše pesmi. V soboto zvečer so seteki fantje ter šantjianški tamburaši nudili zborovanju pester kulturni užitek.
V zvezi s seminarjem Avstrijske lige za človečanske pravice je bil v ponedeljek zvečer v celovškem radiu v oddaji „Echo der Zeit“ intervju z zastopniki Lige za človečanske pravice ter s predsednikom novo ustanovljenega manjšinskega sosveta dvornim svetnikom ravnateljem dr. Joškom Tischierjem.
Kmečka gospodarska zveza VABILO
na občni zbor v četrtek, dne 11. novembra 1965 ob 14. uri popoldne v mali dvorani Mohorjevega doma v Celovcu
Spored:
1.	Pozdrav in otvoritev,
2.	»Kmetija ali farma", ref. dr. Vinko Zvvutter,
3.	»O moderni živinoreji z vidika živino-zdravnika"; ref. dr. Marko Dumpelnik,
4.	Poslovno in blagajniško poročilo,
5.	Volitve novega odbora,
6.	Slučajnosti.
Zaupniki zveze in vsd, ki se zanimate za vprašanja modemega gospodarstva, iskreno vabi jeni!
Za osrednji odbor dr. Vinko Zvritter, tajnik;
Erič Kummer, predsednik.
Smrtni sunek Evropski gospodarski skupnosti
Študijski seminar avstrijske Lige za človečanske pravice
V soboto, 23. in nedeljo, 24. oktobra, se je zbralo v prosvetnem damu v Škoci-janu v Podjuni okoli 35 delegatov in vabljenih članov Avstrijske lige za človečanske pravice iz vse Avstrije, da v referatih in diskusijah temeljito razmotrivajo o vprašanju »Avstrija in njene narodnostne skupine."
Svetniki v inči koncila
(Nadaljevanje s 1. strani) te, naklonu mam s pomnoženiim* številom priipnoišnjLikov tudii zaželeno obilje svojega usmili jemjia. PO' Gospodu ..
Cerkve in oltarji, posvečeni svetnikom, zigoiviomo' govore, kalkšmo moč ima priprošnja svetnikov.
to) Še posebej iso svetniki naši priprošnjiki pri sv. maši. Tam se še prav posebno izkažejo v svoji duhovni službi, ko z nami sv. mašo sodarujejo. ,,V občestvu združeni slavimo spomin najprej slavne vedno Device Marije... pa tudi tvojih blaženih apostolov in mučencev... in vseh tvojih svetnikov...“ Talko prosi Cerkev v tretji molitvi pred spremenjenjem.
Tako se Cerkev pri maši ponovno obrača do svetnikov in z njimi združena daruje svojo, daritev.
Naša molitev je revna, pomanjkljiva, nepopolna, zato potrebuje podpore, priporočila in večje moči. To jii dajo svetniki, naši bratje in sestre pri Bogu, ki so srečno fcon-oali zemeljsko pot. Sedaj ikot prijatelji božji našo molitev 'dopolnjujejo, naše prošnje Bogu priporočajo, kot da bi bile njihove lastne prošnje, in s svojim zasluženjem pokrivajo nepopoln osti naše molitve.
Tako pri molitvi in še bolj pri sv. maši zaslutimo, kako zelo smo povezani z nebeško Cerkvijo, z vsemi svetimi in zveličanimi v nebesih. Oni so tam, mi pa smo na poti tja, med njimi in nami pa je vaz molitve k njim in njihove priprošnje pri Bogu za nas.
2.	Potrebno nam je varstvo svetnikov.
Svetniki so delež,ni tudi Kristusove kraljevske oblasti. Oni s Kristusom kraljujejo v nebeškem kraljestvu, zato nas morejo uspešno varovati. Njihovega varstva pa smo na nevarni poti tudi zelo potrebni. Kristus Kralj, ki vodi svojo potujočo Cerkev proti nebeški, nas neprestano bodri im v borbi krepča. Toda dokler smo na zemlji, smo vedno vojskujoča se Cerkev, ki jo napadajo sovražniki. Kot člani vojskujoče se Cerkve dobivamo v borbi tudi rame. Zato nam stoji ob strani zmagoslavna Cerkev in nas v hudem boju podpira. V nebeški Cerkvi mi več grešnikov, vse človeške slabosti so od nje odpadle. Ima pa sočutje z nami, ki smo potujoča Cerkev, im v tem sočutju mam prihaja na pomoč.
Ne potrebujemo po pomoči samo v borbi, ampak tudi v drugih dušnih in telesnih stiskah: v trpljenju, žalosti, v bolezni. Svetniki so nam tudi v teh stiskah pomočniki. Že na zemlji je njihova sreča bila v tem, da so mogli drugim pomagati. Ali naj bi sedaj v nebesih bili na slabšem? Da bi videli naše trpljenje, pa bi mam ne mogli pomagati? Potem bi njihova sreča v nebesih ne bila popolna. Ljubezen, ki so jo na zemlji gojili, je v nebesih še močnejša. Ta ljubezen j;e tudi tam njihova moč. Bog hoče svoje svetnike pred nami na zemlji poveličati in pokazati, kakšno veljavo imajo pri njem, zato hoče, da se izkažejo kot mogočni pomočniki v naših težavah. Ko prosimo njihove mogočne pomoči, s tem Boga častimo, ki jim je tako moč dal.
3.	Potreben nam je tudi zgled svetnikov.
Svetniki nas učijo s svojim zgledom. Tako 'izvršujejo Kristusovo učiteljsko službo, katere sio v nebesih poleg duhovniške in kraljevske službe deležni.
Česa nats njihovi zgledi učijo?
a)	Učijo nas, kako se moramo premagovati. Vsak svetnik nam govori kakor sv. Pavel: „Do:ber boj sem bojeval, tek dokončal." Svetniki so se morali boiriti z isto naravo, kakor jo imamo mi; imeli so podobna ali še hujša slaba nagnjenja, kakor jih v sebi nosimo mi; trpeli so take ali še večje 'skušnjave kakor mi; bili so zalezovani od .pokvarjenega sveita in od hudobnega duha kakor smo zalezovani mi. Lahko rečemo še več: Nekatera so padli v iste grehe, imeli iste grešne navade kakor mi, pa so se iz njih dvignili. A oni so se vztrajno borili z vsemi temi ovirami in so jih premagali. V tej junaški bombi so nam zgled.
b)	UčijO' nas izpolnjevati božjo voljo. V tem je svetost: Vedno in povsod v vsakem položaju izvršiti božjo vodjo, tudi tedaj, kadar to ter/ja od nas junaške odpovedi.
c)	Svetniku nas učijo, kako moramo nositi svoj križ.
Simbol potujoče Cerkve je križ, pa ne poveličam križ, ampak s krvjo oškropljen. Potujoča Cerkev je vedno na Kalvariji. Šele ob 'koncu sveta se bo Kristus prikazal s poveličamim križem na nebu. Svetniki so se zavedali, dokler so b:IM na zemlji, da morajo tudi sami nositi križ za našim križanim Kraljem. Tudi njihovega križa se je .držala kri, ki je tekla iz njihovih vidnih
Politiini UJen
SPORAZUM ERHARD—FDP
Že nekaj tednov so se vršila v Zahodni Nemčiji koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade. Šlo je za to, ali bo ostala vladna 'koalicija med krščanskimi demokrati in liberalci (FDP).
V	minulem tednu je padla odločitev. V Zahodni Nemčiji bo še naprej vladala koalicija krščanskih demokratov in krščanskih socialcev z liberalci (FDP). Pri težavnih pogajanjih so se sporazumeli tako, da je Erhardova krščanska demokratska stranka v nekaterih važnih vprašanjih popustila.
Po tem sporazumu bo obdržal liberalec Mende še nadalje ministrstvo za vseeem-ške zadeve, zraven tega pa bo tudi podkancler. Zato pa so se liberalci zavezali, da ne bodo več napadali krščansko socialnega predsednika Jpisefa StrauBa.
Pogajanja so pokazala, da je Ludwig Er-hard proti svojim nasprotnikom v lastni stranki — v prvi vrsti Konradu Adenauerju in Joselu StrauBu — le uspel. Erhardova volja, ki je vztrajal, da mora Schroder biti zunanji minister tudi v novi vladi, je obveljala. V pogajanjih z liberalci (FDP) zaradi ministrstva za vsenemške zadeve je moral Erhaird popustiti. Še pred nekaj dnevi je prof. Erhard izjavil, da ne bodo imeli v bodoči zunanji in notranji zahodnonemški politiki liberalci nič opraviti.
Na svoji prvi seji je Bundestag izvolil za predsednika krščansko demokratskega politika Eugena Gterstenmaierjp.
V	sredo preteklega tedna, soi izvolili v Bundlestagu prof. Ludvniga Erharda ponovno za kanclerja Zahodne Nemčije.
Za Erharda je volilo 272 poslancev, proti jih je bilo 200, 15 poslancev Bundestaga pa se je glasovanja vzdržalo. Izid glasovanja je pokazal, da so štirje poslanci iz vrst vladne koalicije glasovali proti prof. Er-hardu. Pentajst belih volilnih listkov je bilo prav tako iz vrst poslancev, ki pripadajo ali krščanskim demokratom (CDU), krščanskim socialcem (CSU) ali pa liberalni stranki (FDP).
Šele dve uri pred izvolitvijo kanclerja, je odstranil Ludwig Erhard še zadnjo zapreko pri trdoživih koalicijskih pogajanjih. Moral je namreč obljubiti krščanski socialni stranki, t. j. bavarska sestrska stranka krščanskih demokratov, končno še petega ministra (kmetijskega) in pa sedež v svetu za obrambo. Krščanska socialna stranka je prijavila dodatne zahteve potem, ko je Lud-wig Erhard popustil lilberalnii stranki.
S tem ima Zahodna Nemčija zopet svojega kanclerja.
Nekaj ur pred ponovno izvolitvijo za vladnega voditelja in dva tedna pred svojo uradno vladno izjavo, je Ludvtig Erhard pred CDU in CSU frakcijo nakazal temelje svoje bodoče politike.
Program nove vlade določa zvestobo sedanjim zavezništvom in poudarja prednost združitve Nemčije. Bonnska vlada si bo prizadevala, da ohrani prijateljstvo s Francijo, hkrati pa bo zagovarjala uresničevanje določb rimskega sporazuma. S tem v zvezi se predlaga sestanek predsednikov vlad šestih držav. Program poudarja zvestobo atlantskemu zavezništvu z ZDA, zahtevo, naj Zahodna Nemčija sodeluje pri odločitvah o jedrskem orožju v NATO. Dalje je govora o ,,previdnosti" pri navezovanju diplomatskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami in ponavlja se, da je Zahodna Nemčija „edina zakonita predstavnica vsega nemškega ljudstva".
Kar se tiče notranje politike, določa program trdnost valute in izenačenje proračuna. Poleg tega bo stranka predlagala ponovno izvolitev Gerstenmašerja za predsednika Bundestaga.
NAPETOST ZARADI RODEZIJE
Že v prejšnji številki smo pisali, da hoče Južna Rodezija na svojo roko razglasiti neodvisnost. Proti enostranski razglasitvi neodvisnosti pa niso le nekatere afriške države, nego tudi nekaj držav Common-vvealtha. Z zadevo se je bavil tud. skrbniški odbor glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kii se je tudi izrekel .pirati samovoljni južnorodeziijiske vlade. Poleg tega je dala razumeti Smithu tudi vlada
Združenih ameriških držav, da ne bo priznala manjšinskega režima v Južni Rodeziji.
Toda kot izgleda, se južnorodezijsiki ministrski predsednik Smith ne meni za vse te stvari. Pretekli teden je poslal celo pismo britanskemu premieru Harraldu Wil-somu, v katerem mu sporoča, da je njegova vlada sklenila, da bo enostransko razgia-silla neodvisnost, če Velika Britanija ne razglasi takoj neodvisnosti na podlagi ustave dz leta 1961. Ta ustava namreč določa, naj vlada, M jo sestavljajo samo belci, vodi to kolonijo. Kakor znano pa živi v Južni Rodeziji 230.000 belcev in nad štiri milijone črncev.
Predsednik južnorodezijske vlade Smith je sporočil sklep vlade po seji, ki je bila v sredo minulega tedna. Smith je dejal, da so sklep O' enostranski razglasitvi neodvisnosti sprejeli načelno. V svojem pismu bri-fcamsikemu predsedniku vlade Wi!sonu pravi Smith, da bi razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije na podlagi ustave iz leta 1961 bila pravična in razumna, ker ustava določa pet načel, na katera se naslanja stališče britanske vlade. Smith pravi dalje, da se obvezuje spoštovati ustavo in sprejeti britansko intervencijo v nasprotnem primeru. Pismo zaključuje: „SprejeM smo že skiepe o prihoidinjih korakih. Posledice, ki bi mogle nastati, so v celoti odvisne od vašega odgovora na ta poziv, ki vam ga pošiljam."
V Londonu je bila zaradi tega kočljivega vprašanja Južne Rodezije seja zunanjepolitične komisije in komisije za obrambo v vladi.
... in uri nas ¥ Avstriji
VLADA JE PADLA
Strankarski spori med OeVP in SPOe se, kakor smo na tem mestu že nekajkrat po-roičali, že dolgo vlečejo' kot usodna rdeča nit .skozi avstrijsko domačo politiko. V tako imenovani veliki koaliciji je ponovno prišlo do manjših ali večjih nesoglasij, ki iso- že večkrat ogrožala plodmo' delo vlade. Dolgo 6a,sa je torej že »pokalo" v njej m že parfcriat je grozil polom v parlamentu. A vselej se je našlo nekaj vplivnih mož, katerim se je poisrečiCO' ipomirilti »prevroče" duhove iim najti koilifoor toliko ugodno rešitev.
V zadnjih mesecih pa je bilo opažati, da 'postaja prepad med socialisti in Ljudsko istiranko vedno večji, tako da je kanec prejšnjega tedna prišlo, do dokončnega zloma te koalicije, in sicer ob začetnih debatah o državnem proračunu za leto 1966 v parlamentu.
Že nekatani predznaki iso ikiazald na toi, da se bliža konec tega čudnega političnega »zaklona". Pri letošnji proračunski debati pa sta si obe skupini temeljito »skočili v lase" iin druga drugi »odpovedali zvestobo". Zvezni kancler dr.-Klaus je naslednji dan, t. j. v soboto, odšel k državnemu pred-
Prof. Ludwig Erhard je bil ponovno izvoljen od zahodnonem-škega Bundestaga za zveznega kanclerja. Voditelj socialnodemokratske opozicije Erler mu čestita k zopetni izvolitvi za zapadnonemškega kanclerja.
taleisinih ran ali tudi iz nevidnih srčnih ran. Po' križu so. naravnost hrepeneli, »žeja po trpljenju je gnala sv. Terezijo Vel., da je vzkliknila: »Trpeti aM umreti." Ista želja je navdala sv. Marijo Magdaleno Pariško, da se je dvignila do herojske odločitve: »Ne umreti, ampak trpeti!" (Sodja, Duhovne vaje, 156). Ko je Kristus vprašal sv. Janeza od križa, kakšno plačilo isi želi za vse, kar je zanj storil in trpel, je svetnik odgovoril: »Gospod, trpeti im biti zaničevan zaradi tebe." (Brevir.) Ko je bolnega francoskega duhovnika Giloteaiux-ja vprašal njegov rodni brat: »Ali rad trpiš?" je odgovoril: »Da, ker je to najlepše življenje in se s trpljenjem najbolj Bogu približamo, kajti vsako
trpljenje je drobec Odrešemikovega križa."
Tako nas svetniki učijo ljubiti križ.
*
Vidimo tedaj, da nam svetniki nikakor niso odmaknjeni. Nasprotno! V Kristusu so nam prav blizu. So naši priprošnjiki, naši ■'varuhi in v vsem naj lepši vzorniki. Zato se jim z zaupanjem priporočamo in se v stiskah radi zatekamo v njihovo varstvo. V svojem prizadevanju, da bi tudi me prišli kdaj k njim v nebeško Cerkev, pa gledamo na njihov zgled, kako so se oni botiilli, dokler so bili še v vojskujoči se Cerkvi na zemlji, kako so svoj križ za Kristusom pogumno oosilii in vedno želeli spolniti božjo voljo.
sednilku, kateremu je javil odstop celotne vlade. Predsednik Jonas je odstop vzel na znanje in zaprosili, naj ona še naprej vrši posle. Pretekli ponadeljelk pa je bila 'izvršena slovesna zaprisega nove, tako- imenovane prehodne vlade, katere člani so vsi dosedanji miimisltrii. Novaisitaira vlada bo o-'pravljalla le najnujnejše posle, določila termin novih državnozborskih votetev in njih izvedbo.
OZADJE VLADNE KRIZE
. Zvezni kancler 'dr. Klaus je v svojem radijskem nagovoru zadnjo soboto nekoliko prikazal ozadje te krize: »Za 1. 1966 torej ne bo proračuna, ker SPOe noče imeti nš-kakega rednega proračuna za prihodnje leto'. To pa zato ni hotela, ker hoče doseči, da bi prišlo do- pomladanskih volitev držav-mh poslancev. Nove volitve pa hoče SPOe zato izsiliti, ker bi cimprej mogoče rada dosegla svoj. jasno prikazani cilj: doseči, da zasede me,sito' kanclerja socialist. Pri tem upa, ida bo- tem hitreje dosegla ta cilj, č;m prej se bo mogla posli užiti komunistične pomoči, ikot je to' storilla pri zadnjih dežel-nozborstoilh volitvah na Tirolskem. Poleg tega mora pustiti čim manj časa razvoju novoustanovljene stranke svojega nekdanjega vnetega somišljenika, bivšega notranjega ministra Olaha. — To je dejansko ozadje, zakaj ni bila dosedanja vlada obeh velikih vladnih strank siabotiram, šele pri glavni proračunski debata., temveč že pri obravnavi ureditve sifcanovainjsfcega problema in končno zopet pri pogajanjih glede ljudskega, glasovanja o nujnosti radijske reforme. SPOe je odstopila od vseh dosedanjih ge-isell o ravnotežju in sedaj hoče doseči tudi mestiO' državnega kanclerja."
V zvezd z osnutkom novega.proračuna je v obrambo finančnega mini®tira dzjavi!, da dr. Schm.Lz že od vsega početka ni napra-v.l za 1. 1966 kakega »volilineiga proračuna", temveč proračun, M odgovarja denarni vrednosti šilinga in ki bi bil res veljaven za vse leto 1966 ter bi bil v njem vključen tudi tako imenovani eventualni proračun. Dir. Klaus je nadaljeval: »Tudi v zadnji iz-tdellani obliki proračuna je finančni inini-isl-jer pokazal svojo odgovornost nasproti avstrnjiskemu gospodarstvu im denarni: vrednosti, nadalje je poskrbe! tudi za odpravo škode po vodnih poplavah in se pokazal pripravljenega bolje denarno podpreti pouk, izobrazbo, znanstvena raziskovanja iitd. Nato je dr. Klaus še navedel, da Pia j.e dr. Schmitz odločno za to, da je treba gospodarjenje pni železnicah spraviti na čimbolj zdravo podlago, da bo čimerej odpravljen 'izredno velik primanjkljaj, ki ga še vedno izkazujejo in ki bi "naj bil prihodnje leto še večji — Kdaj bodo državnozborske valitve, še ni dokončno določeno, na vsak način pa spomladi 1966, medtem ko poteče zakonodajna doba sedanjega .parlamenta šele v jeseni prihodnjega leta.
Lep nov dar naše Mohorjeve družbe
2e več let zaporedoma nas ob prazniku Vseh svetnikov razveselijo nove knjige Družbe svetega Mohorja v Celovcu. Ob Vseh svetih je dan že precej krajši in večeri so daljši kot prej. Tudi je že hladno ob večerih in ni več prijetno sedeti pred hišo in gledati, kako zajema mrak dol in breg okoli nas. Zato človek rad seže po kakšni knjigi in sd z njo krajša dolge večere in se razvedri po truda polnem dnevu. Mohorjeva knjiga je torej dobrodošel gost. Še več lahko rečemo: Mohorjeva knjiga je prijatelj, ki ga z veseljem zagledamo in mu damo primerno mesto v svoji hiši.
Zvedeli smo, da so nove mohorjevke v glavnem dokončane in da so jih pričeli razpošiljati na vse kraje. V razpošiljalaici Mohorjeve družbe imajo te tedne zares veliko dela. Po farah na Koroškem bodo knjige dobili še ta teden. Udje Mohorjeve družbe in njeni prijatelji bodo torej lahko kmalu prejeli vsak svoj letošnji knjižni dar.
Gotovo se sprašujete ob tem, kaj nam je letos pripravila za branje ta naša starodavna knjižna družba, katere duhovni oče je v sluhu svetosti umiril lavantinski škof Anton Martin Slomšek? Kakšen je letošnji knjižni dar icelovške Mohorjeve družbe? Popišimo ga na kratko!
Letošnji knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu obsega štiri knjige. Prva je: Koledarska knjiga. Druga je povestna in ima naslov »Kaplan Klemen". Tretja je življe-njepisna: napisal jo je rajni prošt Benetek in ji dal naslov »Malo spomina", četrta knjiga pa je potopisna. V njej popisuje g. Vinko Zaletel svoje potovanje po Indiji.
Katera knjiga je lepša, boste vprašali. Težko je to povedati. Eden se zanima bolj za to, drugi za ono. Okusi ljudi so zelo različni. Lahko pa na splošno rečemo: letošnji knjižni dar bo vsakega zadovoljil vsaj v nekaterih pogledih in nikomur ne bo žal, če bo knjige naročil.
Naša sveta dolžnost
Sedaj, ko so knjige izgotovljene, je treba da pridejo med naše ljudstvo. Čitatelje našega lista prijazno vabimo na naročilo in jim jih priporočamo. Kupiti redni knjižni
Im folgenden zeigt der Autor das kirchli-che Leben der Karntner Slowenen.
Zusammenschlufi der Studenten
In Wiem besteht eim sehr ruhriger Verein von Hochschulern der sloveni soben Volks-gruppe in Karnten, namlich der »Klub slovenskih študentov" (Klub silowanischer Stu-denteo in Wiem). Er gibt audi ein (hefcto-graphiertes) Mitteilungsblatt »Information" heraus, das .sich mit osterreichischen Min-čerheitenfragen (nicht aur der Slowenen) befaBt. Zahlreiche bedeutende osterreichi-sohe PoiMltilker der beidem GnoBparteien ha-ken ctoj-t isdion Vortrage gehalten, ebenso nuch Wis,Sienschaftiar und Journalisten, und dabei stets eine sehr aulgeischlosseaie, Ge®terreich von Grund auf bejahende Ein-stellung dieser Studenten erlelbt. S eine ^tigliader :sind weiitaus iibenviegend der kathoiljsehen Gruppe (Narodni svet) nahe-stehend. Gelegentlich trifflt man Angeho-rige deis iKluibs auch auf internationalen Ta-gungem tiber Minderbeitenfragen, wahrend der beute einzige Dachvertband der euro-Paischen iMinderheiten, die »Fbderalisitische Union euTopaischeir Volksgruppen" (FUEV), kopenhagen, von den Karntner Sloivenen-0ltga:niisatiionen nur den Vdlfcsrat als ange-sohiiosiseneis MitgHed zabit, der aber schon s'a:t Jahr und Tag sich von den FUEV-Kon-gressen fernhailt und fiir die so ivichtige ^nbeit der FUEV kein Interasise mehr be-kundeit.
Eigsne Rundfunksendungen ...
Die Karntner Slowe,nein werden im Ositer-reichischen Rundfunk, Studio Klagemfurt, eureh eigene sloivenische Sendungen sehr starik iberiicksichtigt. Die er ste sloweniiiS'Che Sendung erfolgte noch auf Veranlassung der britisichen Besatzungsmachlt in der Sen-dergruppg Alpenland72 am 6. Janmer 1946 ’n Ferllach unter Verantwortung des auch keuite noch fiir die sloweniische Sendungen
dar Mohorjeve družbe je namreč za vsakega našega človeka, lahko rečemo sveta dolžnost.
K temu nas najprej priganja spomin na naše ljube starše in dede. Ti naši prednik: so se prav ob Mohorjevi knjigi učili brati in so se naučili marsikaj koristnega za življenje. Hiša za hišo po naših vaseh je imela mohorjevke in leto za letom je bila Mohorjeva knjiga dobrodošel gost v njih. In če so Mohorjeve knjige brali naš oče in mati, zakaj bi jih ne brala sin in hči? Sveta dolžnost iz spoštovanja našega rodu je, da naročimo Mohorjeve knjige in da prenesemo ljubezen do dobre in domače knjige naprej na naše sorodnike in potomce.
Drugič: dajmo, kupimo Mohorjeve knjige tudi zato, ker jih je izdala naša domača knjižna založba, častitljiva je ta založba, kajti praznovali smo pred leti že njeno stoletnico. Tolikokrat kupimo kakšno knjigo ali časopis druge založbe. Če to delamo, dajmo in kupimo še naše reči in predvsem naše. Najmanjša podpora, ki jo damo Družbi sv. Mohorja v Celovcu, je ta, da kupimo njene redne knjige. Knjige izdajati je težko delo. Veliko je skrbi prej, dokler ni knjiga izdana. Treba je zbrati mnogo sredstev, da se kupi papir za knjige, svinec za tiskanje in da plačaš delavce v tiskarni. Vse to j.e treba narediti prej, preden si dobil sploh kakšen šiling za knjigo. Za tiskanje je treba imeti komplicirane -stroje in jih vzdr-ževati. Tako knjižno ustanovo, kot j-e Mohorjeva, ja treba stalno in redno podpirati, ji dajati poguma in pomagati do primernih sredstev. En način, kako to naredimo — in najlažji način — je ta, da zdaj, ko izidejo Družbine knjige, knjige kupimo.
Tretjič: letošnje knjige so talko zanimive, da jih je res treba razširiti po vseh naših hišah. Povejmo o vsaki knjigi nekaj podrobnosti!
Koledarska knjiga
Letošnja Koledarska knjiga Družbe sv. Mohorja je spet takega obsega kot lanska. Najprej podaja kalendarij za leto 1866. Ta ima to posebnost, da iz njega vidimo, kateri svetniki se obhajajo v vsej Cerkvi in
veiranltwo'rtlichen Hauptrefereniten (Helmut Hartm-ann). Seiiher simd diese Sendungen, an welchen Berater und freie Mitarbeiter beider sll-owenilscher Dachverbande mitwdr-kan, sehr ausgebaut. Di-e w6chentliche Sen-dedtauer in Slowenisch betragt zwi:schen 275 und 295 Minuten, wobei im I. Pro-gramm tagldch zwischen 30 und 40 Minuten, am Samstagem langer beKiehungwei:se haufiger gasendet wiird. Sendesp-rache ist dabei die slow-enisiche Ho-ch- beziehungs-vveiise Scbriftsprache, j.edoch nicht in der etwas uberspritz-ten Neum-odellie-rung Lai-b-achs. Diese Sendungen in der Hoehspraehe we-rden ubrigens von allem Slovvanen, auch den Winddischen, vo-llig verstanden, ein Argument mehr dafiir, daB die -sogemannten WimdiiSiChen die in Karnten ublicbe und auch in der Literatur und Preš se gebraiuch-te Hoehspraehe voli verstehen. Vergleicht man di-e Rundfunkrechts-lage in Siidtiroil da-mit, so fallt -der Vergleich ubrigens sehr zugumst-en Osterreichs aus.
Im SehluBartikel der Serie behandelt Dr. Theodor Veiter noch die ebenfalls durch den Staatsvertrag geschiitzten Slowenen in der Steiermark und schreibt dann richtung-weisend in seinen abschlieBenden Ausfiih-rungen:
Was noch zu tun ist
Aber es ware d-o-ch fals-ch, zu -sagen, daB -das heu-ti-ge -Oe-starrai-ch -das dhn-e Beie-in-trachtiigung der St-aatssicherheit 1-eicht mogli-che Maximum -deis-sen gewahrt bat, was e-ine weitschauende und -groBzug-i-ge Min-derbeitenpoli-tik tun konmte. Schon -di-e Ein-reiseve-rbo-te, die iiber di-e S’lowen-ischen V/issenschaftJle-r vo-m Laiihacher Min-derhei-tein-sitiiitut -fur Studi-enrai-sen •in osterraichi-sche Mind-erheitengebiete verhangt sind, jgelbor-en a-ufg-ehioben.
72 Mi-tteilung des Inten-da-nten vo-n Studio Kla-genfurt, P. Goritschnig, an den Vcrfasser.
da zaradi te-ga laže zasledujemo službo -božjo. Dalje je v tem koledarju -spet enkrat -seznam najrazličnejših svetniških imen. Pri mnogih svetnikih zvemo tudi, kdaj so umrli. Ta seznam je bil ,n-a novo pregledan in je zgodovinsko utemljen. Ostalega Branja je v Koledarju ve-Mko in najrazličnejšega. Tudi raznih reči za razvedrilo n-e manjka. Pa -tudi mladina ima v njem svoj kotiček. Nekateri bodo z zanimanjem pogledali morda na zadnji -članek v Koledarju, ki govori o Mohorjevem dijaškem domu. Zunanja oprema Koledarja je podobna opremi lanskega Koledarja.
Mauserjev »Kaplan Klemen"
Ta ali -oni je že z zanimanjem sledil igri »Kaplan Klemen", ki s-o jo večkrat uprizorili -razli-čni naši odrski igravci. V igri je zgodba povedana običajno le -bolj na kratko in ne podro-bno. Povest pa popisuje podrobno, da zveš reči, ki jih pri igri nikdar
Pisatelj Karel Mauscr, ki je napisal povest »Kaplan Klemen”.
-ne vidiš ali ne -slišiš. Zaito -imajo letošnje večernice z naslovom »Kaplan Klemen" vrednost tudi za tiste, ki so igro videli. Se več lahko rečemo: prav tisti, ki so igro videli, bodo knjigo še z večjim zanimanjem brali.
-Pisatelj Karel Mauser j-e to povest napisal že pred -leti za »Koroško Kroniko". Sedaj jo j-e prebral in pripravil za knjižno izdajo. Po »Kroniki" jo j-e prevedel švicarski piisaitelj Wa,lter Schmid v nemščino in iz nemš-čine -je nastal -tudi kasteljanski (španski) prevo-d. Vsi, ki so doslej -brali to lepo socialno zgodbo, so obžalovali, da povest še ni izšla v slovenski knjižni izdaji. Sedaj se jim je ta želja izpolnila in kdor zbira Mauserjev-e -domače povesti, bo dosedanjim knjigam pridružil še to, ki je nekaj svojstvenega. Vsebina povesti je zanimiva in s-e godi pred zadnjo vojno v revnih barakah okoli mesta Ljubljane. Bogoslovci iz semenišča zahajajo med revne -ljudi in njihov obisk ima med siromašnimi pirefoivavc-i barak svoj odmev. Tako se splete zgodba bogoslovca, pozneje kaplana Klemena.
Povest »Kaplan Klemen" je precej obširna. Ima 352 strani. To j-e obseg dvojnih večernic. Tega bodo veseli predvsem tisti, ki si želijo daljših povesti. Za izdajatelja je p-a seveda to manj prijetno. Toda Družba ni hotela -razdeliti knjigo v dva dela in pričakuje, da bo-do naši bravci doprinesli svoj delež k izdaji knjige s tem, da bo-do knjigo priporo-čili še drugim. Če bo -knjiga kmalu razprodana, bo pa s tem pomagano Družbi.
Benetkovi spomini
Že pred meseci -je bila natisnjena knjiga, ki jo je napisal rajni prošt Anton Benetek »Malo spomina". Na 100 straneh podaja pisatelj te življenjepisne knjige v 14 poglavjih zgodbe iz -svojega življenja. Začenja z mladostjo in -potem hodi po vseh svojih delovnih postojankah, v črni, Železni Kapli, v Št. Juriju, Št. liju, na Djekšah, Žihpoljah in v Tinjah ter pripoveduj-e, kaj je doživel. Z vsako svojo zgodbo nas nekaj uči. Ta knjiga je velike vzgojne vredno-sti. Posebno si je pisatelj želel, da bi jo brali naši študentje in bi iz nje videli, kaj je te življenje človeka, ki je delal vseskozi za dobro ljudstva in blagor duš. Knjigo krasi 22 slik na posebnem papirju in ji daje svojo vred-no-st. Ljudj-e se bodo ob njih spomnili mar-sikate-rega dušnega pastirja, ki so ga poznali.
Ponekod so to knjigo že prodajali., -po-
Projt Anton Benetek v zadnjih letih pred hišico pokoja v Velikovcu.
neko-d p-a jo bodo prej-elii -šele zdaj z drugimi mohorjevkami. Toplo jo priporočamo, saj podaja košček naše zgodovine in našega življenja. Knjiga j-e tako pomembna, da se zanjo zanimajo tudi nemški s-odeže-lani.
Vsem, ki niso bili še v Indiji
Končno cmenjamo še letošnjo četrto Mo-horj-ev-o knjigo: potopis našega znanega predavatelja in razkazovavca .sikioptičnih slik, Vinka Zaletela. Znano je, da se je udeležil zadnjega evharističnega kongresa v Bom-bayu v Indiji -in potem obiskal še večino naših indijskih misijonarjev. Ker marsikje ne morejo poslušati njegovih predavanj in pri -predavanju tudi n-e more vsega zanimivega povedati, je napi-sa-1 za Moho-rjane letošnjo knjigo »Po Indiji sem ter tja". To knjigo bodo naši rojaki brali z vso zavze-tos-tjo in je ne bodo odložili, dokler je ne -pre-beirejo. Že ob branju Grdinove kn-jige »Po severu -in jugu" sem čutil, kaj je domače pisan potopis. Tako je tudi pri tej knMgi: s pisateljem kar potuješ po Indiji
Pisatelj Vinko Zaletel, ki je napisal knjigo „Po Indiji sem ter tja”.
in doživljaš, kar je doživljal on. Pa g. Za-lete-l ne popisuje veliko o sebi, -ampak le n-aljnujn-ejCe. Pač pa -piše, k-aj, j-e videl in zakaj s-o -po Indiji take razmere. Kdor bo to knjigo prebral, bo razumel, zakaj -se Indijci in Pakistanci sedaj prepirajo za Kašmir. Ta sve-t je nekaj čisto posebnega in nam v vellfki meri nepoznanega. Za -splošno izobrazbo je branje te knjige zelo koristno. Knjiga obsega 192 s-trani ima zelo lepo zu-inian-jo opremo in veliko- slik.
Le za nekaj šilingov
H koncu povejmo še to, da so redne knjige Mohorjeve družbe izredno poceni. To je možno samo, ker jih vsako leto vzame ve-liik-o naročnikov d-cm-a in v tujimi. Pozneje bi bilo -primerno, da se te knjige prodajajo -dražje. Tudi bi bilo morda dobro, da se knjiga prodaja po tako nizki ceni samo, če j-ih vzameš iskupa/j: VSO' zbirko štirih Mohorjevih knjig.
Ko .s-e vese-iimo novega ‘izida Mohorjevih -knjiig, jih -teplo priporočam-o vsem. Pripo-ro-čajmo te knjige drugim in po možnosti na-j povsod marače vso zbirko — štirih Mohorjevih knjig.
Dr. Theodor Veiter:	(Nadaljevanje)
Volker im Volke Osterreichs
Ponatis iz avs-trilj-slkega tednika »Die Furche"
IZ KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE:
Prvi sestanek
V sredo, dne 13. oktobra 1965, so se zbrali člani Koroške dijaške zveze v kar lepem številu v Mohorjevi dvorani k prvemu sestanku letošnjega šolskega leta.
Začeli smo s pesmijo, nakar je najprej g. dr. France Cigan podal nekaj misli o naši organizaciji, ker smo pri seji KDZ sklenili, da bo pri vsakem sestanku govor tudi o načelih KDZ in o organizatorienem delu sploh:
G. dr. Cigan nam je razložil, kaj pomeni beseda organizacija: Organizacija je nek organ, ki veže člane z istimi cilji, ki so si jih stavili. Predavatelj je primerjal organizacijo s telesom, v katerem so vsi udje povezani v eno celoto, kar velja tudi za našo organizacijo. Če člani pri organizaciji ne sodelujejo (ne hodijo na sestanke, se ne brigajo za navodila in nasvete, ki jih pri vsakem sestanku dobijo, ne plačujejo članarine itd.) kot bi morali, potem organizacija ni zdrava in ne more uspešno vršiti svoje naloge.
Tajnik Karničar Ludovik nam je nato na kratko narisal program zunanjih prireditev, ki so v letošnjem šolskem letu na programu: proslava 5. obletnice ustanovitve KDZ v božičnih počitnicah, duhovne vaje, zaseben pustni večer KDZ in tabor v Trstu, ki naj bi bil ob koncu šolskega leta.
Sledil je referat, ki ga je imel predsednik srednješolcev Jernej Matko o resolucijah študijskih dni v Selah. Govoril je o sodelovanju dijaka pri domačem kulturnem društvu z lastnimi idejami, da bi tako dvignil kvaliteto domačih prireditev. Omenil je možnost skioptičnega predavanja, ki bi ga naj dijak lahko pripravil, najprej v doma1
OBJAVA
Na naših gospodinjskih šolali šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu in št. Jakobu v Rožu se prične pouk 4. novembra.
Interne gojenke naj pridejo v zavod 3. novembra.
Vodstvo šole v Št. Rupertu in št. Jakobu.
čem kraju, pozneje morda tudi drugod. Opozarjal ms je na knjižnice (občinske knjižnice), za katere bi se moral dijak zanimati. Nato nas je vzpodbujal za sodelovanje pri slovenskem časopisju. Dijaki bi morali več pisati v časopise, saj ima dijak na tem področju dovolj možnosti. Lahko bi pisal stvari, ki bi zanimale predvsem tudi dijaka in bi s tem veliko prispeval, da bi dijaki dobili večje zanimanje za slovenske časopise.
Nazadnje je spet g. dr. Cigan spregovoril nekaj besed o možnosti ustanovitve folklornega »krožka pri KDZ. Namen tega krožka bi bil: poizvedovati za narodnim blagom, zbirati narodno blago (zapisovati, snemati na trak) in ga ponovno izvajati (pesmi, plese). Zaradi ponovnega izvajanja je seveda težava pri članih, ker dijak nastopa lahko samo eno ali dve leti. Pogoj za uspešno delovanje take skupine pa je trajnost, da si pri tem pridobi nekaj izkušenj. Velika naloga dijaka pa je, predvsem še v poznejših letih, zbirati in ohraniti zaklade 'naše kulture. S to mislijo je g. dr. Cigan zaključil svoje kratko izvajanje o možnosti folklornega krožka.
Sledila je diskusija, v kateri smo nejasnosti in probleme, ki so nastopili pri sestanku prerešetali. Kot zaključek pa smo ob koncu zopet zapeli pesem in se nato polni dobre volje in novih idej razšli.
Iz taikih sestankov vidimo, da tiči v naši Koroški dijaški zvezi idealizem, s katerim skuša premagati vse probleme — in jih tudi bo ob sodelovanju in pomoči vse slovenske koroške mladine. — MA —
n nas naMmkem
Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju
V petek, dne 15. oktobra, je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju prvi sestanek v novem študijskem letu in hkrati svoj redni letni iclbčni zbor, ki je na njem podal obračun o delu v minulem študijskem letu. Kot goste je pozdravil dosedanji predsednik Pavel Zdovc na občnem zbora častnega člana Kluba slovenskih študentov na Dunaju in rektorja slovenskega visokošolskega doma patra Ivana Tomažiča, univ. prof. Lojzeta Udeta iz Ljubljane ter starešino kluba, odvetnika dr. Toneta Jelena.
Spored je obsegal poročila odbornikov, .sprejem novih članov, volitev novega pred-sednika, predloge za novo delovno leto ter .slučajnosti.
Dosedanji predsednik Pavel Zdovc je najprej opozoril na majhen jubilej, ker je imel Klub slovenskih študentov letos že peti očni zbor v začasnem študentovskem domu „Korotanu“. Dejal je, da se naj zavedamo velikega pomena že tega začasnega študentovskega doma tudi za razmah klubskega življenja in delovanje v minulih letih. Ob tej priložnosti se je prav p osebno zahvalil v imenu slovenske visokošolske mladine na Dunaju gospodu rektorju, p. Ivanu Tomažiču za vso pomoč, ki jo je nudil posameznikom in klubu kot organizaciji. Prav posebne hvale pa so vredni napori in skrb p. Ivana pri uresničevanju novega „Ko-rotana“.
Bivši predsednik se je tudi iskreno zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje v minulem letu ter ponovno poudaril življenjsko potrebo enotnosti. Svarili je pred tem, da si visokošolci ne bi ustvarjali novih, nepotrebnih in v današnji dobi naravnost anahronističnih problemov in težav in komplikacij. Razcepljanje narodnih moči na dunajskih visokošolskih tleh bi mogoče krepilo eno skupino ali eno slovensko stranko, a slovenska narodna skupina bi brez dvema trpela škodo ob tem. Dejal je, da je visokošolska mladina čisto gotovo toliko važen del manjšine, dia bi talkšnli eksperimenti prej ali slej negativno vplivali na manjšino kot celoto. Primerjal je manjšino z državo in ugotovil, da tožijo v Avstriji, da je med politiki preveč strankarjev in premalo državnikov, samo da manjšina kaj takega še teže prenaša. Odgovornost pred narodno skupino kot celoto, da mora biti za slehernega zavednega koroškega Slovenca prvo, potem šele odgovornost pred posamezno skupino ali stranko! Klub slovenskih študentov na Dunaju sloni na tako .široki podlagi, da v njem lahko sodeluje vsak narodno zaveden slovenski študent in razvija svoje talente in svoje energije.
Ob koncu je še izrazil željo, da bi sodelovali tudi v prihodnjem letu vsi, ker nas čakajo velike naloge. Dane pa so nam tudi velike možnosti, ki se jih naj poslužujemo kot Slovenci in Avstrijci.
O klubski notranji in zunanji dejavnosti je poročal tajnik kluba Jožko Buch. V minulem študijskem letu je imel klub 22 sestankov in prireditev, in sicer pet družabnih prireditev ali večerov (družialbni večer s plesom, miklavževanje, praznovanje dveh promocij, pustni ples ter zaključni večer ob koncu leta ter z majhno udeležbo izlet na mednarodni folklorni festival na Morav-islko. Dvanajst večerov ije Ibilo. posvečenih
izobrazbi. Klub je imel čast, da je pozdravili v svoji sredi kot predavatelja avstrijskega zunanjega ministra dr. Kretskega, ki je predaval o avstrijski zunanji politiki. Višji ištudijsIM svetnik prof. dr. E. J. Goriich pa je govoril o nemškonacionalnem potvarjanju avstrijske zgodovine. Na enem sestanku je obravnaval miniisteriaLni svetnik dr. A. Andorfer vprašanje glagoljaštva in nove liturgične reforme. Ddr. Walter Hecht je dal zgodovinski pregled študentovskih organizacij v Avstriji. Prof. dr. France Cigan je prikazal slovensko narodno pesem s primeri.
Predavali so tudi klubaši: o vtisih iz Moskve in Sovjetske zveze, o novih strujah v katoliški Cerkvi, o pedagogiki ter o vrednosti materinega jezika, o prazgodovinskih in rimskih kulturnih spomenikih na Koroškem. BaViili iso se tudi s slovenskim položajem na Koroškem. Na štirih večerih so obravnavam klubaši klubske zadeve v smislu demokratičnega načela v upravi orga-- nizacije.
Klub slovenskih študentov pa je gojil tudi zunanjo dejavnost. Sem spadajo odprte prireditve, stik z drugimi organizacijami in osebnostmi, počitniški sestanki ter klubske publikacije.
V tem letu je klub v širšem krogu proslavil obe obletnici novejše avstrijske zgo-dicvime. Proslava, organizirana skupno s Hr-vatskim akademskim klubom, je potekala zelo uspešno. Proslavili pa smo tudi 600-letnico Dunajske univerze.
Tudi klubski pevski zbor je narastel v preteklem letu in dobil za dirigenta Hanzija Gabriela, ki ima večletno prakso in je študent. Glasbene akademije. Na tem področju slicveraskd Išbudenltje na Dunaju lahko upravičeno pričakujejo velikih uspehov. Na vseh prireditvah so poslušalci sprejeli z navdušenjem slovensko pesem.
Po poročilu blagajnika in knjižničarja je sledilo poročilo1 časnikarskega! referenta, ki je ugotovil, da dosega klubsko delovanje največ ljudi po svojem listu Information, ki ga je začel izdajati klub pred enim letom.
_■ Naše prireditve______________________
Farma mladina iz Št. Janža priredi v ne-deljio1, 31. oktobra, ob 15. uri popoldne globoko versko igro
»PODRTI K RI Ž “ v farni dvorani v Št. liju ob Dravi.
Vabljeni.
Do zdaj je izšlo pet številk, od teh v zadnjem letu tri. Ta list daleč presega klubski okvir im je neposredno v službi manjšine.
Omeniti je treba še letošnji počitniški sestanek, ki ga je priredil klub v Škocijanu pod geslom: »Mladina — samokritika in kritika". Vršil se je v prvi vrsti kot mladinski forum, ker so bile povabljene k sodelovanju vse mladinske organizacije koroških Slovencev. Poleg kluba so se sestanka udeležili zastopniki Koroške dijaške zveze, Slovenske mladine, Akademije slovenskih bogoslovcev ter Mladja. Zadnji dan pa so sodelovale tudi vse osrednje organizacije koroških Slovencev.
Nato' je občni zbor sprejel nove člane, od katerih prihaja večina Iz vrst slovenske gimnazije.
Sledila je vdSitev novega predsednika. Za to odgovorno mesto .sp dizvollliiM klubaši članico' M a r ,i jo Er l a c h, ki se jie zahvalila vsem za izraz zaupanja ter izrazila željo, da bi se klubsko delo v sodelovanju tudi v prihodnje uspešno razvijalo.
Spored je obsegal še predloge za novo delovno leto. Najpomembneji je bil predlog o ustanovitvi Znanstvenega inštituta koroških Slovencev. Med prvoborivci za nujnost in važnost znanstvenega dela med koroškimi Slovenci je zavzemal tudi klub slovenskih študentov na Dunaju posebno mesto. Z Zbornikom ob štiridesetletnici je začel pionirsko delo, ki pa je ostalo zaradi finančnih težav v zelo .skromnem obsegu. Dandanes pa se je kulturni položaj tako ustrojil, da. je treba, nadaljevati dielo, ki se je začeto. Zato je potrebna skupna znanstvena ustanova, ki bi skrbela za zbiranje in ureditev zgodovimskoHdofcuimeintacijskega gradiva, obravnavala naš na rodno- kul t u m i .razvoj v preteklosti in sedanjosti ter posredovala ljudstvu sodobno izobrazbo po edinem sprejemljivem načelu, namreč na podlagi .materinega jezika. Delovno področje je obširno in pričakuje požrtvovalne kulturne delavce, ki jlih bo moral nuditi v prvi vrsti Klub slovenskih študentov na Dunaju.
Obični zbor je vse predloge sprejel ter dal klubskemu odboru nalog, da skrbi za njih uresničitev.
20 let Združenih narodov
Dne 23. oktobra 1965 je bila v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu proslava ob priliki praznovanja 20. obletnice obstoja Združenih narodov. Pri proslavi, na katero je vabila Avstrijska liga Združenih narodov, so sodelovale razne pevske in folklorne ter glasbene skupine. K pestrosti programa so prispevala sledeča društva: Av-strijisko-amerikansko društvo, Sovjetsko-avstrijsiko društvo, F ra ncosfco -avs trij sko društvo, Angleško-avsitrijisfco društvo, Jugo-slovansko-avstrijsko društvo ter društvo Damte-Aliighieri iz Gorice, dekliški zbor Mu-zično-pedagoiške gimnazije v Celovcu ter zbor koroških madrigalistov.
V okviru proslave je nastopil tudi sve-tovnoiznami Slovenski oktet s tremi pesmimi ter žel posebno s koroško narodno „Mojcej“ splošno priznanje.
Proslavo je otvoril predsednik Lige Združenih narodov, dvorni svetnik dr. Othmar Rudan, slavnostni govor pa je Imel deželni glavar “Hans Sima. V svojem govoru je
poudarjal nujnost upoštevanja načel Zdra-ženih narodov v vsakdanjem življenju, kar naj pride do izraza posebno v bratskih medsebojnih odnošajih.
Po proslavi je bil za prireditelje, sotru-dnike in goste na povabilo deželnega glavarja nato še sprejem v prostorih koroške deželne vlade.
Puch-, Sissy-, Ponny- in M ob yle tre - mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Joba« Lomšek
št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogoji!
NA CELOVŠKEM LETALIŠČU BODO PRISTAJALA REAKTIVNA
POTNIŠKA LETALA
Na letališču Celovec - Vrbsko jezero bodo že spomladi leta 1966 pristajala reaktivna potniška letala, To je izjavil predstavnik britanske letalske družbe BEA, glavni pilot, kapetan Greenhaugh, ko je s svojim štirimotornim potniškim reaktivnim letalom tipa »Comet 4“ pristal na letališču Celovec - Vrbsko jezero. Letalo je namreč preizkušalo pristanek na celovškem letališču. Letališče je uspešno prestalo preizkušnjo. Pri tem se je izkazalo, da sta vzletišče in druge tehnične naprave popolnoma v redu za pristajanje tako velikih letal.
Kapetan britanske letalske družbe BEA je izjavil po tem poizkusu, da lahko reaktivna letala tipa „Comet“ brez nadaljnjega in vsak čas pristajajo na celovškem letališču. Kakor vidimo bodo že pred dokončno načrtno izgradnjo letališča Celovec - Vrbsko jezero lahko pristajala in vzletavala reaktivna potniška letala. Vsekakor pa je reaktivno potniško letalo tipa »Comet“ za zdaj edino, M sme tačas pristati s svojimi 85 potniki brez posebnega dovoljenja.
Hofrat Dir. Dr. Josef Tischler,
Im Geiste d@s Zusammenlebens
Erklarung im Rahmen der Tagung der Liga fiir Menschenrechte in St. Kanzian im
Jauntal
„Voreirsit danke ich fiir diais mir ausge-iSprocheme Vertrauen. loh bin mir der Tat-isache lbewu&t, daB es auch uinserer Liga niicbt geilijngetn wiiird umd gelingen kann, eiin alilgemein gultigeis Rezept fiir da.s friedMche Zusamrnenlieben versebiediemer Volksteiile zu fimden, desisem ungeiachteit aber haiben vrir alte die Pfldicbt umd Schuldiigkeiit, bed ijeder Gelegenheit und jeder Siituatkm unser MogMiohabes auf diiaseim Lebensisektor bed-zutragen. Im der Tat iSiiitzem wir, ob dem Mehrh-aiitsvolk oder eimer Minderheit zu-igeboriig, im glieiiehen Sohiiff und befanden und 'beifiinden uns im der gleiiichem Gefahr des gagenseiiibiigem Umlegems. Wemm wir vom Recbt und GerechiMgikeiit fiir Mebrheilt umd Mimderhedt isprechem, so; miiisisiem w,ir be-aohten:
1.	Grofte und Zahl baider Teiiile — das VERGLEICHSMOMENT;
2.	die Beziehungen zueimamder — das BE-ZIEHUNGSMOMENT umd
3.	die Reohtsveirbalitmiiisisie — die RECHTS-ERZEUGUNG.
Was das Vergleichsmoment anlangt, so imussem wir fiiir čaterreiich woihl festhallitem, daB wiir uns iti eimem Natiiomalistaat befiim-dien, daB w.ir ailiso kedmeim piO'lygioititem Staat amgeborem, w.ie wir dieis auch hemte moch itn der Schweiiz sehem, wo wir es mit eiimer menechemviirdigem und wabrbiafit damioikira-Itiisichen Inteirpiretaitiiom und Anwemdung des Vergleiiiohsmiomenteis zu tun habem. Am Sohwe;izer Fali sehem wir gamz deutMch, daB 'dais BEZiIEHUNGSMOMENT der emt-scheiidende Faktor fiir das Zusaimmemilefoem der ©imzelmem Vo!liksitail:e čist.
Was die Rechtsverhaltnisse amlaingt, diir-fem wiir im vesemtliiicbem feisithailtem, daB das Recbt im Normam gefaBt ist, allerddmgs 'isit nieht mur das Recbt, waiS die posifcivem Norman emthalten, dann diiese siaigen nieht diie gamze Wabrbeiit, wa:il liber die Entste-hung diiieser poisiiibivem Normen miichts aus-gasaigt wird.
Nach dieisem eiinleiiteindem Wcirbem mili lich kurz die derzeiiibi ge Lage, ;im der s i ch die anderspraichigem Voliksibaiile lin Oisterreiah be-fiindem, straifen.
Auis der gemeinsamen Vergaingemheiit im Vieilvolikiarsteat der Momarcbie muB ich wohl dem Antčikel XIX. envahmem, der in sečnen Weis:einsziigen iirgemdwie im der Prokllama-tiion der framizosiiisiohan Revoilufciom seiime Wurzelm bait. ,AMe Vollksistamme simd ^leirchbereichtiigt und jieder Voikissitamrn bat 'eiin umvenleitzMiches Reoht auf die Wahrung uimd Pfleige seimer Nabionalditait unid Sprache. 'Die Glaichbierechtigumg aller lamdesiiblii-chem Spracbem in Schuie, Amit und offent-kiobeim Leben mrd vom Staaite anerkamant.’ So' rliohitig die Gruindgadamken des Arbikels des Staaibsgrundgesetzes siind, so schwiierig 'var umd isit die Durchfiihrung. In dem ečn-ispraicbiigan Kromlandemn der Monarchie gab .sallbisitversltandMicb keimerfei Schwierig-keiten, din dem mebrsiprachigem Kroinlandem, 'vie ©s z. B. Karnten unid die Steiermark 'varen, waran die Sohwiierigfcaiiban uniifoer-iviimdCiich und diese fiihrtem mit zum Zer-felil der Momarcbie.
In dem GO-er Jabrem bat t e der verstor-heme iPrasiideint Dr. SCHARF bed einer Ge-'felgenbeiit ifoillgemdem Ausispruch getan:
Diie polliibiische Relife der Mebrbeiit besteht !CNr'in, idaB sile auch die Lebans- und Ent-"vvcicklumigismogiiahbeiiten fiir die Mimderhedt Z'U sicbaffem liimstande čist. Anscheimend war
diase poilči biiscbe Reife das damals regierem-dem Votkes oder dar Kroinlamdeirmehrheiit miichit gegeibem und die Folgem siind micht ausgelblliiebem. 'Dann die Art, wie man z. B. čin Karntem diie Wahilikriaiseeiimteiilung traf, war mur darauf aus, dem Siliowenen aimen illhnen zustebamdem EimfiuB zu anitziiehem.
Die zwaite Sprachenregalumg schon un-ter dem Tite! Miimderhaitemsichutz brachte der Staiatsveirbrag vom St. Germaiim 1919 im dem Paragrapban 67 und 68, vrolbed aber die text!liicbe Fasisumg sio allllgamaiin gebaltem ist, daB sile praktiiisch maicht alis iVirksiamer Min-deirbaiteinsichutz angeisiprocbem werdem kamn. Ich glaulbe, daB es sdoh eriibnigt, iiber diese Paragrapihem, die auch haute moch Teiiile umiSieriar Staaltgvarfassumg ,siimd, wait.er ain-zuigehein.
Weiseintil!iich weiltar gebt dar Arbikei 7 das ostarr. Staiatisvertrages vom 15. 5. 1955. Dort rnird im fiiimf Paragraphem auch Kom-kretas gasiagt, wemm es auch iklarenveiise nietmais mdgliich list umd seim mrd, alle Im-pcimdeirabiiiiem iim iSaitze zu Meiidem und ihre Durchfiihrumg zu erzwiimgem. Zur Durchfiihrung vom Bestiimmungem, die sich auf ečme Mimderbeit beziahem, gahort nach Scharf auch die pciiibiische Raife der Mehr-hečlt. Fiir die iMimdeirber.it list ©ime tbeore-biisch fesitgelegte Glaiohberechtiigumg zu we-mig, demn aie kann siich diese Glaichberech-ifcigung weigen der geringen Zakl micht er-zivimgem, auBer sile ware in ilhrem Gehiet. Wiirtisiohaffil:iich so stark, daB sie dieis — wemn auch unmorailčsch — mrlbsichaiftlich .erpres-Bien’ komite. Der Glieiiichbarecbbigung muB eine Forderung seiiitans das Staates ent-sprechen und zwar so weii;t, daB die Aus-garngspoisiiibioinen im kultunalee und wiirt-'SchaiftMicben Leben eiinigeinmaB©n ausge-glichen erschainen, demn dadurch wird das Beziiehungsmomeint umterainiamdar fur baiide Teiiile čim Interesis-e des Ganzen itraigend.
Ich muB in diiasiem Zusammenhang auf d:e beiacmdare Tat des idaimaligan Unter-riichtsminiiisters Dr. DRIMMEL verwaisen, der beraits drei Monate nach der Umter-zaiichnumg des Sitaatsivaribrageis vom 15. 5. 1955 betreffend der Bestiimmunig uber die Emiichitumg der vorgesehemem Miittalschule Schriitte eiinleiiitete, die aflileindimgs enst iim Harbst 1957 realliisieirit vvurden.
Dem Sbaaifisvertrag vom 1955 folgte am 19. 3. 1959 das Mindarhaitanischulgasetz und idas Sprachangasetz fiir dreii kleine Ge-richtsibeizirke. Diesem vom Parlament be-schlosiseman Gesetz gimg alleridings dim HerbiSt 1958 die Venordnmng das Landeis-hauptmamnes iiber die Abscbaffung dar zweiiisipiraiohigen Schuie voraus.
W!ir ispracben doch im Karnltan schon Jahrzehnte vom zwaispraicbigen Gabiet. Dieee Tatsache und die Erfahrungen des 2. Weltikniegas JiiteB in mir dem Gedanken heiranreiifen, daB eimem zvvaiispraiohigen Ge-bdelt auch ©ime zweii;spriachiilge Schuie ent-spiraolien miisise. Die Art der Ausisiedlung der 'Sfciwenem in den Jalhrem 1942 und sipa-teir, die Ant- der Entflihrungen durch die Partilsaman 1945, waren ain Beweis, daB die naibionaliien Geigemsatze unub©rwindldch ischeiimen, daB sioivohl bei der Aussiedlung auch mcich 'dar persbnliche HaB und viel-faich auch der Neid miteintsicheidend waren, idaB im Jahre 1945 Falle beiobachtet wur-den, daB der GeischaftsnaM zur Denuntia-itirn fiihirte, die šohwere Follgen fur die be-trrffenen Persomen hatte, war fiir mich der W:imk milit dar Zauntiaitte, daB wiir Alteren
verpifilicbtet isimd, der Jugend das zu erspa-ren, vvas vviir alle obme Umtarschied aus-bosten muBiten. Das heiBt, wiir miissen die Jugend beider Volfcsteile zuaimamder und micht geganeiimainder erziehen und dies siei mur durch die Schuie mogliich. Aus diesem Grundgadamken entstamd nach ©inar lange-nem Aussprache mit dem damaligen Landes-aimtsdiraktar Karl NEWOLE malin Entwurf fiir die zweispraahige Schuie. Das Wesen diaser Schuie war, daB im zvveiisipraebigen Gebiet aille Kinder baide Sprachen zu ler-nem 'haiben, dadurch sollten die subjektiven umd objiekbivem Voirbedimgungen fiir das ge-ganseiibige Veiratehen geischaffen wardem. Es war idairmiit keiime mationale oder voikliiche Entsdheidumig verbunden oder beabsichtigt, wohl aber war es beaibsichtigt, auch den deutsictoprachigen Karmtnem aimen Ein-Ibliidk ,im das kulturelle umd wirtschaftliiche Schaiffem dar Slowemem zu -ermogMchari. Der lSiioweme fcomnte isich durch iseiine beidspra-ohigen Kenmtniisse vom 'dan Leistungem sei-mer deubschsprachigen Landsleute iiberzeu-gen umd -kommte auch ver gleiiichem. Diese Spraichkemmtmiisse, 'die vom dar Sprachen-kommiisision das Unterriiohitsmiimisi eriums iim Jahre 1958 unter Laitumg des Ssktioms-cheifis Dr. PETER an 39 zvveiiisprachiigen Schulem durchgafiihrt wurdem, habem uber-u is poisiibive-Reisultate an den Schulem fest-gestellt umd auch das ©nviinschte Zueiin-anider der Jugend hatte ganz. bedeutende Fartschriibte gemacht.
Man kann nur Dinge beurteiilen, die man auch kamnit. Weinm die Vollkszahlung 1910 fiir dem osterreiicbisehem Taill der Momarcbie fesibsitelite, daB nach dan Deutschem die Slo-wenen die geringste Zahl von Amalphaheten aufweis'an umd daB Dank der 1852 im Kla-ganfurt gegriindeten St. Hermagorasbruder-
— Pri nas na
CELOVEC (Mohorjeve knjige)
Ude Družbe sv. Mohorja, ki bivajo v Celovcu, obveščamo, da so izšle nove Mohorjeve knjige. Nov knjižni dar lahko dobijo v Mohorjevi prodajalni na Cesti 10. oktobra 27, vsak delavnik od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 18, ob sobotah pa od 8.—13. ure. Knjižni dar obsega: Koledar za leto 1966, 18.-— šil.; povest Karla Mauserja, Kaplan Klemen, 16.— šil.; Anton Benetek, Malo spomina, 14.— šil.; potopis Vinka Zaletela, Po Indiji sem ter tja, 14. šil. — Obvestite, prosimo, še druge rojake po Celovcu, da so knjige izšle in jih priporočajte! Izšla je tudi Nova družinska pratika za leto 1986. Cena:
7.— šil. — Družba sv. Mohorja.
Slovenski okfet gostoval na Koroškem
V soboto, 23. in v nedeljo, 24. cktofora, je gostoval ma Koroškem „Stovemski oktet" s tremi ikonoerti. Ime samo je že porok za idicvršemo petje. V slovemsikih'radijskih oddajah skono pri vsaki voščiilmi oddaji sfliši-'mo ta svetovnoznami pevski ansambel. Tudi ma plošče so posneti nijiih glasovi, še mnogo večji užitek pa je, poslušati pevce neposredno, kot smo to doživeli tokrat.
Slovenski oktet je nastopil s tremi pesmimi že v soboto dopoldne na proslavi Lige Združenih narodov v Domu glasbe v Celovcu. Zvečer istega dne so zapela Podjun-čamom v Rutarjevi dvorana v DobrM vesi.
schaft, die 1918 uber 92.000 MitgMeder zabite, von denen jeder um 1 Gulden = 2 Kronen eine Buchergabe von 6 Buchern erhielt, so muB man eine solche Kulturlei-stung iviirdigen.
Man muB vvissen, daB 1875 schon der 1. sloivemiische Kuliturverein im Kottmannsdorf gegrundet wurde, daB 1872 eine der er,sten ostarr. Spar- und Darlehensfcasisem in St. Ja-kob/Rosental von den Slowemen gegrundet wurde: wer weiB, daB schon zu Beginn die-ses Jahrhunderts die ,slowemlschen Schul-9chwes'tern Haushaltsschulen fuhrten, wer weiB, daB dieis alles aus den Kreuzern und Kronen des kleinen Mannes entstandien ist, der wird die Leistungen der Sloivemen im Lamde micht belacheln
In einer Diskussiion erlebte ich im Jahre 1946 folgende Begebemheit: Wir sprachen iiber die Staatsvertragsverhandlungen und da maiinte eine sehr hochstehende .politische PersdmMichkait: ,Stellen Sie sich vor, durch eine Grenzanderung vvurden vviir ja alle Hilfsarbeiiler und Maurer aus dem Jaun-und Rosentale verlieren!"
Ja, wenn man im Števen e n mur den Hiifs-arbeiiiter und Maurer sieht oder sehem wiH, dann haben wir micht das richtlge Zuein-ander gefunden, dann musisen wir auch verstehen, daB das slovvemische Gymmasiium ge vvissen Leuten ein Dorn im Auge ist.
Die Hillfsiarbeiiit besorgen heute zumeist die Maschinen in der Stadt und am Lande, daher auch die Emtvolkerumg der Landge-m ein de n; wir mussen der Jugend andere LebensmogMchkeiten, die der Entvvicklung der Zait emtsprechem, bieten, demn mur dann vverden wir dazu baitragen, daB wir im Lande Karnten und im Staaite Osterreich auch zufriedeine Staaitshtirger habem vverden. Im Geiste des Zusammenlebens, der gegemseitigan Verstehenkomnens und Wol-lens soli und muB umsere Arbeit Megen, dann wenden wir auch als Memschen Men-schen finden und als Mitgliieder der Liga Pfliichit erfullen."
Koroškem -—
V nedeljo popoldne ,so peli Rožamom v kl-mo-dvorami v Borovljah, zvečer istega dne pa so nastopili v kulturnem domu v Ločah. Program je obsegal tri dele. V prvem so peli pesmi starih mojstrov, drugi del j,e bal posvečen marodmi pesmi različnih slovenskih pokrajin, v tretjem delu pa smo slišali pesmi raznih narodov.
Občinstvo je bilo od pesmi do pesmi bolj navdušeno in je dovršeno izvajanje nagrajevalo z močnim ploskanjem. Oktet je bil prisiljen ,,pripeti" povsod še nekaj pesmi za nameček.
Slika spodaj: Zaman je čakala na policaja družina 44-Ietnega holandskega Američana Henrija Fentenerja v svoji vili v Saint Sul-pice v Švici. Henri Fentener je namreč svojo hišo zgradil za nekaj centimetrov višje, kakor dopuščajo strogi švicarski gradbeni predpisi. Ti določajo natančno mero gradnje hiš. V tem slučaju bi morale švicarske oblasti izgnati iz dežele Henrija Fentener-ia z vso njegovo družino. Toda tokrat se je zgodil skoro majhen čudež. Nobenega policaja ni bilo blizu, ker so švicarske oblasti pri tem zamižale z obema očesoma. Holandski Amerikanec torej sme ostati v Švici v nepopisno veselje njega samega in njegove družine.
Na sliki od leve na desno: šestletna Paulina, g. Henri Fentener s svojim triletnim sinčkom Charlom, njegova soproga Aliče s štiri mesecem staro hčerkico Aliče in petletna Alvean, tudi hčerka.
Slika na levi: Končno je splavala na morsko površino po dmomica-laboratorij „Sealaib II.“ ki je bila 45 dni na morskem dnu na Pacifiku« Najbolj veseli so bili tega seveda mornarji, tako imenovani „aquanauti“, ki so morali živeti tako dolgo pod vodo. Med njimi je bil tudi slavni, bivši astronaut Carpenter.
Cerkev in film
To nedeljo je dan filma. Kako važno je, prav, da vemo, kaj hoče Cerkev.
Poteklo bo 30 let, odkar je papež Pij XI. izdal posebno encikliko o filmu. To je bilo papeško pišimo, ki je dalo katoličanom navodila, kako naj presojajo filmsko umetnost in kako jo naj usmerijo v službo resnici, umetnosti im tudi Cerkvi, ki je gojiteljica resnične kulture in napredka.
Ob 254etniei te okrožnice je papež Janez XXIII. napisal novo pismo o filmu in ga poslal predsedniku papeške komisije za film, radio in televizijo škofu Martinu 0’Connorju. V tem pismu še posebno opozarja na resne nevarnosti, ki grozijo potom filma in televizije posebno mladini. Po predsedniku papeške komisije, ki je bila ustanovljena leta 1948, papež ponovno apelira na člane komisije, da se živo zavedajo svoje odgovornosti za javno dobro vsega krščanskega sveta. Cerkev seveda vidi in priznava .velike prednosti im uspehe, ki jih kino nudi ljudem. Povsem naravno je, da zlasti danes ljudje iščejo oddiha in sproščenja, pri čemer jim prav film najlepše služi.
Poleg zabavne Vloge ima film tudi veliko kulturno poslanstvo, da zlasti širokim plastem ljudstva približa kulturne dobrine in izsledke napredka. Toda pri tem je treba paziti na nevarnosti, ki morejo škodovati vsej človeški družbi, prav posebno še mladini. Žal se še kljub tolikim naporom in prizadevanjem Cerkvi ni posrečilo v zadostni meri dvigniti vrednostno višino filma, ki bi bila zadovoljiva. Vendar na drugi strani ugotavlja sveti oče z zadoščenjem, da se tudi pri filmu vedno bolj opažajo ugodni vplivi prizadevanj katoličanov, kar je pripomoglo, da stopa tudi film vedno bolj v službo resnične kulture, ter nudi mnogo lepega tudi za zdravo vzgojo in razvedrilo. Pri tem je treba povdariti ne majhne zasluge mednarodne katoliške filmske komisije, ki se tako nesebično žrtvuje za kulturni dvig filmske produkcije. Posebej pa še poziva sveti oče tiste, ki odločajo pri določanju filmske produkcije, na veliko odgovornost, zato naj nikar ne preslišijo iglasu svoje vesti, ki jim bo gotovo pokazala, kaj je njihova dolžnost.
To sodobno in Izredno važno pismo zaključuje papež z besedami: „Ta problem je — kot vidite, velike važnosti, zato je treba vzgajati dm oblikovati vest vernikov, da bodo izbirali z resno preudarnostjo in krščanskim prepričanjem filmske predstave ter se držali navodil onih, ki imajo posebno nalogo od Cerkve same, da preiskujejo filmske predstave in izrekajo o njih sodbe o njihovo moralni vrednosti. Pa tudi študij psiholoških in pedagoških vprašanj, ki se tičejo filmskega vpliva na človeka, bo mogel še mnogo pripomoči, da se bo človek laže zoperstavljal slabim vplivom, ki jih ima film s svojo magično močjo zlasti na nerazsodno mladino.
Kot vidimo, se Cerkev predobro zaveda, kako sil,len vpliv ima ikino na sodobnega človeka; saj imajo prav oni, ki trdijo, da je film postal največja velesila moderne dobe.
Z/\ /MLADINO
IN PROSVETO
Kaj pa kultura?
Svet se danes ponaša s svojo kulturo; s prezirom gleda na zaostale narode ali jih pa vsaj pomiluje. Prav gotovo more sodoben Evropejec ali Američan biti ponosen na uspehe kulturnega prizadevanja in kulturne izsledke, vendar pa to še ni zadostna izkaznica za resnično kulturnost.
Moderen človek rad zamenjava pojme in jim daje drug pomen. Tako misli, da je že kulturen, če je izobražen, če je v tej ali oni stroki izveden ali če se zna v družbi zadržati. So ljudje, ki so prečitali že cele sklade knjig, ki so naročeni na številne revije in časopise, ki so celo sami že pisali članke, razprave ali pesmi — torej elita med izobraženci, a jim ne moremo priznati visoke kulturne stopnje. Da, čast, komur čast in zato tudi tem vse priznanje, da so morda izobraženi, strokovno na višku in v družbi zaželeni, toda s tem še ni rečeno, da so tudi kulturni.
Kaj je potem kultura? Nikakor kultura ni le zadeva razuma, marveč vse bolj zadeva srca, vesti in mišljenja. Razum in volja morata skupno oblikovati človekovo dušo na osnovi načel ali pravil življenja. Ta načela pa morejo biti poštena, pozitivno in
širokogrudno sprejeta ali pa so negativna,. krivična, nehumana.
Tako imamo več kultur:	krščansko,
marksistično, komunistično, ateistično, materialistično in podobno. Tako ima lahko vsak človek svojo kulturo, v kolikor je pač samostojen in tudi vsaka družba oz. dežela ima svojo kulturo. Vobče pa danes govorimo, da ima človeštvo le dve kulturi na izbiro: krščansko, kateri podlaga je evangelij in pa marksistično - materialistično. Krščanski je osnovno načelo: spoštuj človekovo osebnost, priznaj mu pravice in ščiti slabotne; materialistična pa: človek je le žival, ki naj služi družbi.
Krščanska kultura oblikuje svet že sko-ro dve tisočletji. Najprej je oplemenitilo staro grško in pozneje latinsko kulturo. V srednjem veku pa je veljala krščanska kultura kot edini oblikovalec tedanje družbe. Z novo dobo je že nastopil božji sovražnik v različnih funkcijah samo, da je ustvarjal zmedo. Racionalizem, nacionalizem, komunizem. Od tedaj se bije ves čas kulturni boj, ki včasih izbruhne do najkrutejših oblik, sicer pa poteka v nenehnem medsebojnem zasledovanju. In zato se skoro ves Zapadni svet opira na Kristusa in njegov evangelij.
lihmketia soda
ZASLUŽNI ZA „DOBER FILM'*
Kot simo že iporočaili, je bilo na filmsko nedeljo v Celovcu srečanjie sodelavcev za ,,'dober film". Ob tej priliki so bili odlikovani naijzvestejišii sodelavci, ki zlasti po župnijah vršijo nalogo apostolov dobrega filma. Prejeli so posebno škofovo diplomo v priznanje. Med odlikovanimi ni nikogar iz južne Koroške, kar kaže, da se pri nas še vse premalo zavedamo dolžnosti, ki jih jimamo do filma. — Isto nedeljo so bili referenti dobrega filma — filmske komisije v Celovcu povabljeni, da bodo gledali mogočen verski film „Eden me bo izdal".
0’TOOLE KOT DETEKTIV
Med najboljše sodobne filmske igralce š te jemo brez dvoma zvezdnika O Tool e ja, ki smo ga že večkrat občudovali tudi v celovških kino-dvoranah. Sedaj je prevzel vlogo detektiva v filmu o slikarju, ki kopira slike naijs lav neijiš ih s likar jev.
ZVEZDNIKI ZA LAČNE
Da bi tudi oni, ki danes veljajo za najbolj bogate in slavljene, kaj pripomogli k omiljenjiu lakote v svetu, so se odločili Rita
Hayward, Angle Diokinsoin, Trevor Howard, Yu,l Rryner, Marcello Mastroiamni, Alberto Sordi, Amadeo Nazziari in še nekaj drugih, da brezplačno sodelujejo pri filmu „Cvet zla". Odpovedali so se honorarju v prid trpečim za lakoto in stavili kot predpogoj, da gre ves čisti dobiček v ta namen. Film režira Teremce Young, snemati pa ga bodo začeli prav kmalu v Nizzi.
OTROŠKI KOTIČEK
JVLaLl (Jin
lika Vasletova:
Doli v turški deželi je nekdaj lep mladenič podedoval veliko premoženje. Zdaj pod milim nebom ni imel drugega opravka, kakor da je Bogu čas kradel.
Da bi zakril svojo lenobo, si je kupil tobaka in si dal ves dan opravka z njim. Ve-s dan je pušii goste oblake dima. Ko je na večer šel k počitku in položil glavo na uho, je zaslišal globoko v svojem srcu čudno trkanje in šumenje.
„Kdo si in od kod?“ je nagovorili onega, ki mu je trkal v srcu.
„Mali Tin sam," se je oglasil nekdo v srcu, „ko si vlekel prvi dim iz pipe, sem zlezel v tvoje srce. Dokler živiš, se ne umaknem iz njega."
„Pa ostani, kjer si!" je rekel mladi bogatin, se leno pretegnil in zaspal.
Drugi dan je zopet pušii tobak in pušii ga je vsak dan in vse dneve.
Hitro se je postaral. Roke so se mu tresle, kadar je prižigal pipo; noge so se mu šibile, da se je moral opirati na palico, kadar je hodil; oči so mu Me kalne; obraz je bil naguban in koščen, lasje so mu osiveli, zobje počrneli in izpadli.
V srcu pa mu je čvrsto raste! mali Tin. In ko mu v srcu ni Mo dovolj prostora, je iztegnil ude v ,soseščino, v pljuča, da je čutili mladi bogatin tesnobo in bolečine v prsih.
Včasih, kadar je prisluškoval trkanju in šumenju v srcu, je vprašal:
„Ali sii še tu, mali Tin?"
Iz srca se mu je odzval glas:
„iše sem tu in dobro mi je.“
„NO', prav."
Mladi bogatin je M prelen, da bi še kaj izpraševal.
Zato ni zvedel, kaj mu suši telo, ni zvedel, kaj mu pije kri. Bled itn suh je bi! že, da so ga ljudje s strahom pogledovali.
Nekega dne pa so ga našli mrtvega in iz ust so mu držali krvavi sledovi po svileni obleki.
Nihče ni vedel, zakaj je moral umreti. Nihče ni uganil, da je mali Tin izpil mladeniču zadnjo kapljo zdrave krvi. Ubežal je po krvavi poti, 'da se prikrade v srce komu drugemu.
Pazi, da ne tebi!
Oton Župančič:
Pripovedka o nosku
,,Danes zopet mi posneta smetana je v skledi!
Veš li, kdo jo je pojedel? Mimica, povedi!"
„Jaz je nisem, mama, res ne! Zajček jo posnel je.
Glej, kako na desni šapi in okrog ustec bel je!“-
„Čakaj, videla takoj bom! Nosek mi pokaži! —
Aj, kako je mehek! — Pa sem ujela te na laži!"
„Oh, odpusti, saj povem ti po pravici, mama: jaz namazala sem zajčku šapo, gobček sama."
„Naj bo! Ali vedno pom,ni: Nosek vse odkrije; kadar praviš neresnico, laže, laže! vpije."
MATIJA MALEŠIČ	14
V ZELENEM	rz
polju
Metki je bilo preveč. Mati bi jo vendar morala poznati in vedeti, da ne zalezuje ona Tineta. Kaj si ne prizadeva že od dneva pred njenim godom, da bi bila hladna proti njemu?
Le čakajte, mati! Videla boš, Lokačka! Zavežem vam jezike, grdi ljudje!
Metka je bila tiste dneve bolj nesrečna nego tedaj, ko se je morala .skrivati pred Kalumetom. Huje ji je bilo ko tiste dneve, ko se je grizla zaradi svojih nepremišljenih besed, ki jih je izrekla Vekoslavu. Jezna je bila na očeta, huda na mater, le z brati in s sestrami mi govorila. Ko da je skregana z vsem svetom, ko da ji je ves svet nasproten. Nesrečna, nesrečna je bila. če bi ji ne branila trma, bi se razjokala. Skrivati se pred Tinetom ni bilo lahko, ker je po svoji navadi vsak hip prišel k sosedu, da kaj vpraša ali pogleda ali pove. Včasih je stal pred človekom, ko da je zrasel iz zemlje; včasih je planil pred Metko, ko da je padel z neba. Izza žive meje na vrtu je kaj rad nagovorili Metko. Nenadoma je stopil izza fižola ob zelniku, ko je Metka obirala za svinjsko kuho liste z zeljnatih glav in ga najmanj pričakovala. Da je polje njegov vrt,
po katerem se je rajši potepal, ko sedel doma v senci,- je vedela že iz Ljubljane. Ali Ijo je zalezoval 'in oprezal za njo?
„Nisem duh, da si se me tako ustrašila!"
„Morda bi bilo boilje, da si..
„Res? Glej, glej, lepa je ta: smrti mi želiš, pa 'da bi te hodil z onega sveta gledat, iker te tudi tam ne bi mogel pozabiti."
,,51 pa res ko duh! Ko te človek najmanj pričakuje ...“
„Kdor se pred menoj skriva in mi beži s potli, se ime seveda ne nadeja. Povej mi, kaj sem ti naredil, da si taka? Moja vest je čista, ko sneg na severni .steni Triglava."
„Misliiš, da mi je lahko?"
„Kaj vendar naj pomeni ta tvoj beg pred menoj?"
,,Le delaj se nevednega! Vrabci čivkajo, otroci bodo kmalu kazali s prsti za menoj ..
Zvonko se je Tine nasmejal.
Strahoma se je Metka ozrla po petju. Naj je fcjte v bližini kdo! Še prej ko prinese domov zvrhano košaro zelenjave za svinjski kotell, bodo govorili po vasi, da se s Tinetom na zelniku sestajata.
,,Da te boli vsaka besedica, vem...“
,,Vsaka besedica!" Metko je jezilo. Čemu se dela. tako nevednega? Da bi mu res ne prišlo do ušes? Da mu mati ni dala razumeti? „Rada bi vedela, presodi tudi sam, s čim te odvračam od semenišča?"
„Ti?! Hahaha, ta pa je res zanimiva! In zato bežiš pred menoj, da ne bi čsti do-
mišljavi in jezični kljukec navsezadnje res ne mislil, da je uganil nekaj posebno duhovitega.
„Lažnivih kljukcev se ne bojim, motiš se! Smili se mi pa tvoja mati, ki joče in tarna: Abiturient, ki je zložil pesem .Marjetica’, ne misli na novo mašo ...“
Kakor je bilo Metki žal, ko je povedala pred dnevi Vekoslavu, kar ji je tisti hip prišlo na jezik, tako ji je bilo žal sedaj. Kakor tedaj Vekoslav, je prebledel sedaj Tine. Da ga bo tako zadelo, ni mislila.
,,Mene krivijo tvoja malti!" je naglo dodala.
Tine ni rekel ničesar. Obrnil se je, povesil glavo in odšel v smeri proti gozdu.
„Tine, ne zameri mi! Ali da me to boli, si lahko misliš. Lastna mati me je oštela..." Ko da hoče spremljati Tineta, je šla Metka za njim, v eni roki je nesla košaro, v drugi pest zeljnatih listov.
Tine pa ko da je ne čuje. Ko da mu gori pod nogami, jo je ubral čez polja in izginil v gozdu.
..Razžalila sem ga, drugače bi mu morala povedati!" Metko je peklo in grizlo. „Po-praviim!" je sklenila. Povem mu, toliko trpim. In da je bolje, če se izogibata drug drugega. Saj kar je v srcu, je v srcu im tam ostane, še lepše je, če je skrito in za to nihče ne ve. Bolje je tudi zanj v teh važnih dnevih boja in odločitve, da je sam, da v samoti premisli... Samo to, samo to mu
še pove! Sam mora uvideti, da je tako bolj pravilno i za njo i zanj.
Ali prilike ni bilo, Tineta od tistega dneva ni bilo več na spregled. Niti od daleč ga ni videla nikjer na Lofcačevem vrtu. Loka-,čeve hiše se je Metka tiste dni izogibala v velikem ovinku. Ali niti ponoči ne prihaja domov spat? Ko da se je vzgreznll v zemljo. V nedeljo ga niti v cerkvi ni bilo. Metka ni mogla nikomur potožiti, še manj koga vprašati. Doma so Mi na njeno trmo navajeni. Od tistega razgovora z materjo, ko je nehala govoriti z vsemi in ise je začela kujati, so jo pustili pri miru. Ali naj sedaj sama pretrga molk in se začne sestri dobrikati, da ji pove, kaj je s Tinetom?
Oh, kako bridki in trpki so bili tisti dnevi!
Pismonoša jo je rešil muk In negotovosti. Kar spreletelo jo je, ko je videla pisavo. 'Ribničan je pisal, podpisan pa je bil poleg drugih imen tudi Tine. Verzi so ji povedali, da Tine ni nanjo hud. Pisala sta s planin:
Na planine, na planine kliče radostno srce:
Majda, Majda, bodi zdrava, naših hrepenenj dekle!
Oj, kako je Metki odleglo! Res ga ni fanta nad Tineta! Le berite, mati, beri, sestra, berite, oče, bratje, le berite, -kar je napisal Ribničan na razglednico! Poznate ga, kaik šaljivec je! Da je tudi Tine podpisan? Nelepo in čudno bi Mo, če bi ne bil! Ali
P o°
oo
00 /\ 00 N 00 O
B - R - /\ 00 N 00 j oc ^
ALEŠ NAPRET:
Odprla noč šn dan so groba vrata
Glejte, že sonce zahaja . . .
Je že tako. Nič ne pomaga. Nevzdržno gre h koncu. Veliko umiranje pričenja. Že davno so pred njim zbežali veseli ptički na sončni jug. Tisti, ki so ostali doma, pa so od samega strahu izgubili svoje glasove. Nemo in žalostno čepe po drevju in grmovju, ki raz njega jesenski veter robato in brezobzirno trga list za listom. Na praznih njivah sežigajo suhe in mrtve zeli. Vse ozračje je polno dima. V zgodnjo noč se svetlikajo ti mrtvaški ognji. Kakor sveče na mrtvaškem odru. Sivi in vlažni mrakovi vise od jutra do večera kot žalne odeje nad zemljo. Iz goste megle drse počasne in enakomerne solze. Presilen jok ihti in tiho toži nad grozno postavo splošnega umiranja.
A, če govorimo razločno, ni narava, ki toži, marveč človek. Narava umira, a ne ve ničesar o smrti. Človek umira, in ve, kaj je smrt. Le on tudi ve, kaj je življenje. Od otroških dni že nosim v sebi neizbrisno željo po pomladi, cvetju, mladosti. Zemlja drhti od veliki radosti narave. Uživati hočem s sleher-zamaknjenja, tisočeri slavčki pojo, vse raja v nim dihom. Sanjam o sreči, ki se ne bo nikoli končala. Ne morem razumeti, da se bo treba od vse te lepote nekdaj posloviti. Nekdaj? Ne. ne, kmalu, prav kmalu bo treba vzeti slovo: to strašno skrivnost odkrijem, brž ko pridem k polnemu razumevanju. — O, kako sovražim čas, ko vidim, da me dela starega. A moje sovraštvo in upiranje ne pomeni nič. Kar je v hipu še sedanjost, je v naslednjem hipu že preteklost. Vse se izmika in beži. Nikjer trdne opore, da bi se oprijel. Izčrpan, docela izropan in osamljen se grudim skupaj. Moj trudni pogled omahuje v neznani svet. Pod sesedlimi grobovi spe tovariši moje mladosti. Jaz pa sem zaostal kot revna bilka na travniku, na katero je kosec pozabil. Okrog mene kipi nov rod z novimi mislimi in novimi cilji. Nova imena, nove pesmi zvene v zraku.
Listje odpada in zadnje astre zmrzujejo po grobovih. Mojih misli pa nočem predati otožnosti. Tla, kjer astre cveto, so božja njiva in zibel vstajenja. Iz otožnih mrtvaških molitev skrito zveni zavest o vse višji, vse čistejši sreči, nego jo nudi zemsko življenje. Nočem žalovati kot oni, »v katerih ni upanja«.
Stopal sem nekoč iz Lauterbruna v Švici na visoko letovišče Murren. Večerilo se je že. Pred menoj se je razgrinjalo čudovito veličastvo alpskega sveta. Onstran globokega Prepada so stali v neposredni bližini silni vrhovi gora: Devica, Menih, Tiger. Oviti v hermelin večnega snega. Prelestne krone na Ponosnih čelih. V svoji biserni lepoti tako Mizu, da bi jih dosegel z roko, a vendar obdani od nepristopne molčeče veličine. Zahajajoče sonce je z jasno lučjo božalo vrhove. Ko je omahnilo v zaton, je polagoma ugasnil
soj. Čuden, nsnavaden prizor se je nudil očem. Snežena polja niso več blestela. V nekaj minutah so osivela. Iz zarez in prepadov in brezen so rasle vijoličaste sence. Robovi in vrhunci so se odražali čimdalje ostreje in razločneje. Preko bele lepote se je spuščala mrzla bledost, otrplost. Pričelo je tiho umiranje. Obličje gora se je spremenilo kakor bolnikove poteze ob smrti. Temačno, mračno trdo je postalo. Tedaj naenkrat — joj, kaj se je zgodilo? Najvišje vrhove je ispet objela mehka sončna svetloba. Pričeli so se nalahko smehljati in žareti. Svetleje in isvetleje je naraščal sij in oblil je vrhove z rožnato lučjo, ki se je po kapljicah spuščala navzdol in se raztekala v strani, nežna kot mlada jutranja zarja. Globlje in globlje je rdela v rdečih plamenih, v temnem škrlatu, v nepopisljivi krasoti. Zbudilo se je novo čudovito življenje, vžgano od zašlega sonca, vse veličastnejše nego v beli svetlobi dneva.
Smrt je sončni zaton. Tedaj ugaša luč življenja. Nepojmljiv mir in nedostopna resnost je razlita preko ljubljenih potez. Srce naše se bolestno krči ob tem pogledu, in hipoma čuti, kako se oddaljuje od njega, ki mu je bilo dosedaj tako blizu. Znano, zaupljivo obličje je tuje, trdo, odvratno. Polagoma pa otrplost popušča, ostre črte se umire, lahen nasmeh preleti obličje in blaži mrtve poteze. Kar vidno se odraža v njem odsev višjega življenja. Nova, življenju povsem tuja lepota je v obličju. Globoka, blagoslovljena tišina, jev njem, neizrekljiv mir, ki gre v srce, da bi jokal )Oid hrepenenja. Vselej smrt ne prinese tega alpskega žarenja na mrtvaško posteljo. Tudi ne zagori v vsej popolnosti. A kadar zagori, podeli obličju umrlega lepoto, ki je življenje ne pozna. Lepoto v izrazu, ki je vzvišen nad vso čutno lepoto.
Smrt-prijateljioa, tako je naslovil A. Rethel
Od zibelke do groba, joj, sinko mo), je kratka pot, je polna rož in trnja in zlatih sanj in blodnih zmot.
Z nasmehom nanjo stopiš.
Z očmi, uprtimi v pomlad, si zidaš nad oblake palače bajne, pisan grad.
eno svojih risb, ki vse to, za kar zaman iščem izraza v besedi, prestavi preprosto in jasno pred oči. Stari zvonar, ki v stolpu tako mimo spi, je zvesto in ponižno opravljal svoj posel. Zdaj je utrujen. Sonce zahaja za cveto-
Smrt 'kot prijateljica — A. Rhetel
čimi livadami. Zvedavi ptiček prileti na okno in radovedno pogleduje v sobo. Stari ne vidi nič. Zaprl je oči. Sklenil roke. Mesto njega poteguje za vrv smrt v romarski obleki in pozvanja k večeru umirajočega dne. K večeru zvonarja, ki se iz svojega sna ne bo več prebudil. Palmove vejice mu je prinesla smrt s seboj. Mož jih je zaslužil.
Smrt-prijateljica, mislil bom pogosto v življenju nate. Poslušal tvoje tihe pozdrave. Angel božji si, dasi opasan s strahom in obdan od neizprosnosti, a vendar angel božji.
Vse bliže noč prihaja — na ustih ti smehljaj zamre; zaman iztezaš roke — za gradom grad se ti podre.
Nazadnje truden vsega z bridkostjo v srcu zaželiš miru si v črni zemlji in hrepeneče stisneš križ.
Od zibelke do groba, joj, sinko moj, je kratka pot.
Presadil kot mladiko v svoj večni vrt te je Gospod.
Mirko Kunčič
_______________________________________J
Od zibelke do groba
'te,ga pa le nihče ne sluti, da je Riibmičam pisal le po Tinetovih navodilih! Tine je hotel v stihih, ki jih sam ne Ibii napisal, povedati: ttt-slim na te, Metka!
Od sedaj je bilo Metki laže. In hvaležna je bila Tinetu, da se je umaknili.
Aid ko se je začelo grozdje mehčati, sta Privihrala z Ribničanom domov. Metko je 'Kar stisnilo pri srcu: kako se naj obnaša Pred njim, ki ničesar ne ve? Če bo prijazna s Tinetom, planejo vaški jeziki po ,riiej in bo začela mati iskat1! prilike, da spregovori na samem z njo. Le zakaj ga je Pripeljal Tine s seboj?
Strah je bil prazen. Rogovilila sta po vinogradih, vriskala sta oh večerih na Loka-'čevem vrtu, poskočne je igral Tine na stričevo harmoniko, ali Metkinega doma sta se izogibala. Metko pa je tudi to bolelo. Da ni šineta blizu, je razumela in ji je bilo prav. Ali kaj ise je zamerila Ribničanu? Kako sta se lansko leto pogovorila z očetom! Razglednice jii je pošiljal iz Ljubljane, s poto--va<nja, sedaj pa ko da se ne poznata. Zakaj Vsaj njemu ne dovoliš, da pride in pozdravi Majdo, Tine čudaški?
Metka ni prenesla tega. Navsezadnje bi res kdo mislil, da sta se sprla z Ribniča-nem. Zatajila je svoj ponos in se nastavila, da ni mogel mimo nje.
»Glej jo, Majdo milo, naših hrepenenj de-kle!“ Prav nič jeze in užaljenosti ni bilo v pjegovem glasu, hudomušnost je kar kipela iz njega.
»Zakaj se me izogibljete?" je brez ovinkov vprašala.
„Da me ne odvrnete od semenišča!"
Grdi Tine! Vse mu je povedal! Bog ve, kako mu je povedal, da Ribničan niti noče skriti osti!
Le rogajte se, študentje prešerni, preprostemu kmečkemu dekletu, 'ki ga boli vsaka ostra beseda! Niste vredni, da človek zaradi vas trpinči svoje srce!
Po razgovoru z Ribničanom je bilo Metki laže. Res ni Tine vreden, da toliko trpi zaradi njega! In se je skušala potajiti tudi tedaj, kadar so v njeni prisotnosti ugibali, ali pojde Tine v bogoslovje ati ne. Le naj gre,, Bog mu daj srečo. Molila bo zanj dn za njegovo sirečo. Tisto o pesmii »Marjetici" nikdar živa duša ne zve iz njenih ust.
Izogibala se odslej Tinetu ni, dasi jo je stisnilo pri srcu vselej, kadar je bil blizu. Še bolj tesno jii je bilo, kadar je čutila na sebi njegov vprašujoči pogled. Najbolj hudo pa ji je bilo, kadar se jd je zdelo, da je žalosten zaradi njenega obnašanja. Po Ribničanovem odhodu je včasih igral na harmoniko same žalostne. Večeri so bili hladni. Tine pa je igral, igral dolgo v noč. Tam s tistega mesta na Lokačevem vrtu so pluli žalostni zvoki proti Metkinemu oknu, kjer je igral Time tudi tisti večer pred Metkinim godom... Metka ob takih večerih ni mogla spati. Sklonjena je bila z glavo v svoj košati rožmarin na oknu. žalostno ji je bilo pri srcu, sama ni vedela, zakaj. Edina to-
lažba je bila: kmalu bo 'konec teh žalostnih večerov. KO' 'zadonijo vriski ,po vinogradih in napovedo trgatev, pojde Tine. Kamor koli že, z oktobrom pojde: v bogoslovje, na Dunaj... Nekateri pravijo, da misli najprvo odslužiti svoje vojaško leto. Tudi tja mora z začetkom oktobra, pravijo ... Tine pojde. In ljudje se bodo naveličali vleči po zobeh občutljivo Metko. Kalumet je v daljni Ameriki, Vekoslava ni niti toliko domov iz bližnjega mesta, da bi se nazo-bal letošnjega grozdja. Ako pride teta iz Ljubljane letos domov na trgatev, si odnese svojo narodno nošo in Metki bo ostal le spomin na tisti večer pred dobrim letom, ko je tako slonela ob svojih rožah na oknu in ji je šumela svila po predpasniku. Ah, ko da je bil ves tisti večer preživet le v sanjah ...
Žalostno igra Tine na harmoniko, žalostno je pri srcu Metki.
»Kaj nocoj zopet ne misliš spati?" se huduje s postelje sestra.
»Le spi sama!"
»Zaprl okno! Hladno je!"
»Odeni se tudi z mojo odejo!"
»Aha, zopet ti igra! Hu, ko za pogrebom! Da se ne naveliča! Pa da se ti ljubi poslušati in prezebati!"
Kaj ve sestra! Saj ne more razumeti!
Ko je nesla Metka v goro kosilo očetu in bratom, ki so pripravljali posodje za grozd-Ije in mošt, je stopil tam izza podrte zida-miice Tine pred njo. (Dalje prihodnjič)
NA GROBEM
Pred nekaj leti je umrla neki učiteljici sestra, na katero je bila navezana kot nekdaj na mater. Vere v posmrtno življenje ni imela, zato je neizmerno trpela. Torej tako se življenje konča, je govorila. Komaj sva okusili pivi dih pomladi, že je morala iti. In za njo ni poti. Spremenila se je v nič, odkoder je prišla. Telo ji bo sprhnelo in nikoli je ne bom videla več ...
Resnično, nekaj groznega je ob smrtni postelji ljubljenega človeka za onega, ki ne veruje v posmrtno svidenje. Razumljiv je ob takih prilikah obup.
Toda, prijatelji in prijateljice, mi verujemo, da so v grobovih naših dragih le slabi ostanki telesa, duša pa je zletela v večnost, kjer čaka nas, da pridemo za njo. Verjemite mi, da so redki, ki v resnici ne verujejo. Ti so ubogi revčki. Večina ljudi pa, zlasti med 'gospodo, ki v življenju ne izpolnjujejo verskih dolžnosti in se ponašajo, ko da so tuji Bogu .in Cerkvi, niso nevemiški. Življenje, služba, kruh so jih spravili na talko pot. Laže se živi tako. Delajo se, ko da jim ni posmrtnst nič, norčujejo se iz duhovnika in Cerkve. Ko pa ležejo na smrtno posteljo, prosijo takoj za duhovnika in sveto popotnico': groza jih je pred temno večnostjo. Torej ne glejte na te ljudi, češ, gospoda ne živi po božjih zapovedih, pa ji je vseeno dobro. Gospoda je pokvarjena, gospoda laže, gospoda je strahopetna, gospoda je izgubila vse ono zdravo, plemenito, kar je imela, dokler še ni bila gospoda...
To sem hotel povedati ob spominu na verne duše v vicah. Ni ga večjega božjega daru, kot je vera. Zato se nič ne ozirajte na besede ali pisanje ljudi, ki govore ali pišejo drugače, kot na tihem mislijo. Vi bi se držali njihovega evangelija im se pogubili, oni pa bi se pred smrtjo zbali strašne večnosti, pa bi prosili Boga odpuščanja. Mogel hi našteti vrsto ljudi, ki so učili brezboštvo, a so na smrtni postelji vse preklicali!
Torej na vernih duš dan se spomnimo vseh naših dragih, ki so umrli, a živijo sedaj na onem svetu. Rešeni so prevar zemeljskega življenja, a trpijo morda v vicah težke muke, preden se bodo očistili zadnjega madeža in poleteli v božje naročje. Največje trpljenje duš v vicah obstoj: v domotožju za Bogom; tega domotožja ne bo nihče izmeril. Bil si na tujem, kopal si v jami, ob sobotah si bil prost. Rad bi doživel soboto domovine, zvonove, ki oznanjajo nedeljo, praznično občutje vasi in njiv; ne, tega v mrzli tujini ni. In zahrepeniš z neskončno silo po domu, po materi, po očetu, nevesti. Prijatelj, vse to ni nič v primeri s hrepenečim domotožjem, ki ga trpi duša v vicah. In še druge muke trpe te reve, kakor nas uči sveta Cerkev. In nič si ne morejo pomagati, kakor človek so, ki so mu posekani vsi udje. To so največje reve-, katerih ne moremo in ne smemo pozabiti, če imamo le košček srca.
Za nekatere rajne molijo njihovi sorodniki, plačujejo za svete maše, ob sleherni dnevni molitvi se spomnijo tudi njih: za vse verne duše v vicah, za mater, očeta in sestre ... Koliko pa je ljudi, ki nimajo nikogar. V življenju so bili sami, v smrti so sami. Ti trpe že morda stoletja strahotne muke in nihče ne izmoli zanje oičenaša. To so mrtvi proletarci, za katere nima nihče srca.
Prijatelji, če obdarujete otroke ali mater aili reveža, ki stoji na cesti, mislite- ta dar ■ naj velja za one pozabljene v vicah. In če zmoliš očenaš, ko stopiš v cerkev ali na pokopališče, naj valja tem zapuščenim. Vsako dobro delo, bi ga storiš, naj velja njim. Potem si dvakrat socialno čuteč človek, ker -p omagaš naj be dne jš-im.
In končno: Te duše bodo vračale, ko bodo očiščene. Takrat namreč zadobe tudi one več pravic dn Bog jih bo rad poslušal, ko -bodo prosile zate. Nič ti ne bodo ostale dolžne. Prišla bo ura, ko j,ih boš strašno rabil. Odhajal boš z zemlje skozi temno pot v večnost. Groza te bo. Takrat ti bodo prišle naproti -te duše in te povedle na tvoj prostor.
Prijate-ljii in prijateljice, ne le naših očetov in mater, sestra in bratov, marveč tudi onih, ki nimajo svečke na grobu, se spominjajmo te dni. S tem bomo izpolnili največjo ljubezen, ki jo človek izpolnit- more: darovali se bomo omian, ki jih nikoli videli nismo...	•	L. G.
<Špo ritil kelieek
NOGOMET
Presenetljiva zmaga Avstrije nad
Anglijo
Na stadionu v Wambley v Londonu je pred 65.000 gledalci nogometna reprezentanca. Avstrije premagala reprezentanco Anglije z rezultatom 3:2, (polčas 0:1). Zmaga avstrijske reprezentance nad enim izmed favoritov svetovnega nogometnega prvenstva pomeni velikansko presenečenje za svetovni nogomet, zlasti še, kar iso Avstrij-oi zmagali po desetih porazih v igri z najboljšo ekipo britanskega otoka. Srečanje je bilo- pod ref Lektorji. Sodil pa je Francoz Sohvvinte.
Avstrijici so presenetili z odlično igro. Po prepričljivem porazu z zahodnonemšfco nogometno reprezentanco pred tremi tedni
Bo!bbyjia Charltema, toda Avstrijci so takoj prevzeli liniciativO'. Šele v 53. minuti je (izenačil Flogeil, toda (čez šest minut iso Angleži spet vodilu po- (golu Goinnelyja,
Ziadnji del igre je pripadali avstrijskim nogometašem, ki ,so najprej v 73. minuti irzenačiiM po Fritschu. V 80. minuti pa je Isti ligrailec dosegel zmagoviti goli.
Avstrija-Bunaj : Austrija-Celovec 3:1
Na. Dunaju je bila preteklo nedeljo nogometna prvenstvena tekma med dunajsko Avstrijo in celovško Avstrijo. Po 21 minu-
DESNO:
Drugi gol za Dunajčane: Kodat je streljal neubranljivo v mrežo celovškega gola. Bahr, BiiUvvatsch in Jacare zasledujejo potek strela.
SP OD AJ:
Častni gol za Celovčane na Dunaju: Lampichler (peti od desne) je streljal prosti strel in ukanil Oczana (na tleh).
z rezultatom 1:4 in slabi igri v kvalifdka-cijab za svetovno nogometno prvenstvo, ni nihče pričakoval, da bo naša avstrijska reprezentanca tako neprijetno presenetila Britance. Avstrijski nogometaši so pokazali v Angliji zelo hiter nogomet, poln polete. Angleški nogometaši so biilii sicer dvakrat v vodstvu; že v tretji minuti so vodili po golu
LE VO :
Z levo nogo je streljal novinec avstrijske nogometne reprezentance Fritsch v Londonu in s tem izenačil rezultat na 2:2 (na sliki). Nekaj minut pozneje je dosegel isti igralec še en zadetek in tako privedel Avstrijo do zmage nad Anglijo; končni rezultat 3:2 za Avstrijo.
itah iso vodili Dunajčani že s 3:0. Izglodalo ja, da bo končni rezultat zello visok. .Toda še pred prvim polčasom so Cellovčami zadeli enkrat nasprotnikovo mrežo, in tako postavili pravzaprav že končni rezultat, kajti v drugem polčasu mi bilo na obeh straneh nobenega gola.
Vodja celovške Avstrije Gardi Springer je
Na j večja založba na Koroškem
Veliko premalo poznana v območju našega podeželja je založba Eduard Kaiser Verlag, zato -pa toliko bdlj znana v širnem svetu, -saj je njena duhovna podoba, pa tudi inljenia tehnična ureditev zdrava in sodobna:
Založba posveča veliko skrb zadostitvi •vsakršnih želja. Tako izdaja n. pr. KLASIKE nemške in svetovne književnosti v ličnih in iskrbno sestavljenih, praktično urejenih in (izbranih knjigah, v katerih najde bralec vse tisto, kar ima še danes veljavo. Knjige so nepričakovano poceni. Samo nekaj imen: Friedrich Schiller - drame, Johann Woif-gang v, Goethe - drame, William Shakespeare - kraljevske drame, Heine - pesmi, Knjiga balad itd.
Pa tudi ZGDOVINSKIM ROMANOM posveča založba veliko skrb: Gerhart Ellert — izmišljeno ime za koroško posateijico Ger-fcrude Schmierger — je n. pr. častno zastopana v tej založbi: Mohamed, .poslanec
KEINER
KANN
ALLES WISSEN
Jedoch ein Biick in dieses moderne und auf neuesten Stand gebrachte Lexikon orien-tiert Sie sachlich und klar uber alle Fragen, die sich im taglichen Leben stellen.
Mit 50.000 Stichv/ortern, 2.600 Textiliustra-tionen, 48 Bildtafeln-davon 24 mehrfarbig • ist dieses Universai-Lexikon eineSensation auf dem Buchmarkt,
VVERBEVERKAUF Ohne Mitgliedschaft und Abnahmeverpfiichtung	DO© ^
2 Bande zusammen nur
Erhaitiichbet; EDUARD KAISER VERLAG
• - T* '	*	^	Buchgemeinde Alpenland OHG
Klagenfurt, Wiener Gasse 10
Villach, Klagenfurter StraGe 4 Wolfsberg, Sporergasse 130
izjavil po tekmi: „PrišM :smo na Dunaj, da bi doseglii vsaj neodločen rezultat. Igra je pokazala, da je bilo naše moštvo dolgo časa v premoči. Tudi igrali smo lepše. In vendar nismo zmagali. Naša nesreča je bil gol-man, ki je zakrivil dva otročja goda.
HOKEJSKA SEZONA V POLNEM
TEKU
Avstrijski hokejski prvak KAC je slabo začel, a v naidailjeivanju -se je moštvo vigraio in dcseglo tri lepe zmage.
V prvi tekmi je celovški KAC gostoval v Ljubljani in izgubil proti jugoslovanski hokejski reprezentanci s 5:3. V torek minulega (tedna je hokejsko moštvo KAC premagalo švicarske hokejiste EHC VIsp s 7:4. Igrali so za ..Alps-ki pokai“. V petek in .soboto, prav tako preteklega tedna, pa je celovški KAC igral s švicarskimi hokejisti SC Bern. Šlo je za pokal evropskih prvakov (prvo kolo). KAC je zmagal obakrat z rezultatoma 7:4 (v petek) in 10:3 (v soboto). Povratni tekmi mora avstrijski prvak igrati v Bernu in Ziirichu.
Velika izbita
Pilili fn tega pri
£. Humu
Uateatart, Atter Platz 35
TTT/Ls-i^U
VILLACH - BELJAK GERBERG. 6
Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
Senzacionalni padec cen!
NUDI SE VAM MOŽNOST,
DA ZELO POCENI NAKUPITE!
Vrtna gugalnica zložljiva, za 2 osebi,
hoižjii“ se nam razodene z vsem ozadjem nastanka in razvoja te tretje veroizpovedi, ki -sloni na veri v enega boga. Dolores Vie-ser, prav teko znana koroška pisateljica, riše v svojem romanu ..Heroina von Gurk“ življenje te enkratne žene, ki je ustano-.Vila samostan na Krki. C. S. Forester nam pričara v svojem delu „Das verlorene Pa-radies“ Kolumbusovo dobo. Forester je angleški avtor. Pa tudi Ludwig Ganghofer je n. pr. zastopan .s čudovitim delom „Ds.r Ochsen'krieg“, v katerem nam oživlja 15. stoletje — (salzburško- pokrajino. Vise te knjige soi oblšiime, old 300—500 strani, vendar stanejo isamo od 30—40 šil.
Pa tudi moderne avtorje tiska -ta založba, znamenite pisatelje z vsega -svete. Razen tega praktične knjige, -številne v slikah, kriminalne romane. Težko je na kratko povedati o tako obširnem -programu te založbe, zato naročite (prospekte in -se -poglobite vanje!
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & Co.
Dobrla ves — Eberndorf
plastična sončna streha z mizico	Š 1480.-	
Vrtni stoli		
-s podlahtniikom	š	185.-
Vrtni stoli		
brez podlahtnilkov	š	155.-
Vrtne mize z zloženimi plolščami -premer 75 cm	l	370.-
premer 60 cm	l	320.-
Vrtni -senčniki v raznih barvah, premer 150 cm	$	265.-
Sami se prepričajte,
zato nas obiščite!
AEG
Der preisgunstige VVaschvoll-automat fur 5 kg Trocken-wasche mit .D"-Effekt fur stark verschmutzte VVSsche -ohne Bodenbefestigung - An-schluSvvert 2.2 kW oder 3,3 kW Trommel und Laugen-behalter aus NIROSTA-Edel-stahi, Zwei-Laugen-Verfahren mit Vorvvasche und Klar-vvasche, durch Knopfdruck vvahlbare VVaschprogramme, elektrische Turverriegelung, stufenloser Temperaturregler.
LAVAMA!
(•ffir
H&š fedftik-Uzanika
izhaja vsak četrtak. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 25. Telefon uprave in oglasnega oddelka 25-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— 5fr., za Anglijo 2.— f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.