URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 35 Ljubljana, sreda 27. novembra 1974 Cena 10 dinarjev Leto XXXI 419. Na podlagi 3. člena zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18-182/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o podrobnejših merilih za izjemno priznavanje pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge I Za osebe s posebnimi zaslugami po prvem odstavku 1. člena zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18-182/74), se štejejo: — osebe, posebno zaslužne za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja in za pravice slovenske narodne skupnosti zunaj mej SR Slovenije; — posebno zaslužni dolgoletni, predvojni revolucionarji in člani KP, udeleženci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ter funkcionarji naprednih razrednih sindikatov, za katere je dokazano, da so bili ves čas aktivni v revolucionarnem boju in v socialistični graditvi; — udeleženci NOB in NOV, ki so opravljali najbolj odgovorne vojaške in politične dolžnosti in so bili ves čas aktivni v revolucionarnem boju in v socialistični graditvi; — posebno zaslužni delavci v povojni graditvi, ki so opravljali najbolj odgovorne funkcije v organih oblasti in v ustreznih izvršilnih organih družbenopo-'itičnih organizacij ter so ostali ves čas dosledni revolucionarnemu boju delavskega razreda; — kulturni, znanstveni, javni in drugi delavci v združenem delu, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izredne uspehe na področju socialističnega izobraževanja, v kulturi, znanosti in umetnosti ter so s '■etn znatno prispevali k razvoju in h krepitvi naše socialistične samoupravne skupnosti. II Osebam iz I. točke tega odloka bo Izvršni svet ■Skupščine SR Slovenije priznaval izjemno starostno Pokojnino v primerih, ko pokojnina, priznana in odmerjena po splošnih predpisih, ne bi bila ustrezna. Izjemna starostna pokojnina se priznava osebam, ki so bile že upokojene po splošnih predpisih o pokoj-uinskem zavarovanju. Višina izjemne starostne pokojnine ni odvisna od zneska osebnega dohodka pred upokojitvijo, temveč se določa glede na aktivnost in zasluge posamezne posebno zaslužne osebe. III Izjemna družinska pokojnina po drugem odstavku 1. člena zakona o izjemnem priznanju- in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, se lahko priznava družinam oseb iz I. točke tega odloka. Pri določanju izjemne družinske pokojnine se poleg višine osebnega dohodka prosilca upošteva tudi materialno stanje, število družinskih članov ter odnos do revolucionarnega boja in do socialistične graditve oseb, ki naj bi prejemale izjemno družinsko pokojnino IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-19/74 Ljubljana, dne 25. oktobra 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avguštin Lah L r. 420. Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o najvišjih cenah svežega mesa v prodaji na drobno 1. Odlok o najvišjih cenah svežega mesa v prodaji pa drobno (Uradni list SRS, št. 36/73) preneha veljati. 2. Pri prodaji svežega mesa na drobno se bodo uporabljale cene, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, dokler pristojni organ občinske skupščine ne določi oziroma ne potrdi novih cen. 3. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-15/68 Ljubljana, dne 15. novembra 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avguštin Lah 1. r. 421. Izvršni svet Skupščine SR Slpvenije je na podlagi 47. in 49. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72 in 26-243/73) na 22. seji dne 15. novembra 1974 sprejel SKLEP o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega prispevka h kritju razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom v starostnem zavarovanju kmetov za leto 1973 I SR Slovenija je iz svojega proračuna za leto 1973 preodkazala skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) decembra 1973 kot svoj delež v prispevku družbenopolitičnih skupnosti h kritju izplačevanja pokojnin in drugih stroškov obveznega starostnega zavarovanja kmetov v letu 1973 znesek 27,500.000 din. V prejšnjem odstavku preodkazani prispevek SR Slovenije se porabi: 1. znesek 12,000.000 din za kritje računske razlike v letu 1973 po 43. členu in po 1. točki prvega odstavka 47. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov; 2. znesek 14,025.106 din za pokrivanje dela prispevka za obvezno starostno zavarovanje kmetov, odpisanega za leto 1973 zavarovancem po 44. do 46 členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (za pokrivanje razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom); 3. znesek 1,400.000 din ostane nerazporejen za namen. določen v 2. točki prvega odstavka 47. člena citiranega zakona. II V drugem odstavku I. točke pod 2. tega sklepa določeni znesek se porabi za pokrivanje odpisanega dela prispevka na območju spodaj navedenih občin in v naslednjih zneskih: 1. Lenart 393.981 2. Lendava 826.980 3. Gornja Radgona 365.220 4. Ptuj 677.610 5. Grosuplje 177.495 6. Ormož 268.102 7. Šmarje pri Jelšah 3,432.528 8 Ljutomer 350.973 9. Šentjur pri Celju 1,065.917 10. Murska Sobota 2,226.696 11. Slovenska Bistrica 460.647 12. Žalec 174.962 15. Slovenske Konjice 118.520 16. Ribnica 1 66.814 17. Krško 241.281 18. Litija 110.576 19. Črnomelj 94.194 20. Laško 86.879 21. Radlje ob Dravi 148.642 22. Trebnje 311.118 23. Brežice 378.525 24. Slovenj Gradec 105.979 25. Tolmin 194.622 26. Mozirje 62.471 27. Logatec 40.597 28. Kočevje 79.204 29. Ajdovščina 71.477 30. Idrija 46.040 31. Cerknica 151.689 32. Škofja Loka 153.311 33. Ravne na Koroškem 61.242 34. Ilirska Bistrica 151.479 35. Metlika 72.873 36. Zagorje ob Savi 25.494 37. Hrastnik 26.462 38. Novo mesto 446.055 m Občine, navedene v II. točki tega sklepa, iz svojih proračunov zagotove skupnosti razliko med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, kolikor ta razlika na območju posamezne od teh občin presega znesek, določen za posamezno od teh občin v II. točki tega sklepa. Občine, ki niso navedene v II. točki tega sklepa, same iz svojih proračunov v celoti in neposredno zagotove skupnosti sredstva v višini razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, ki nastaja na njihovem območju. St. 420-48/67 Ljubljana, dne 15. novembra 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avguštin Lah 1. r. 13. Sevnica 326.953 14. Dravograd 31.498 SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 422. Na podlagi 3. $lena zakona o samoupravni inte-resni skupnosti za železniški in luški promet in 84. &ena samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški Promet SR Slovenije je skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet na svo-iem 2. zasedanju dne 5. novembra 1974 sprejela STATUT samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen V register se vpisujejo vse spremembe glede števila in statusa organizacij in skupnosti na podlagi listin, ki dokazujejo nastale spremembe. Podatki, vpisani v register, so javni. 6. člen Spremembe, ki nastajajo za člane skupnosti giede njihove pravice do zastopanosti v skupščini skupnosti, vpisuje skupnost v register na podlagi predloženih listin oziroma pregleda udeleženosti uporabnikov železniškega in luškega prometa, ki ga skupnosti vsako leto predložita Železniško gospodarstvo Ljubljana in Luka Koper, oziroma na podlagi priglasitve uporabnikov, ki jih te spremembe zadevajo (9. člen sporazuma). Spore glede vpisa v register rešuje arbitraža. 7. člen Ta statut podrobneje ureja organizacijo upravlja-nia in druga organizacijska vprašanja, ki izhajajo iz Položaja člana samoupravne interesne skupnosti za že-ozniški in luški promet (v nadaljevanju: skupnost) ter Odevajo razmerja med člani skupnosti, finančno poslovanje skupnosti, natančnejšo organizacijo, upravljali6 in poslovanje skupnosti, način reševanja sporov in dru3a vprašanja, ki jih določa zakon o samoupravni mteresni skupnosti za železniški in luški promet (v Nadaljevanju: zakon b skupnosti) in samoupravni spo-razum o združevanju v samoupravno interesno skup-Nost za železniški in luški promet SR Slovenije (v Nadaljevanju: sporazum). 2. člen Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani. 3. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s preme-tc>tn 35 mm. Štampiljka Vsebuje polno ime skupnosti ^ njen sedež. 4. člen Skupnost je v zadevah javnega železniškega in lu-! v0Ua prometa na območju SR Slovenije za delavce elezniškega in luškega prometa in uporabnike storitev '8a prometa obvezna samoupravna skupnost, v drugih adevah in za druge uporabnike, ki po zakonu niso leni obvezni člani, pa nastopa lahko tudi kot prosto-'°rjna poslovna skupnost. II. ČLANSTVO V SKUPNOSTI 5. člen Skupnost vodi pregled svojih članov (85. člen spo-Nzutria) v obliki registra, in sicer ločeno za organiza-k' združenega dela, ki sodelujejo v zboru delavcev v , °nietu. in ločeno za organizacije združenega dela in skupnosti v zboru uporabnikov (v nadaljeva- krajevne Nju: organizacije in skupnosti). , Vpis v register ima za sodelovanje v skupnosti Qnstitutivni značaj. Vsaka organizacija oziroma skupnost, katere članstvo je v skupnosti obvezno, pridobi pravico do sodelovanja v skupnosti z dnem vpisa v register. Organizacije in skupnosti, ki združujejo svojo pravico do skupnega delegata, nastopajo v taki obliki združitve, kot je vpisana v register. Ce povežejo organizacije svojo pravico do skupnega delegata na novo z drugimi, morajo nastalo spremembo prijaviti skupno* sti zaradi registracije. Nastala Sprememba začne veljati ob začetku novega poslovnega, leta. 8. člen Skupnost daje pobudo in skrbi za povezovanje organizacij, ki združujejo svojo pravico do skupnega delegata, če se organizacije same ne dogovorijo in povežejo. Potrebno strokovno pomoč pri tem daje skupnost. 9. člen i Skupnost omogoča vsem članom in d nagim upravičenim interesentom vpogled v »Pregled udeleženosti uporabnikov železniškega in luškega prometa na območju ŽG Ljubljana« in v druge zadevne evidence zaradi uveljavljanja njihove pravice do zastopanosti v skupnosti. Na zahtevo izda skupnost upravičenemu interesentu izpisek iz tega pregleda oziroma evidence oziroma mu da na voljo tudi druge podatke za ugotovitev njegove pravice do zastopanosti v skupnosti. 10. člen Ce se na novo ustanovi organizacija oziroma skupnost, katere članstvo v skupnosti je obvezno, postane taka organizacija oziroma skupnost član skupnosti z dnem vpisa v sodni register oziroma z dnem konstituiranja. Skupnost obvesti tako organizacijo oziroma skupnost o njeni pravici do zastopstva v skupnosti. Ce se ustanovi nova organizacija, ki ima nalogo, da s svojo dejavnostjo neposredno pospešuje cilje skupnosti, se ta organizacija v skupnosti vključi v zbor delavcev v prometu, četudi ne sodeluje neposredno v železniškem ali luškem prometu. Organizacija, ki jo ustanovi skupnost, ali katere soustanovitelj je skupnost iz razloga, ker ta organizacija povečuje s svojq dejavnostjo izkoriščenost železniških ali luških zmogljivosti, sodeluje ta organizacija v zboru uporabnikov. \ 11. člen Organizacija in skupnost, ki po določbah zakona o skupnosti ni obvezen član skupnosti, lahko pristopi v skupnost, če pismeno izrazi tako željo (3. člen - sporazuma). O pristopu takega člana odloči skupščina skupnosti. Če taka organizacija izjavi, da bo prevzemala vse obveznosti, ki jih bo na podlagi svojih odločitev nalagala skupnost svojim članom, jo skupščina skupnosti mora sprejeti za svojega člana. Če se za članstvo v skupnosti priglasi organizacija oziroma skupnost zunaj območja SR Slovenije, odloči o tem skupščina skupnosti, hkrati pa odloči tudi 6 njenem statusu v skupnosti. Član skupnosti iz prvega odstavka tega člena je lahko izključen iz skupnosti po sklepu skupščine skupnosti, če ne izpolnjuje prevzetih obveznosti. - 12. člen Družbenopolitične skupnosti niso člani skupnosti, imajo pa pravico sodelovati v organih skupnosti po svojih predstavnikih, vendar brez pravice glasovanja. JLA ni obvezni član skupnosti, ima pa pO sporazumu v skupščini skupnosti enega delegata (7. člen sporazuma). Pravice in dolžnosti JLA v skupnosti oziroma skupnosti do JLA se urejajo v skladu z zakonom v skupščini skupnosti. III. RAZMERJA MED ČLANI SKUPNOSTI a) Splošne določbe 13. člen Skupnost odloča o zadevah posebnega družbenega pomena po 1. členu zakona o skupnosti ter o drugih zadevah, ki so v skupnem interesu članov skupnosti Razmerja, v katera stopa skupnost s svojimi člani, imajo različne pravno obvezujoče posledice, odvisno od tega, ali gre za zadeve, ki jih zakon opredeljuje kot zadeve posebnega družbenega pomena na področju javnega železniškega in luškega prometa, ali pa za zadeve njihovih skupnih interesov. V primeru, ko gre za zadeve skupnih interesov članov, nastopa skupnost lahko tudi' kot poslovna skupnost. 14. člen Vsak član sKupnosti ima pravico prek svojega delegata v skupščini skupnosti zahtevati o zadevi, ki je predmet dnevnega reda, da se posebej odloči o naravi obravnavane zadeve glede na njen posebni družbeni oziroma skupni interesni pomen. Če prizadeti član ne soglaša s stališčem večine, lahkp sproži glede tega spor pred arbitražo. 15. člen V zadevah, ki jih zakon opredeljuje kot zadeve posebnega družbenega pomena na področju javnega železniškega in luškega prometa, veljajo sklepi skupnosti za vse njene člane, ki so v njej obvezni 'sodelovati. in sicer ob večini in pogojih, ki jih določa zakon, sporazum in ta statut. V zadevah, ki so v skupnem interesu vseh oziroma le posamezne skupine članov skupnosti, veljajo sklepi, sprejeti v skupnosti, za vse oziroma samo za tiste člane, na katere se zadeva nanaša. Kadar sodeluje posamezna organizacija ali skupnost v skupnosti prostovoljno, lahko skupnost veže sprejetje sklepa, ki velja za vse ali za posamezno skupino članov skupnosti, kot pogoj za njeno nadaljnje članstvo v skupnosti. 16. člen Vsak član skupnosti ima pravico v skupnosti zahtevati svojo izločitev iz posamezne zadeve, razen če gre za zadevo posebnega družbenega pomena, če meni, da se ta ne nanaša nanj,' oziroma zahtevati nižjo stopnjo vključenosti oziroma udeleženosti. O zahtevi člana odloči skupnost. Če se član ne strinja s sklepom skupnosti, lahko sproži spor pred arbitražo. 17. člen Posamezni člani oziroma skupine članov skupnosti se lahko povezujejo v skupnosti v ožje interesne skupnosti za uresničevanje interesov uporabnikov določenega območja, relacije ali objekta (32. člen sporazuma). Ožje interesne skupnosti se lahko kot poslovne skupnosti v zadevah, ki se nanašajo samo na njihove interese, neposredno dogovarjajo o urejanju teh zadev, O doseženem stališču oziroma dogovoru obvestijo skupnost, do ga ta objavi zaradi seznanitve drugih članov skupnosti. Ožje interesne skupnosti lahko v zadevah, ki se nanašajo samo na njihove interese, zahtevajo, da 0 njih odloči skupnost kot o zadevah skupnega pomena, če s tem niso prizadeti interesi drugih članov skupnosti in če so ti pripravljeni prevzeti obveznosti, ki izvirajo iz takih odločitev skupnosti. 18. člen Organizacija, ki se ne ukvarja neposredno z železniškim oziroma luškim prometom, niti ga neposredno ne omogoča, oziroma dopolnjuje, sodeluje pa v zboru delavcev v prometu, prevzema materialne obveznosti, ki izvirajo iz sklepov skupnosti, po istih merilih k0* organizacija, ki sodeluje v zboru uporabnikov, razen če d,rugačna obveznost ne izhaja že iz narave njene funkcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana oziroma v Luki Koper. Na zahtevo organizacije iz prejšnjega odstavka lahko skupnost posebej odloča o obsegu obveznosti Inke organizacije. b) Razvoj železniških in luških zmogljivosti 19. člen Razvoj železniških in luških zmogljivosti, ki se do^-loča s programi in gospodarskimi načrti skupnosti H* člen sporazuma), se deli v svojih izhodiščih in ciljih nf dva dela, in sicer na: — osnovni program razvoja javnega železniškega in luškega prometa (v nadaljevanju: osnovni progra nrd ki je nujen pogoj za nemoteno delovanje gospodarst va in obstoj družbene skupnosti kot celote na ravf" tehničnega, tehnološkega in družbenega razvoja skladu z načeli družbene politike SR Slovenile in na — dopolnilni program razvoja javnega železniški ga in luškega prometa (v nadaljevanju: dopolnilni Pr gram), ki omogoča določenemu ožjemu krogu zainteresiranega gospodarstva oziroma družbene skupnosti, da deluje na višji stopnji tehničnega in tehnološkega razvoja oziroma standarda ter s tem dosega ugodnejše pogoje za dvig tehnične in tehnološke ravni svoje proizvodnje oziroma za zadovoljitev posebnih zahtev v Potniškem prevozu. 20. člen usnovm sreanjeročni in dolgoročni program sprejema skupnost v soglasju s Skupščino SR Slovenije. Sprejeti osnovni program ima za posledico splošno obveznost sodelovanja vseh članov skupnosti za njegovo uresničitev, in sicer v skladu z merili, določenimi s sporazumom (34. člen) in s tem statutom. Skupnost obravnava najmanj enkrat letno izvajanje osnovnega programa in sprejema ukrepe za njegovo uresničitev. V zadevah osnovnega programa posamezen član skupnosti ne more uveljaviti svoje interesne izločenosti. 21. člen Ce na podlagi odločitev organizacij s posebnim samoupravnim sporazumom ni mogoče zagotoviti sred-stev za izvajanje osnovnega programa, predlaga skup-n°st Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije posto-Pok za obvezno združevanje sredstev oziroma obvezni Prispevek po 2. odstavku 8. člena zakona o skupnosti. Vsak član skupnosti ima pravico v pripravljalnem Postopku za sestavo predloga programa razvoja skup-Posti ugovarjati obsegu in vsebini osnovnega progra-llla' Sprejeti osnovni program predloži skupnost v so-g'nsje Skupščini SR Slovenije, hkrati z njim pa tudi Ogovore posameznih članov k temu programu, razen lstih, glede katerih je bilo doseženo soglasje. 22. člen * Osnovni program določa razdelitev njegovega izganja po posameznih letih oziroma obdobjih ip glede "a prednostni red izgradnje posameznih objektov (di-tarnika izvajanja osnovnega programa). 23. člen Dopolnilni program je področje svobodnega dogo-Varjanja med člani skupnosti. Dopolnilni program je obvezen samo za tiste čla-116 skupnosti, ki ga sprejmejo. Za izvajanje tega pro-grama, ki obsega relacijo, objekte ali posebne storitve, Posamezni člani skupnosti lahko povezujejo v ožje Neresne skupnosti v skladu z določbami tega statuta. Ce izvajanje dopolnilnega programa pripelje s v°jimi posledicami do sprememb v razmerjih osnov-programa, lahko skupnost sklene, da se vključi v , n°vni program tudi zadevni del dopolnilnega pro-a*na ali pa porazdeli del obveznosti iz takega dopol-^'Ifiega programa tudi na nosilce osnovnega programa, ^ Sa s tem povečajo koristi vseh nosilcev osnovnega J°8rama. Take spremembe so zavezane soglasju Skupke SR Slovenije. 24. člen >itv Ce se v skupnosti sprejme sklep o razširitvi zmog- '°sti železniškega oziroma luškega prometa za po-biezne uporabnike na določeni relaciji ali objektu, so udeležene pri taki naložbi zlasti prizadete organizacije uporabnikov in delavcev v prometu. Prizadete organizacije lahko zahtevajo ustrezno porazdelitev obveznosti tudi na druge organizacije ter samoupravne in družbenopolitične skupnosti, če in kolikor dokažejo, da imajo od tega korist tudi take organizacije oziroma skupnosti. Ce je taka naložba pogoj za dosego osnovnih ciljev splošnega gospodarskega in družbenega razvoja, jo skupnost opredeli kot del osnovneg# programa z obveznostmi, ki izhajajo iz finančne konstrukcije po prejšnjem odstavku, ter jo predloži Skupščini SR Slovenije v soglasje. 25. člen Če posamezni uporabnik prispeva k razvoju železniških oziroma luških zmogljivosti na določenem območju, relaciji ali objektu, ima pravico zahtevati prednostno zadovoljevanje svojih potreb po prevozu oziroma pretovoru ter druge gospodarske ugodnosti. O tem skleneta posebno pogodbo organizacija železniškega oziroma luškega prometa in uporabnik. , Če zaradi razširjenih zmogljivosti, ki jih je omogočila naložba posameznih uporabnikov, povečajo tudi druge organizacije delavcev v prometu in uporabnikov svoj obseg poslovanja, imajo uporabniki iz prejšnjega odstavka pravico uveljavljati ustrezno povračilo sredstev iz take naložbe. 26. člen Organizacije in skupnosti, ki združijo sredstva za razvoj železniških in luških zmogljivosti, imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku. Skupaj doseženi dohodek se razdeli med udeležence glede na delež, ki so ga organizacije in skupnosti prispevale, in sicer po merilih, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev. 27. člen Določila tega statuta, ki se nanašajo na razvoj železniških oziroma luških zmogljivosti, veljajo tudi za standarde in normative kakovosti teh zmogljivosti, in sicer tako glede osnovnega, kakor tudi dopolnilnega programa. 28. člen Če skupnost v soglasju s Skupščino SR Slovenije sklene o prenehanju javnega prometa na posamezni progi ali njenem delu. lahko odloči o nadaljevanju prometa oziroma o obratovanju na taki progi ali njenem delu pod posebnimi pogoji. Ce skupnost odloči o nadaljevanju prometa pod posebnimi pogoji, odloči hkrati tudi o teh pogojih in razdelitvi obveznosti med člane skupnosti. Pogodbo o tem sklenejo prizadete organizacije oziroma skupnosti z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. Če na posamezni progi ali njenem delu ni mogoče opravljati dejavnosti gospodarsko rentabilno, skupnost pa sklene, da se obratovanje nadaljuje iz razlogov posebnega družbenega interesa, mora odločiti hkrati tudi o posebnih materialnih obveznostih članov skupnosti, ki so v zvezi z nadaljevanjem obratovanja. Te obveznosti sprejmejo organizacije in skupnosti ,s posebnim samoupravnim sporazumom (17. člen snorazumal 29. člen Člani skupnosti morajo skupnosti sporočati vse spremembe v svojem poslovanju, ki lahko bistveno vplivajo na potrebe razvoja železniških oziroma luških zmogljivosti (14. člen sporazuma). Odločitev o tem, kdaj razvoj zmogljivosti oziroma obseg poslovanja posameznega uporabnika zahteva povečanje železniških oziroma luških zmogljivosti prek porasta, ki ga terja gospodarski in družbeni razvoj, in kako naj se zagotovi potreben razvoj, sprejme skupščina skupnosti. 30. člen i Člani skupnfliti prilagajajo v skladu s sklepom skupščine skupnosti svoje transportne, prekladalne, skladiščne in druge manipulativne naprave za blago stanju oziroma zlasti osnovnemu programu razvoja železniških in luških zmogljivosti (15. člen sporazuma), Ce je razvoj takih naprav pogoj za izvajanje javnega prometa po osnovnem programu, se po sklepu skupnosti take naprave lahko vključijo v osnovni program. c) Posebne storitve 31. člen Organizacije železniškega oziroma luškega prometa se lahko neposredno dogovarjajo s posameznimi organizacijami m skupnostmi o obsegu in načinu opravljanja posebnih storitev zanje (uvedba posebnih vlakov, pogostnost prometa, posebna kakovost storitev ipd.). Razmerja, ki nastanejo na podlagi takih dogovorov, vežejo samo stranke, ki tak dogovor sklenejo (32. člen sporazuma). Ce so z izvajanjem dogovora po prejšnjem odstavku prizadete koristi drugih uporabnikov na določenem območju ali relaciji ali če so s tem prizadeti skupni interesi vseh uporabnikov, je z^ veljavnost takega dogovora potrebno soglasje prizadetih članov skupnosti. Na stanje ogroženosti ali prizadetosti svojih koristi prizadeti uporabnik opozori skupnost. Skupščina skppnoti odloči ali je tak dogovor v skladu s sporazumom oziroma tem statutom. Član skupnosti, ki ne soglaša z odločitvijo, lahko uveljavlja svoje pravice pred pristojnim sodiščem. / 32. člen Če posamezen član ali skupina članov skupnosti sklene dogovor o obsegu in načinu opravljanja posebnih železniških oziroma luških storitev na določenem območju ali relaciji ali za posebne kategorije uporabnikov ipd., oziroma o stroških takih storitev, in se ugotovi, da bi bil tak dogovor v skupnem interesu vseh članov skupnosti na takem območju ali relaciji oziroma vseh kategorij uporabnikov, se na predlog zainteresiranih opravi postopek zg obvezno vključitev • vseh prizadetih članov v tak dogovor. V postopku se ugotovi stanje in stopnja prizadetosti posameznih članov, ki naj se vključijo v dogovor ter pravice in dolžnosti, ki nastanejo iz take prizadetosti. Po opravljenem postopku lahko skupnost ugotovi, da je pristop k takemu dogovoru za vse prizadete člane obvezen z vidika ciljev in politike skupnosti. č) Poslovanje v železniških in luških organizacijah 33. člen Glede izpolnjevanja obveznosti železniških in luških organizacij nasproti posameznim uporabnikom oziroma njihovim združenjem veljajo splošni predpisi. Skupnost lahko nalaga železniškim in luškim organizacijam, razen v primeru zadev tehnično-tehnolo-ške narave' po 30. členu sporazuma, obvezen način ravnanja in poslovanja, vendar samo v okviru smernic, ki izhajajo iz skupno sprejete splošne in poslovne politike skupnosti. Ce zavezuje skupnost železniške in luške organizacije k določenemu načinu ravnanja in poslovanja na temelju sprejetih materialnih obveznosti v skupnosti, ima skupnost pravico, da v teh organizacijah preverja izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Ce skupnost ugotovi, da železniške ali luške organizacije niso izpolnile svojih obveznosti iz dogovora med njimi m skupnostjo iz subjektivnih razlogov, ima skupnost pravico zahtevati izpolnitev dogovora iz sredstev železniških 'oziroma luških organizacij. Z izpolnitvijo takih obveznosti železniške oziroma luške organizacije ne smejo zmanjšati svoje sposobnosti za izpolnjevanje drugih obveznosti in nalog po programih in dogovorih v okviru skupnosti. 34. člen Skupnost ima pravico pregledovati in preverjati osnove poslovanja železniških in luških organizacij, k’ neposredno ali posredno vplivajo na izpolnjevanje materialnih obveznosti teh organizacij. Med posredne osnove materialnih obveznosti skupnosti se šteje tud’ takšno poslovanje teh organizacij, ki zmanjšuje ni' hovo pridobitno sposobnost in s tem sposobnost za financiranje razvoja iz lastnih sredstev. Pregled iz prejšnjega odstavka opravi skupnost n£> podlagi posebnega sklepa. Predlog za tak sklep lahke poda skupina najmanj 20 članov skupnosti, ki sodelujejo v skupnosti s skupaj vsaj 10 delegati. Pregle® opravi posebna komisija, ki jo imenuje skupščina skupnosti. 35. člen Na podlagi ugotovitev iz poročila komisije iz prejšnjega člena lahko predlaga skupnost železniškim odroma luškim organizacijam ukrepe za spremembe 1 načinu poslovanja, ki bi po stališču skupnosti prip®' Ijali do večje pridobitne sposobnosti teh organizacij' Ce skupnost ugotovi, da je zaradi negospodarnega poslovanja železniških oziroma luških organizacij ogrožen javni železniški in luški promet v obsegu, ga določa osnovni program in je mogoče zagotoviti razvoj javnega prometa samo s prevzemom sanacije in * neposredno finančno udeležbo vseh članov skupne5 pri pokrivanju stroškov poslovanja, odloči o tem skupščina skupnosti. Ce iz razlogov po prejšnjem odstavku pride P’'* železniških oziroma luških organizacijah do izgube a^ trajne nelikvidnosti, predlaga skupnost v skladu splošnimi predpisi, da pristojni organ sprejme Pr° tem organizacijam z zakonom določene ukrepe. d) Cene 36. člen Skupnost, kot temeljni subjekt odločanja o zad® vah železniškega in luškega prometa na ravni reI,un., like in udeleženec soodločanja o teh vprašanjih ^ medrepubliški ravni, sprejema odločitve glede P° tike in ravni cen oziroma tarif storitev v železniške in luškem prometu (43. člen sporazuma). S sprejemanjem odločitev iz prejšnjega odstavka tega Člena uresničujejo uporabniki železniških in luških storitev ter delavci železniških in luških organizacij svojo neodtujljivo pravico do združevanja dela v skupnosti in v njenem okviru svobodno menjavajo svoje delo. 37. člen Skupnost določa politiko in raven cen v mednarodnem ter skupnem notranjem železniškem oziroma luškem prometu v dogovoru z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za železniški oziroma luški promet na jugoslovanskem prometnem prostoru (20. člen sporazuma). 38. člen Ce pridejo organizacije železniškega oziroma luškega prometa v položaj, da ustvarijo zaradi razlike med dogovorjenimi in dejanskimi (tržnimi) cenami manjši dohodek od načrtovanega in bi bilo zaradi tega ogroženo izpolnjevanje osnovnega programa oziroma izvajanje dejavnosti v javnem železniškem ali luškem prometu, mora skupnost med ukrepi, ki jih sprejme zaradi zagotovitve izvajanja osnovnega programa oziroma dejavnosti v javnem železniškem ali luškem prometu, odločiti tudi o pokrivanju tako nastalih razlik v dohodku (43. člen sporazuma). Pri izvajanju dopolnilnega programa oziroma programa po posebnih pogodbah s posameznimi uporabniki je sprememba tržnih oziroma dogovorjenih cen zavezana soglasju skupnosti oziroma uporabnikov, ki so sprejeli posebne obveznosti iz takega programa oziroma posebnih pogodb. 39. člen Če sklene skupnost v primerih, ko ni ogroženo načelo enotnosti jugoslovanskega prometnega tržišča in integralnosti stroškov potniškega in blagovnega prometa, da bo prek cene železniških in luških storitev zbirala sredstva za financiranje programa razvoja, izločajo železniške in luške organizacije tako zbrana sredstva iz dohodka pred njegovo delitvijo na sklade in pred razpolaganjem z njitni, in sicer v skladu z določenimi pogoji za uvedbo takšne akumulacije. 40. člen Skupnost lahko odloči, da posamezni uporabniki ali določene kategorije uporabnikov plačujejo za železniške oziroma luške storitve nižje cene, kot so sicer Predvidene za posamezno vrsto blaga ali kategorijo potnikov. Če ima tako znižanje cen za posledico povečanje finančnih obveznosti drugih uporabnikov za pokrivanje razlik v dohodku železniških oziroma luških organizacij, lahko sprejme skupnost tak sklep samo ob pogojih, ki veljajo za združevanje sredstev oziroma uvajanje prispevkov. \ e) Financiranje osnovnega programa 41. člen Če organizacije železniškega oziroma luškega prometa ne dosežejo dohodka, potrebnega za pokrivanje stroškov, osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih in dogovorjene akumulacije, se lahko primanjkljaj v tako strukturiranem dohodku izravna po odločitvi skupnosti v smislu 38. člena tega statuta oziroma v skladu s splošnimi predpisi, in sicer najprej iz sredstev organizacij železniškega oziroma luškega prometa. 42. člen Če organizacije železniškega oziroma luškega prometa ne morejo iz svojega dohodka zagotoviti opravljanja dejavnosti po osnovnem programu, mora skupnost odločiti o nastalem stanju (25. člen sporazuma). Če skupnost odloči, da se opravlja železniški oziroma luški promet še nadalje v enakem obsegu in enaki kakovosti, ugotovi pa, da je potrebna sanacija posameznih virov, ki povzročajo primanjkljaj v dohodku, po posebnem programu, odloči najprej o programu sanacije. 43. člen Ce je mogoče po. programu sanacije zagotoviti potrebna finančna sredstva iz virov v okviru skupnosti same, sklepa skupnost o višini sredstev, ki bi jih moral prispevati posamezen član skupnosti, in o obliki takega prispevka. Prispevek ima lahko obliko prostovoljnega ali obveznega notranjega posojila, skupne naložbe na temelju združevanja sredstev ali prispevka brez obveznosti vračanja. Če je po programu sanacije potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva in je taka sredstva mogoče zagotoviti iz kreditnih virov zunaj skupnosti, sklepa skupnost .posebej o prevzemu jamstva za najetje kredita. Odločitev o sprejetju obveznosti iz prejšnjih odstavkov sprejmejo prizadeti člani skupnosti, ki jih zadeva obveznost. 44. člen Skupnost lahko sklene, da se zaradi odprave virov, ki povzročajo primanjkljaj v dohodku, organizaciji železniškega oziroma luškega prometa pri izvajanju posamezne dejavnosti po osnovnem programu zniža obseg ali kakovost te dejavnosti. V takem primeru se mora spremeniti osnovni program, sprejeta sprememba pa se predloži Skupščini SR Slovenije v soglasje. Če Skupščina SR Slovenije odreče soglasje po prejšnjem odstavku, sklepa skupnost o programu sanacije. Ce glede sanacije skupnost ne sprejme potrebnih ukrepov, obvesti o tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zaradi ukrepanja po 2. odstavku 8. člena zakona o skupnosti. Zožitev razvoja po osnovnem programu se lahko nanaša tudi le na posamezno progo ali njen del. V takem primeru gre za postopek po 7. členu zakona o skupnosti. 45. člen Če povzroča primanjkljaj v dohodku organizacij železniškega oziroma luškega prometa posamezna dejavnost v okviru osnovnega programa, ta dejavnost pa poleg svoje splošne družbene koristi služi v prvi vrsti koristim posameznih organizacij, lahko skupnost odloči, da so za sanacijo odgovorne najprej te in šele podrejeno ter v obsegu, kot ga skupnost posebej določi, tudi druge organizacije. Obveznost za druge člane skupnosti se lahko določi šele, ko so svoje obveznosti v celoti -prevzele primarno zainteresirane organizacije. O morebitnem sporu odloča arbitraža. 46. člen Program sanacije lahko vsebuje tudi ukrepe, ki posebej zadevajo način poslovanja m normative organizacij železniškega oziroma luškega prometa. Cč med organizacijami železniškega oziroma luškega prometa ter drugimi člani skupnosti ni mogoče doseči soglasja o teh ukrepih, se šteje, da gre za spor po 49. členu sporazuma. 47. člen Ce je po programu sanacije potrebno zvišanje cen, odloči skupnost o vrsti in višini potrebnega zvišanja za posamezne storitve železniškega oziroma luškega prometa in obvesti o tem pristojne organe. Ce pristojni organi potrebnega zvišanja cen oziroma tarif ne sprejmejo, predlaga skupnost svojim članom, da pokrijejo razliko do potrebnega zvišanja Če skupščina skupnosti sprejme tak sklep, odločijo o njem organizacije in skupnosti. Če organizacije in skupnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi ne zagotovijo uresničitve programa sanacije, predlaga skupnost pristojnim organom postopek po 2. odstavku 8. člena zakona o skupnosti. 48. čien Skupnost lahko uvede stalen sistem prilaganja cen železniških storitev splošnim spremembam cen in življenjskih stroškov, do katerih pride zunaj organizacij železniškega prometa. Podlaga za to je zvišanje cev oziroma življenjskih stroškov za posamezne normirane sestavine cen železniških storitev v posameznem obdobju. 1 Prilaganjanje cen luških storitev spremembam iz prejšnjega odstavka se opravlja po določbah sporazuma <22. člen). Tako prilagajanje cen se opravi vsako leto oo zaključku poslovanja, po potrebi pa lahko tudi med letom, če skupnost tako posebej sklene. 49. člen Kadar zadeva obveznost iz naslova programa sanacije vse uporabnike v skupnosti, se ta obveznost nanaša tudi na železniške organizacije v primeru, ko gre za program sanacije, ki zadeva luške organizacije, prav tako pa tudi obratno, razen če skupnost posebej sklene drugače. Ta obveznost se v vsakem primeru nanaša tudi na tiste železniške oziroma luške organizacije. ki niso neposredno ali z dopolnilno dejavnostjo udeležene v izvajanju železniškega ozirma luškega prometa. 50. člen Organizacije železniškega oziroma luškega prometa. ki opravljajo dejavnost po osnovnem programu, in jih sanira skupnost, ne morejo vključevati v svoj primanjkljaj v transportnem dohodku morebitnih izgub, ki bi nastale v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, s katerimi so te povezane v širšo oziroma sestavljeno organizacijo, in bi morale zaradi solidarnosti sodelovati pri pokrivanju njihovih izgub. 51. člen Enaka razmerja in obveznosti, kot veljajo glede dejavnosti po osnovnem programu, nastajajo za člane skupnosti tudi glede dopolnilnega programa. Glede tega programa skupnost ni vezana na soglasje Skup- ščine SR Slovenije in lahko na podlagi njega sprejema sklepe, ki zadevajo materialne obveznosti članov skupnosti, le z njihovim soglasjem. Izvajanje dopolnilnega progiarna razvoja na’ posameznem območju oziroma relaciji ne sme prizadeti izvajanja osnovnega progiarna razvoja na drugih območjih oziroma relacijah. IV. FINANČNO POSLOVANJE SKUPNOSTI 52. člen Finančno poslovanje skupnosti se izkazuje v bilanci siedstev skupnosti. Bilanca sredstev skupnosti obsega poleg sestavin, ki jih določajo splošni predpisi, tudi: — predračun dohodkov in izdatkov za financiranje tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov skupnosti; — razvid sredstev, ki jih člani skupnosti združijo za financiranje skupnih programov, ali ki jih skupnost zbere prek obveznih prispevkov, ter razvide o uporabi teh sredstev; — razvid finančnih obveznosti, ki zadevajo skupnost. 53 člen Skupnost ima svoj žiro račun, po potrebi pa tudi račune izločenih sredstev. Sredstva, ki se stekajo na tem računu za financiranje posameznih programov, se uporabljajo samo namensko. Skupnost ima svoja sredstva, če to izhaja iz splošnih predpisov, oziroma če člani skupnosti tako odločijo a) Predračun dohodkov in izdatkov za financiranje tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov skupnosti 54. člen O financiranju tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov skupnosti se njeni člani dogovorijo vsako leto posebej prek predračuna dohodkov in izdatkov skupnosti. Celotni znesek predračuna se razdeli sorazmerno med organizacije združenega dela, ki so člani skupnosti, po enakih deležih, odvisno od števila njihdvih delegatov v skupščini skupnosti, in sicer v enotnem znesku Če več organizacij združuje svojo pravico do skupnega delegata, plača delež tista organizacija, iz katere izhaja delegat. Ta organizacija lahko svojo obveznost porazdeli med organizacije, ki jih zastopa ta delegat. O načinu plačila deleža iz prejšnjega odstavka odloča skupščina skupnosti. Presežek dohodkov po predračunu se upošteva Pr’ predračunu za naslednje leto. 55. člen Ce se člani skupnosti dogovorijo in na temelju takega dogovora sklenejo pogodbe s posameznimi ?i zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od osnov, od katerih se odmerja davek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se trinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »proti«. , V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VI Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje KS Ivančna gorica. VII S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabila za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica. VIII Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagoto-vi krajevna skupnost Ivančna gorica. IX Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ivančna gorica, dne 14. novembra 1974. / Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivančna gorica Slavko Medved 1. r. 1022. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/73), v skladu s statutom krajevne skupnosti Staro apno in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 20. novembra 1974, je svet krajevne skupnosti Staro apno dne 20. novembra 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda za naselja Želeanica-Male Lipljene-Rožnik-Velike Lipljene I Za del območja krajevne skuphosti Staro apno, ki zajema naselja: Železnica, Male Lipljene, Rožnik in Velike Lipljene, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda. II Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku iz naselij, navedenih pod I. točko tega sklepa. III Referendum bo v nedeljo 8. decembra 1974 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Staro apno po načelih splošnih volitev. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Staro apno Glasovnica za referendum dne 8. decembra 1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje vodovoda za naselja Železnica-Male Lipljene-Rožnik-Velike Lipljene, ki bi bil predpisan za obdobje treh let od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1977 in naj bi ga plačevali v naslednjih zneskih: — gospodinjstvo 2.670 din letno — lastniki weekend hišic 2.670 din letno glasuj em »ZA« ' »PROTI* Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinj% z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti otočani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Staro apno, dne 20. novembra 1974. Predsednik sveta krajevne'skupnosti Stare apno Svetozar Marolt 1. r. / SKUPŠČINA OBČINE LENART 1023. Po 5. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66, 20-131/ 71) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. novembra 1974 sprejela ODLOK o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Lenart veljajo določbe lega odloka. 2. člen Stanovanjski, gospodarski in drugi objekti se smejo graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določbah tega odloka v skladu z urbanističnim nroera- mom. 3. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se štejejo zemljišča, ki so v ožjih gradbenih okoliših mestnega naselja Lenart, krajevnih centrov Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Voličina, Zg. Ščavnica in zazidalnih okoliših Močna in Selca, kot tudi zemljišča zunaj ožjih gradbenih okolišev, ki so po urbanističnem programu občine Lenart namenjena za gradnjo ali za katere je pristojni urbanistični organ izdal dovoljenje, da se smejo uporabljati za gradnjo. 4. Člen Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. 1. Priprave stavbnega zemljišča obsegajo: aV sanacijska dela (popravljanje, nasipavanje, osu-šitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga sanacijska dela), b) odstranitev obstoječih objektov in naprav ter odškodnina za podrte objekte in naprave, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev opreme in materiala, c) zidava in nakup, nadomestnih stanovanj za stanovalce podrtih zgradb in nakup nepremičnin za dosedanje lastnike stavbnih zemljišč, 5) izdelava zazidalnega načrta. 2. Opremljanje stavbnega zemljišča obsega graditev, dograditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov ih naprav, ki so namenjeni za kolektivno in individualno uporabo. 5. člen Stavbno zemljišče se šteje za urejeno: a) v mestnem naselju Lenart in v krajevnih centrih (znotraj ožjčga gradbenega okoliša), če so zgrajeni Primarni in sekundarni objekti in naprave vodovoda, kanalizacije, cest in oskrbe z električno energijo, b) v ostalih krajih, ki so v mejah urbanističnega Programa in je za njih po zazidalnih načrtih predvi- dena komunalna opremljenost, pa velja za komunalno opremljeno tisto zemljišče, na katerem so zgrajeni primarni in sekundarni objekti in naprave za oskrbo z električno energijo in ceste. Delno opremljeno je tisto stavbno zemljišče, ki mu manjka posamezen element za urejeno stavbno zemljišče po prejšnjem odstavku ali posamezen primarni in sekundarni objekt ni dokončno zgrajen. II. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA / 6. člen Urejanje stavbnega zemljišča opravlja komunalni sklad občine Lenart za gradbeni okoliš mestnega naselja Lenart ob sodelovanju mestnega odbora krajevne skupnosti Lenart in krajevne skupnosti na svojem območju. ^ 7. člen Sklad in krajevne skupnosti izdelajo dolgoročni in letni načrt za urejanje stavbnega zemljišča v skladu s programom gospodarskega in družbenega razvoja občine Lenart in krajevne skupnosti. Pri tem upoštevajo potrebe stanovanjske graditve in razpoložljiva finančna sredstva. Dolgoročni in letni načrti o urejanju stavbnega zemljišča se objavijo po določilih statuta. Dolgoročni in letni načrt komunalnega sklada občine Lenart potrdi občinska skupščina, ostale načrte pa najvišji samoupravni organ. 8. čjen Investitor je dolžan prispevati: a) del stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča v ožjih gradbenih okoliših in urbaniziranih območjih za dela navedena v. 4. členu tega odloka, b) dejanske stroške v celoti za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča zunaj ožjega gradbenega okoliša in uf-baniziranih območjih (3. člen) za dela navedena v 4. členu tega odloka in v tistih delih ožjih gradbenih okolišev, ki so izven etape po dolgoročnem ali letnem načrtu urejanja stavbnega zemljišča. 9. člen Investitor, ki obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, prispeva k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za novo pridobljeno uporabno površino objekta. Ce zaradi del iz 1. odstavka več ne zadostujejo obstoječe komunalne naprave, je investitor dolžan prispevati dejanske stroške samo za tiste komunalne naprave, ki jih je treba dodatno zgraditi, povečati ali modernizirati. 10. člen Investitorjev prispevek k stroškom za pripravo in' urejanje stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. 11. člen Investitorjev prispevek po določbah tega odloka se določi z dodelitvijo stavbnega zemljišča ali s pogodbo. Investitor je dolžan plačati svoj prispevek v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stavbnega zemljišča oziroma v dogovorjenem roku. Ce investitor v roku iz drugega odstavka tega člena ne plača določenega prispevka, se šteje da odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča. 12. člen Pristojni organ Skupščine občine Lenart ne sme izdati gradbenega dovoljenja, če investitor ni izpolnil obveznosti iz 11. člena tega odloka. III. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE V UPORABO 13. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se odda v uporabo družbenim in civilno pravnim osebam ter občanom z javnim natečajem za gradpjo objektov, ki so predvideni v urbanističnem programu oziroma elementih urbanističnega programa. 14. člen Razpis javnega natečaja mora vsebovati: 1. zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča; 2. višino odškodnine za stavbno zemljišče (20. člen) in rok za odplačilo odškodnine; 3. začetni izklicni investitorjev delež k delu ali dejanskim stroškom za pripravo in opremljanje tega zemljišča ter rok in način plačila; 4. rok za začetek in dokončanje gradnje; 5. višino varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine; 6. kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in sheme komunalnih naprav); 7. v izjemnih primerih gradnje, kjer je na razpolago investicijsko tehnična dokumentacija za objekt. 17. člen Natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje organ.' 18. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se lahko odda po sklepu izvršnega sveta Skupščine občine Lenart neposredno brez javnega natečaja: a) za zgraditev vojaških in drugih objektov za potrebe SLO, javnih cest, elektroenergetskih naprav, PTT naprav in drugih komunalnih naprav in objektov, b) za zgraditev objektov za socialnozdravstveno. telesnokulturno. otroškovarstveno, prosvetnokulturno ali kakšno drugo javno službo, c) za blokovsko gradnjo stanovanj. č) za gradnjo preskrbovalnih objektov, parkirišč industrijskih in trgovskih objektov, d) za gradnjo gostinskih, turističnih in obrtnih objektov. ki jih gradijo organizacije združenega dela, e) za enkratno zidavo družinskih hiš za udeležence — borce NOB in žrtve fašističnega terorja, f) za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš za trg ali za skupinsko gradnjo stanovanj, ki jih gradijo delovne organizacije za potrebe svojih delavcev, g) kadar je stavbno zemljišče potrebno investitorju za uporabo objekta (funkcionalno zemljišče), v skladu z zazidalnim načrtom, , h) kadar gre za stavbno zemljišče za graditev novega objekta, ki se dodeli lastniku ali imetniku pravice uporabe za nadomestitev objekta ali stavbnega zemljišča, ki ga je treba v skladu z zazidalnim načrtom odstraniti ali je zemljišče namenjeno po zazidalnem načrtu za druge namene. Stavbno zemljišče se lahko odda brez natečaja po pogojih natečaja, če natečaj ni uspel. 1 Ce se odda zemljišče po določbah prejšnjih odstavkov se delež investitorja določi s pogodbo b oddaji stavbnega zemljišča v skladu z 11. členom tega odloka. 15. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda v uporabo oddelek za gospodarstvo in finance (v nadaljnjem besedilu: organ). 16. člen Organ objavi razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča v dnevnem časopisju. Najugodnejšemu ponudniku, odda stavbno zemljišče v uporabo organ z odločbo o oddaji stavbnega zemljišča. Odločba iz prejšnjega odstavka se mora vročiti udeležencem natečaja oziroma najugodnejšemu ponudniku najkasneje 10 dni potem, ko je bil opravljen javni natečaj. 19. člen Udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je bil oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve pravil postopka o javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo, dodeljeno stavbno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe o oddaji, stavbnega zemljišča pritoži na republiški organ, ki je pristojen za urbanizem. 20. člen Komur se da v uporabo stavbno zemljišče, mora zato plačati odškodnino v višini, kot je to določeno v 43 členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št, 27-253/72) oziroma po dejanski obračunski vrednosti zemljišča, kolikor je ta višja. 21. člen Sredstva, pridobljena z oddajo stavbnih zemljišč v višini, ki ustreza doseženi odškodnini za stavbno zemljišče, so dohodek komunalnega sklada občine Lenart in se lahko uporabljajo Samo za pridobivanje in pripravo stavbnih zemljišč. Sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča, ki ustrezajo doseženi odškodnini komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča, so na območju gradbenega okoliša Lenart dohodek komunalnega sklada občine Lenart, v ostalih gradbenih okoliših pa dohodek krajevne skupnosti in se lahko uporabljajo samo za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. IV. PREHODNr rN KONČNE DOLOČBE 22. člen Ce se na nacionaliziranem zemljišču pojavi kot interesent za gradnjo bivši lastnik nacionaliziranega zemljišča, zanj ne veljajo predpisi o javnem natečaju. pač pa se upošteva prednostna pravica (40. člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč). Za pridobitev dovoljenja za graditev mora za pripravo in opremo stavbnega zemljišča skleniti pogodbo s komunalnim skladom občine Lenart in plačati ppgodbeni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa pričeti najkasneje v treh letih. 23. člen Če je investitor pridobil nezazmano stavbno zemljišče po določilih 12. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72) sklene s komunalnim skladom občine Lenart pogodbo o višini prispevka po 11. členu tega odloka. Pristojni organ Skupščine občine Lenart sme izdati gradbeno dovoljenje, če je investitor plačal obveznost po prejšnjem odstavku. 24. člen Višine vplačila prispevka za ureditev in opremo stavbnega zemljišča, ki so bile določene po do sedaj veljavnih predpisih, ostanejo še vnaprej v veljavi. 25. člen Če se gradi v naselju sekundarno komunalno omrežje, se morajo obstoječi objekti ob v: zn o' priključiti na to omrežje. 26. člen Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oddajanju in urejanju stavbnega zemljišča brez natečaja (Uradne objave Murska Sobota, št. 8-97/67). 27. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/67-10 Lenart, dne 11. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1024. Po 165. člem^ statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) 114. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-31/73) je Skupščina občine Lenart na 4. seji zbora združenega dela dne 11. novembra 1974, na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. novembra 1974 sprejela ODLOK o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Lenart 1. člen Občani lahko sprejemajo na prenočevanje goste samo v svojih stanovanjskih prostorih in počitniških hišicah, kmečka gospodarstva .pa v svojih stanovanjih in drugih primerno urejenih poslopjih. 2. člen Sobe, ki so namenjene gostom, se razvrstijo v kategorije. Razvrstitev sob v kategorije opravi občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo. 3. člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih, kpaečkih gospodarstvih in počitniških hišicah oddajati sobe gostom samo prek organizacije združenega dela Agrokombinat Lenart — Restavracija Grozd Lenart. 4. člen Občani, ki v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih oddajajo sobe za prenočevanje, lahko sklepajo z organizacijami združenega dela s področja gostinstva ali turizma pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. • 5. člen Občani, ki želijo goste sprejemati na prenočevanje, morajo svojo dejavnost priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart. , 6. člen Občan, ki oddaja sobe gostom in nirrja priglašene dejavnosti oddajanja sob pri občinskem upravnem organu, se kaznuje po 163. členu obrtnega zakona. Z df.narno kaznijo do 2.500 din se kaznuje občan, ki oddala sobe za prenočevanje gostom v nasprotju z določili 3 člena tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 332-3/74 Lenart, dne 11. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1 r. 1025. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 24. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 22-310/73) je Skupščina občine Lenart na 4. seji zbora združenega dela dne 11. novembra 1974 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov, gostišč ter obrtnih delavnic 1. člen Za prvim odstavkom 6. člena odloka o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov, gostišč ter obrtnih delavnic (Uradni list SRS, št. 33-814/73 in 34/73) se doda nov drugi odstavek, ki glasi: Gostinski lokali višje kategorije (hoteli, moteli) in gostinski lokali, locirani v namenskih turistično gostinskih conah izven naseljenih krajev, lahko imajo ob dnevih z glasbo lokale odprte do 01 ure zjutraj. Kolikor imajo ti gostinski lokali organiziran bar, imajo lahko bar odprt do 05 ure zjutraj. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 2. člen Za drugim odstavkom 13. člena se doda nov odstavek, ki glasi: Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo lahko v posebej utemeljnih primerih dovoli tudi drugačen poslovni čas trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov ter gostišč in obrtnih delavnic. 3. člen Ta .odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-1/73 Lenart, dne 11. novembra 1974. z Predsednik « Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1026. Po 29. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS. št. 26-149/70) in 162. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je zbor združenega dela Skupščine občine Lenart na seji dne 11. novembra 1974 sprejel ODLOK o največjem številu učencev pri zasebnih uortnikih in gostincih 1. člen Samostojni obrtnik ali gostinec, ki izpolnjuje zakonske pogoje in ne uporablja dopolnilnega dela drugih delavcev, lahko hkrati praktično izobražuje največ 2 učenca. 2. člen če samostojni obrtnik ali gostinec uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, se lahko število učencev iz prvega člena, ki jih hkrati izobražuje, poveča za toliko, kolikor ima zaposlenih kvalificiranih delavcev, vendar ne sme biti skupno število učencev, ki jih hkrati izobražuje, večje kot 6. 3. člen Ne glede na določila prejšnjih členov tega odloka, lahko samostojni obrtnik v obrtnih dejavnostih: — inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in centralne kurjave, — kovaštvo, podkovaštvo, — mizarstvo, —’ čevljarstvo, — krojaštvo in šiviljstvo, — mehanika koles, — kolarstvo, — kleparstvo hkrati praktično izobražuje 3 učence in po dva učenca' na vsakega zaposlenega kvalificiranega delavca, vendar skupno število učencev, ki jih hkrati izobražuje ne sme biti večje kot 7. 4. člen Omejitve, določene v tem odloku, ne veljajo za že sklenjena učna razmerja. 5. člen Ta ocHok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 12-1/74 Lenart, dne 11, novembra 1974. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Lenart Julio Pečan 1. r. 1027. Po 110. in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, ztfora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. novembra 1974 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart 1 Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart. Referendum se izvede na območju celotne občine. 2 Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju, za katerega se uvaja samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti, pa imajo pravico voliti delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 3 Glasovanje na referendumu bo v nedeljo, dne 8. 12. 1974 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija Skupščine občine Lenart na predlog krajevnih skupnosti. Njihov seznam mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj 8 dni pred dnevom glasovania na referendumu. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: »Skupščina občine Lenart .GLASOVNICA REFERENDUM DNE 8. 12. 1974 o uvedbi samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov na območju občine Lenart. Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil predpisan za dobo 5 let za leta 1975 do vključno 1979 in bi ga plačevali zavezanci v gotovini in sicer: 3 o/o od neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin 25 »/o od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč 3 “/o od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Samoprispevka bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki' od štipendij, vajenci od svojih nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. GLASUJEM za Proti (volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za« če se strinja z uvedbo prispevka, »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja).« Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom občinske volilne komisije Skupščine občine Lenart. 5 Za postopek o glasovanju na referendumu se srni selno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija Skupščine občine Lenart. , 6 Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija Skupščine občine Lenart na predlog krajevnih skupnosti. 7 Pred uvedbo referenduma morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart. Osnutek odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma. 8 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za občino kot celoto. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejmejo zbori občinske skupščine enakopravno za območje celotne občine. 9 Sredstva, zbrana s samopnspevKom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v občini Lenart. 10 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Skupščina občine Lenart. 11 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-2/74 Lenart, dne 11. novembra 1974. > Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r. 1028. Po 164. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart na 4. seji dne 11. novembra 1974 sprejel SKLEP o razrešitvi in imenovanju članov v občinski volilni komisiji občine Lenart 1 V občinski volilni komisiji občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-190/74), se razrešijo: tajnik: Rudi Pen, ref. za premoženjskopravne zadeve OS, namestnik člana: Drago Zorger, ref. za šolstvo OS. 2 V občinsko volilno komisijo občine Lenart se imenujejo: tajnik: Janez Ritoc, sekretar Izvršnega sveta OS, namestnik člana: Rudi Pen, ref. za premoženjskopravne zadeve OS. St. 020-13/63 Lenart, dne 11. novembra 1974. Predsednik družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart Janko Kšela 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 2 1029. Skupščina občine Litija je na podlagi 87. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni* list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 182. člena statuta občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. novembra 1974 sprejela Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1974. 3 Zaključni račuiu o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Litija za leto 1973 so sestavni del tega odloka. 4 ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Litija za leto 1973 1 Potrdijo se zaključni računi skladov občine Litija za leto 1973: 1. Cestni sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 2. Gasilski sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 1,297.521,32 1,254.359,65 43.161,67 124.433,86 95.377,80 29.056,06 3. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki 247.375,30 — izdatki 195.693,25 — ostanek sredstev 51.682,05 4. Sklad za financiranje obrambnih priprav — dohodki 465.282,85 — izdatki 431.198,60 — ostanek sredstev 34.084,25 5. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zem Ijišč — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 5,382.272,66 4,483.823,10 898.449,56 6. Sklad za štipendije in posojila — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 209.372,90 97.981,65 111.391,25 7. Sklad skupnih rezerv — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 1.639.809.00 1.625.711.00 14.098,00 8. Sklad za pospeševanje razvoja gospodarstva — dohodki 1.964.850,20 — izdatki 1,893.266,00 — ostanek sredstev 71.584,20 9. Sklad za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 3.242.752.00 1.023.645.00 2.219.107.00 10. Solidarnostni stanovanjski sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 4.146.745.00 3.966.025.00 180.720,00 Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-11/74 Litija, dne 12. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek l. r. 1030. Na podlagi 69. člena statuta občine Litija (Uradni list SPS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. novembra 1974 sprejela ODLOK o sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite 1. člen Uresničevanje pravil in dolžnosti družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela. krajevnih, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z: — organiziranjem oblik zavarovanja družbene lastnine in drugih' vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo, — organiziranjem delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda, — organiziranimi oblikami zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela, — pravili varovanja državne, uradne in poslovne skrivnosti in njihovega izvrševanja. — ukrepi fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine, — pravili ravnanja v primeru odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah. — pravili komuniciranja s tujimi državljani in s tujino sploh ter informiranj h delavcev in občanov o teh razmerjih, — sankcijami za kršitev pravil in norrji družbene samozaščite kot hujše kršitve delovne dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline, — splošnimi in posebnimi oblikami organiziranega preventivnega izobraževalnega, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in drugih področjih. 2. člen Za uresničevanje določil 1. člena tega odloka za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite, se ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite pri Skupščini občine Litija. Koordinacijski odbor sprejme za uresničevanje teh nalog program dela. 3. člen Koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite pri Skupščini občine Litija ima od 9 do 17 delegatov. 4. člen Koordinacijski odbor Sestavljajo delegati, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti,' skupščine krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti. 5. člen Delegate in predstavnike predlagajo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Litija Občinski komite, ZKS, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet. Občinska konferenca ZMS, Združenje zveze borcev NOV Litija, krajevne, interesne in delovne skupnosti ter Skupščina občine Litija. 6. člen Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve izoblikuje predlog o imenovanju članov koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite pri Skupščini občine Litija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/74 Litija, dne 12. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1031. Na podlagi 35. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni' list SRS, št. 26/70) in 163. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 12. novembra 1974 sprejela ODLOK 0 spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje •hesečne nagrade učencem v gospodarstvu v občini Litija 1. člen Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Litija (Uradni list SRS, št. 37/67) se spremeni tako, da se 3. člen odloka glasi: Najnižji znesek mesečne nagrade učencev v gospodarstvu znaša: din — vi. učnem letu 500 — v II. učnem letu 600 — v III. učnem letu 700 V času teoretičnega pouka in počitnic pa mesečna nagrada v višini najmanj 60 «/0 zgoraj določene nagrade. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/66 Litija, dne 12. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Litija ■ Jože Dernovšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD I 1032. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) sta Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 8. redni seji dne 6. septembra 1974 in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 14. redni seji dne 13. novembra 1974 sprejela SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/2 — Nove Jarše 1 Predlog zazidalnega načrta, ki ga je pod suro projekta št. 170^/73, avgusta 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. • 2 Zazidalni načrt iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen in na vpogled občanom jn delovnim organizacijam od 28. XI. 1974 do 28. XII. 1974 v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Parmova 41 vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 12., ob sredah od 8. do 12. in od 14. do 16. ure ter v prostorih krajevne skupnosti Jarše, Jarška cesta 34a od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Št. 351-36/74/3 Ljubljana, dne 19. novembra 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Vidmar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1033. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 17. oktobra 1974 sprejel SKLEP . o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 103 — faza III — Murgle Predlog zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 103 — faza III — Murgle, ki ga je pod šifro projekta 115, v juniju 1974 izdelal Am-bient, se javno razgrne. 2 Javno razgrnjen predlog zazidalnega načrta obsega območje med Cesto v Mestni log na severu, Mo-krško cesto na vzhodu, zaščitenimi površinami za avtocestni sistem ob Malem grabnu na jugu in predvidenim podaljškom Gregorinove ceste na zahodu. . 3 Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Kolezija. Ljubljana. Gerbičeva 16 ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 15. novembra do 15. decembra 1974'. St. 350-6/70 Ljubljana, dne 17. oktobra 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 1034. Na podlagi 2. in 3. odstavka 8 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) ter 1. člena odloka o določitvi območij, za katera ze izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 17. oktobra 1974 sprejel SKLEP 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme Programski del zazidalnega načrta za območje VS 103 — Murgle, ki ga je pod šifro 1692/73, v mesecu februarju 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in obsega območje med Cesto v Mestni log na severu, zaščitnimi površinami za avtocestni sistem ob Malem grabnu na jugu, Malim grabnom na zahodu in predvidenim podaljškom Titove ceste (Gorupove) na vzhodu. s 2 Programski del zazidalnega načrta se navezuje na generalni plan, urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane, upošteva smernice Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o dokončni zazidavi območja ter vsebuje izhodišča komunalnega sklada Vič za pripravo in urejanje zemljišča. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega' sklepa preneha veljati sklep o sprejemu predloga zazidave soseske M-l Vič (Glasnik, št. 32/65). St. 350-6/70 Ljubljana, dne 17. oktobra 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 1035. Na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74 in 165. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-294/74) ter na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela na seji dne 19. novembra 1974 ter zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 18 novembra 1974 sprejel SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1 V občinsko volilno komisijo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se imenujejo: za predsednika: Marija Domjan, Ljubljana, Lampetova, n. h., za namestnika: Zdenka Bukovec-Novosel, Ljubljana, Mencingerjeva 33, za tajnika: Belko B o v c o n . Ljubljana, Oražno-va 8, za namestnika: Stanc Mohar, Ljubljana, Velebitska 1, za člana: Karel Kajfež, Ljubljana, Oražnova 10, za namestnika: Metka Simonič, Ljubljana, Tržaška 45, za člana: Borka Gaber-Kos, Ljubljana, Tržaška 45, za namestnika: Janez Rant, Ljubljana, Postojnska 25, za člana: Janez Rešek, Ljubljana, Rožna dolina c. 1/7, za namestnika: Bojan Zajec, Ljubljana, Okiš-kega 5. II S tem sklepom se razreši občinska volilna komisija, ki je bila imenovana s sklepom št. 021-7/74 z dne 5. marca 1974. III Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-7/74 Ljubljana, dne 19. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Viljem Belič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 1036. Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji vseh zborov dne 12. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi sklada občine Sevnica za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite 1. člen Drugi odstavek 4. člena odloka o ustanovitvi sklada občine Sevnica za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite (Skupščinski Dolenjski list št. 3-33/ 70) se spremeni in glasi: »Upravni odbor sklada Imenuje svet za ljudsko obrambo občine«. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-31/74-1 Sevnica, dne 12. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 1037. Skupščina občine Sevnica je po 215. členu statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 12. novembra 1974 sprejela ODLOK o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času v občini Sevnica 1. člen organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ter samostojni gostinci ne smejo točiti in prodajati alkoholnih pijač \ času med .4. in 7. uro' 2. člen Določilo 1. člena ne velja za nedelje in praznike. 3. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije, ter zasebni gostilničarji se kaznujejo z denarno kaznijo od 300 do 1500 dinarjev, če točijo ali prodajajo alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano. Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 din se kaznuje oseba, ki toči alkoholne pijače in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Za izvajanje odloka skrbijo organi javne varnosti in inšpekcijske službe. , 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 332-4/74-3 Sevnica, dne 12. novembra 1974. • Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 1038. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in 215. člena Statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leti 1974 in 1975 1. člen 3. člen odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 25/72 in 32/72) se spremeni in se glasi: »Povprečna gradbena cena za 1 m- koristne stanovanjske površine znaša za leto 1974 2.800 din in za leto 1975 3.000 din.« 2. člen 4. člen odloka se spremeni in se glasi: »Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo od povprečne cene stanovanj iz 1. člena tega odloka enako za obe leti, in sicer: — za individualno komunalno potrošnjo S0/« — za kolektivno komunalno potrošnjo 10 %>.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/74-1 Sevnica, dne 12. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 1039. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72) je Izvršni svet občine Šentjur pri Celju na seji dne 19. novembra 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta »Rekreacijski center« Šentjur pri Celju I Izvršni svet občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev predlog zazidalnega načrta »Rekreacijski center Šentjur pri Celju« — arhitektonski del po projektu št. 170 74. ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. II Predlog zazidalnega načrta »Rekreacijski center Šentjur pri Celju« — arhitektonski del se javno razgrinja za čas 30 dni računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na krajevni skupnosti Šentjur pri Celju. III V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani. St. 350-25/74-4 Šentjur pri Celju, dne 19. novembra 1974. Predsednik IS Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer. in*, 1 r 1040. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) je Izvršni svet občine Šentjur pri Celju na seji dne 19. novembra 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV Šentjur pri Celju I Izvršni svet občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev predlog zazidalnega načrta stanovanjske so- seske IV. Šentjur pri Celju — arhitektonski del po projektu št. 265/74, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. II Predlog zazidalnega načrta »Stanovanjske soseske IV. Šentjur pri Celju« — arhitektonski del se javno razgrinja za čas 30 dni računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na krajevni skupnosti Šentjur pri Celju. III V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani. St. 350-24/74-4 Šentjur pri Celju, dne 19. novembra 1974. Predsednik IS Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 1041. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 3. seji zbora združenega dela, na 3. seji zbora krajevnih skupnosti in na 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1974 sprejela SKLEP o izvolitvah in imenovanju I. Izvolijo se: 1. Anton Plut, sodnik za predsednika občinskega sodišča na Vrhniki, 2. Anton Klasinc, za delegata v elektroenergetski skupnosti v Ljubljani, 3. Jože Rode. za delegata v delovni skupnosti Ljudske knjižnice na Vrhniki. II. Imenuje se: 1. Slavko Petrovič, za ravnatelja Osnovne šole Janež Mrak Vrhnika. III. Ta sklep stopi v veljavo 20. IX. 1974. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik z’bora krajevnih skupnosti Rudi Dobrovoljc 1. r. Predsednik družbennontitičnesa zbora Milka Bradač 1. r. 1042. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in sklepa zbora volilcev z dne 15. februarja 1974 je svet krajevne skupnosti Vrhnika dne 11. novembra 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest — Lošce, Kopališke ulice, Mrakove ceste, Pot v Močilnik, Usnjarske ceste, Sušnikove ceste, Nove vasi in dela Tržaške ceste — bloki 1. člen Za območje krajevne skupnosti Vrhnika se razpiše referendum v denarju za sofinanciranje asfaltiranja dela mestnih ulic v višini 450.000 din. ! i, • 2. člen Referendum s-e razpisuje za del mesta Vrhnike in sicer: Lošco, Kopališko ulico. Mrakova cesta, Pot v Močilnik, Usnjarska cesta, Sušnikova cesta. Nova vas in del Tržaške ceste — bloki. 3. člen Na referendumu se bo odločalo o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja dela mesta Vrhnike in sicer: Lošca, Kopališka ulica, Mrakova cesta, Pot \)-Močilnik, Usnjarska cesta, Sušnikova cesta. Nova vas in del Tržaške ceste — bloki. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo na območju ulic Vrhnike, ki so določene v gornjem členu 5. člen Referendum bo 8. decembra 1974 od 7. do 19. ure na glasovnem mestu, ki ga določi volilna komisija. 6. člen Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajni* z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: \ KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA GLASOVNICA za referendum, dne 8. decembra 1974 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja dela mesta Vrhnike in sicer: Lošca, Kopališka ulica, Mrakova cesta. Pot v Močilnik, Usnjarska cesta, Sušnikova cesta. Nova vas in del Tržaške c. — bloki, ki je bil objavljen na zboru volilcev 15. 2. 1974, in sicer za dobo 6 mesecev t. j. od 15. 12. 1974 do 15. 5. 1975, Glasujem ZA PROTI ma obkroži besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 7. člen Samoprispevek bi bil predpisan za čas od od 15. XII. 1974 do 15. V. 1975 v skupnem znesku 450.000 din in bi ga plačevali v enakih obrokih in sicer naslednji zavezanci: dtn 1. vsi lastniki hiš in parcel 2.250 2. vsa gospodinjstva 2.250 3. najemniki v zasebnih hišah in družbe- nih stanovanjih, ki imajo samostojna gospodinjstva 1.000 4. lastniki hiš, čeprav ne stanujejo v njih in žive kje drugje 2.250 5. vse družine, ki žive pri svojcih 1.000 8. člen Samoprispevka so oproščeni do 50°/o predvidenega samoprispevka vsi kolikor so njihovi dohodki na družinskega člana manjši od 1-.000 din na mesec. - 9. čler. Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Vrhnika. 10. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti na podlagi predhodnega soglasja zbora volilcev Vrhnika. Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabila za sofinanciranje asfaltiranja omenjenih ulic in cest. 11. člen Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Vrhnika. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi za krajevno običajen način. Vrhnika, dne 12. novembra 1974. Predsednik sseta krajevne skupnosti Vrhnika Andrej Grampovčan 1. r. Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziro- SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 1043. Skupščina občine Žalec je na podlagi 66. in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka z» financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec v obdobju od leta 1975 do leta 1979 1. člen Za območje občine Žalec se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti: objekte za predšolsko in šolsko varstvo, objekte za osnovno, posebno, srednje in poklicno šolstvo, objekte za zdravstvo, objekte za dejavnosti krajevnih skupnosti ter komunalne objekte — Vodovod, kanalizacijo in ceste. 2. člen Na referendumu glasujejo vsi občani vključno mladoletniki, ki so v rednem delovnem razmerju in so vpisani v volilni imenik. i 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 8. decembra 1974 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, izvede pa ga občinska volilna komisija po načelu splošnih volitev. 4. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Samoprispevek za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti v občini Žalec bo uveden za dobo petih let, to je od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979. Samoprispevek se bo plačeval: — 1,5 “/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja zaposlenih in s stalnim bivališčem v občini Žalec; — 1 % od prispevne osnove zavezanci, ki samostojno opravljajo_ gospodarsko, oziroma negospodarsko dejavnost; — 1,5>%> od davčne osnovč (od ostanka dohodka), zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost; — 10 % od odmerjenega davka zavezancev, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku; — 2 "/o od katastrskega dohodka in od vrednosti poseka odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti ; — 1,5 °/o od izplačanih zneskov pokojnin. GLASUJE SE Glasuje se tako, da glasovalec obkroži besedo »ZA«, če se z uvedbo samoprispevka strinja, sicer pa besedo »PROTI«. 5. člen Zavezanci, ki ne presegajo 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, so oproščeni plačevanja krajevnega samoprispevka. Enak kriterij velja tudi za občane, ki prejemajo pokojnino. Zavezanci, od kmetijske dejavnosti, ki so po' odloku o davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, so oproščeni tudi krajevnega samoprispevka. 6. člen , Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabljala izključno za izgradnjo objektov določenih družbenih dejavnosti, ki jih vsebuje poseben program in se bodo zbirala na posebnem skladu, s katerim bo upravljal odbor za uresničevanje programa. 8. člen Finančna sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo iz proračuna Skupščine občine Žalec. • 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/74-2/2 Žalec, dne 15. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1044. Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) in 117. člena statuta občine-Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov X 1. člen t V 17. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-301/72, 42-883/72. 12-,268/73 in 17-483/74) sc doda četrti odstavek, ki se glasi: »Zbiralci odpadnega materiala (železa, papirja, stekla itd.) in obiralci hmelja so oproščeni plačila davka iz obrtne dejavnosti po odbitku.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-13/74-4/3 Žalec, dne 15. novembra 1974. Predsednik ■ Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r- » Z A « »PROTI« 1045. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi — sprememba zazidalnega načrta CENTER Prebold; 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem pla- — sprememba zazidalnega načrta GRIČ Liboje; niranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) na svoji seji — sprememba zazidalnega načrta CENTER Žalec dne 14. novembra 1974 sprejel — novega mestnega jedra Žalec. SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za II Žalec, Prebold, Vransko, Šempeter v Savinjski dolini in Kasaze na javni vpogled I V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave III tega sklepa se razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije: — zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko II. Prebold; Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Žalec, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold, Liboje in Vransko. — zazidalni načrt kompleksa INDE Vransko; St. 350-198/74-6 — sprememba zazidalnega načrta stanovanjske so- Žalec, dne 14. novembra 1974. seske V. Žalec; — sprememba zazidalnega načrta soseske Dober-tešnica; Predsednik IS Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. > SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 1046. 1047. Skupščina Temeljne kulturne skupnosti Gornja Radgona je na seji dne 24. oktobra 1974 sprejela Skupščina Temeljne telesnokulturne skupnosti Gornja Radgona je na seji 23. oktobra 1974 sprejela SKLEP o ukinitvi prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne kulturne skupnosti Gornja Radgona za mesec november in december 1974 SKLEP o ukinitvi prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne telesnokulturne skupnosti Gornja Radgona za mesec november in december 1974 1 1 Prispevna stopnja 0,61 °/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti se za november in december ukine. Prispevna stopnja 0,54 e/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje programa temeljne telesnokultur-turne skupnosti se za november in december 1974 ukine. 2 2 Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/73 Št. 422-22/73 Gornja Radgona, dne 19. novembra 1974. Gornja Radgona, dne 19. novembra 1974. Temeljna kulturna skupnost Gornja Radgona/ Temeljna telesnokulturna skupnost Gornja Radgona Predsednik skupščine Manko Golar 1. r. Predsednik skupščine Tone Žnidarič 1. r. 1048. Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72), od 14. do 21. člena odloka Skupščine občine Grosuplje o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/73) in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) je Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje na svojem zasedanju dne 8. oktobra 1974 sprejela PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi sklada samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: sklad) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, mladih družin in upravičencev do stalne družbene pomoči, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi sklada, določa krog upravičencev za stanovanja, zgrajena s sredstvi sklada, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti odbora samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. II. VIRI FINANCIRANJA 2. člen Viri sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za upravičence iz 3. člena so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine občine Grosuplje; — neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin; — neporabljena sredstva zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete posojil, odobrenih iz tega prispevka; — sredstva, ki jih za namene sklada prispevajo organizacije združenega dela in druge družbeno-prav-ne osebe na podlagi natečaja; — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti; — posojila; — obresti odobrenih posojil; — drugi dohodki in krediti, ki jih pridobi sklad. Odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določi na podlagi potrjenega finančnega načrta višino sredstev, namenjenih za gradnjo družbeno najemnih stanovanj. III. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH ALI KUPLJENIH S SREDSTVI SKLADA 3. člen Upravičenci za dodelitev stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada so: — družine in občani z nižjimi dohodki; — upokojeni občani; — mlade družine; — upravičenci do stalne družbene pomoči. 4. člen Upravičenci z nižjimi osebnimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50 °/o zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS, na člana družinskega gospodinjstva mesečno za preteklo leto; — da del sredstev prispeva organizacija združenega dela ali družbeno pravna oseba v višini, ki bo določena z natečajem; — da je eden od zakoncev redno zaposlen na območju občine Grosuplje vsaj 3 leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj; — da imajo družine ali .občan stalno bivališče na območju občine Grosuplje vsaj 2 leti, računajoč od datuma razpisa za nazaj; — da prosilec pri svojih naj bližjih sorodnikih (zakoncu, starših, otrocih), ki imajo večjo stanovanjsko hišo, ne more rešiti svoj stanovanjski problem; — da prosilec ali njegov ožji družinski član ni neupravičeno nezaposlen. 5. člen Upokojeni občani, lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja; — da ima stalno prebivališče na območju občine Grosuplje najmanj 2 leti, računajoč od datuma razpisa za nazaj; — da nimajo otroci ali zakonec večje stanovanjske hiše, v kateri bi lahko prosilec rešil svoj stanovanjski problem. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju občine Grosuplje, borci NOV in vojaški invalidi. 6. člen Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo tele pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; — da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Grosuplje (ta pogoj ne velja za strokovnjake, ki se na novo zaposle na območju občine in jim delovna organizacija iz drugih sredstev ne more rešiti stanovanjskega problema); — da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Grosuplje, ali da ga delovna organizacija kot strokovnjaka nujno potrebuje; — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše; — da vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi osebnimi dohodki, večjim številom otrok in mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše ali stanovanja, ki presegajo normative na območju občine Grosuplje. 7. člen Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca katerih povprečna starost ne presega 32 let. 8. člen Upravičenci do stalne družbene pomoči lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo tele pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja: — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da del sredstev prispeva Skupščina občine Grosuplje; — da ima stalno prebivališče na območju občine Grosuplje vsaj 3 leta. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA 9. člen Sklad obvesti interesente za pridobitev stanovanja z natečajem, objavljenim v javnih občilih ali na krajevno običajen način in preko organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij. Besedilo javnega natečaja objavi SSS — odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Javni natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanjske pravice zlasti o naslednjem: — kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanjske pravice; — o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni Prosilec navesti v vlogi: — o roku za zbiranje vlog; — o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi. 10. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico, za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi potrdili in upoštevajoč svoj status na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Grosuplje in sicer: 1. zaposleni prosilci preko organizacije združenega dela. ali drugih organizacij, kjer so zaposleni; 2. upokojeni občani preko občinskega združenja društev upokojencev; 3. delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih prek občinske organizacije sindikata; 4. upravičenci do stalne družbene pomoči, preko pristojnega organa Skupščine občine Grosuplje. Organizacije združenega dela, druge organizacije, občinsko združenje društev upokojencev in pristojni organ Skupščine občine Grosuplje, ki zbirajo, preverjajo in ugotavljajo upravičenost vloge posameznih prosilcev, so. dolžni v roku 30 dni po objavi natečaja odstopiti vse vloge skupaj z ustreznimi potrdili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Grosuplje. 11. člen Komisija za sestavo predloga prioritetne liste za dodelitev stanovanj (v nadaljnjem besedilu komisija), v 5 članski sestavi, ki jo izvoli odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, prouči vloge posameznih prosilcev in mnenja, ki so priložena vlogam. Komisija pri svojem delu tesno 'sodeluje z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, pristojnimi organi za socialno delo in osnovnimi organizacijami sindikatov. Komisija lahko na podlagi ogleda, ali kako drugače oceni stanovanjske in druge razmere prosilcev. 12. člen Komisija sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil predlog prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice in jo posreduje v obravnavo in potrditev odboru samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 13. člen Komisija seznani odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je zavrnila kot neupravičene. 14. člen Ko odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu potrdi predlog prednostne liste za pridobitev najemnega stanovanja, se lista javno objavi, na krajevno običajen način. 15. člen Po preteku 15 dni od dneva objave predloga prednostne liste prosilcev, komisija prouči pismene pripombe in predloge zainteresiranih občanov in organizacij. Kolikor komisija smatra, da je kakšna pripomba oziroma predlog utemeljen, lahko spremeni oziroma dopolni predlog prednostne liste. Tako dopolnjen predlog prednostne liste dostavi komisija v dokončni sprejem odboru samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 16. člen Po dokončnem sprejemu prednostne liste upravičencev dodeli odbor samoupravne enote za družbeno piomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanja na podlagi odločb. O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik in sklene stanovanjska pogodba. Izročitev stanovanja opravi strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja. 17. člen Vse ostale občane, ki so zaprosili za stanovanje pa niso bili razporejeni na prednostno listo in tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanja po tem pravilniku, odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s pismenim sklepom obvesti o odločitvi. Rok za ugovor je 8 dni. Ugovor rešuje odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ • 18. člen Občani in družine z nižjimi dohodki lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri skladu stanovanje po naslednjem normativu: — za eno osebo do 28 m8 — za dve osebe do 42 m8 — za tri osebe do 57 m* — za štiri osebe do 66 m8 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m8. Za člane gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo: imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njimi stalno stanujejo, to so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izven zakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgano več let. Pristojna socialna služba preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izven zakonski skupnosti ali v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. 19. člen Glede na enega ali več članov gospodinjstva lahko upokojeni občani, mlade družine in upravičenci do stalne družbene pomoči pridobijo stanovanja po naslednjem normativu: — garsonjero do 28 m8 — enosobno stanovanje do 38 m*. < , 1 • 20. člen Ce sklad ne more zagotoviti stanovanja po normativu iz 18. in 19. člena, lahko od teh normativov od- stopi. O tem obvesti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Grosuplje. VI. SMERNICE ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 21. člen Prednostna lista za pridobitev stanovanjske pravice je enotna. Sestavljena je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanjske pravice po posameznih kategorijah upravičencev, to je: družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, upokojenih občanov, mladih družin in upravičencev do stalne družbene pomoči. 22. člen Komisija upošteva pri proučitvi vloge posameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti tole: — ocena stanovanjskih in drugih razmer v katerih živi prosilec; — soudeležba delovnih in drugih organizacij, kjer je prosilec zaposlen; — podatki o času bivanja na območju občine Grosuplje; — podatki o času neprekinjene zaposlitve na območju občine Grosuplje; — druga dokumentirana mnenja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, pristojnega organa Skupščine občine Grosuplje, kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva; — družbenopolitično aktivnost prosilca. VII. SISTEM TOČKOVANJA ' 23. člen 1 Upravičenec nima stanovanja: a) upravičencu, ki nima stanovanja 1 (stanuje v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki oziroma zgradbi ali provizoriju) pripada 100 točk b) upravičencu, ki je sostanovalec ali podstanova-lec, pripada glede na neto stanovanjske površine, ki odpade na enega stanovalca v sostanovalskem ali pod-stanovalskem razmerju: — do 4 m8 90 točk — nad 4—6 m8 80 točk — nad 6—8 m8 70 točk — nad 8—10 m8 60 točk — nad 10—12 m8 50 točk c) upravičencu, ki je sam ali s člani družipe oziroma gospodinjstva, član gospodinjske skupnosti (samci in družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske pravice): — do 4 m8 80 točk — nad 4 do 6 m8 70 točk — nad 6 do 8 m2 60 točk — nad 8 do 10 m8 50 točk — nad 10 do 12 m8 40 točk 2. Upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje: Upravičencu, ki ima po površini neustrezno stanovanje, pripada glede na površino stanovanja na družinskega člana naslednje število točk: i— do 4 m8 40 točk — nad 4 do 6 m8 32 točk — nad 6 do 8 m2 24 točk — nad 8 do 10 m2 16 točk — nad 10 do 12 m2 8 točk 3. Upravičenec ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: Upravičenec, ki ima stanovanje, ki ne ustreza glede gradbeno sanitarnih pogojev pripada naslednje število točk: a) ni vodovoda v zgradbi 5-točk b) stanovanje nima prostora za kuhinjo 5 točk c) stanovanje nima sanitarij ali ni možna souporaba sanitarij 10 točk č) mladoletniki različnih spolov ali mladoletniki in starši morajo koristiti isti spalni prostor s starši oziroma z drugimi člani družine, otroci do 15 leta starosti morajo spati v kuhinji .10 točk 4. Družinsko stanje: Upravičencu pripada glede na število članov družine naslednje število točk: VIII. NAČIN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SKLADA ZA UDELEŽENCI^ NOV 24. člen V okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samostojno deluje 5-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, ki jo na predlog občinskega odbora ZZB NOV imenuje skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. Komisija opravlja zlasti tele naloge: — odloča s sklepom o predlogih krajevnih organizacij ZZB in občinskega odbora ZZB NOV; — sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil, upoštevajoč pogoje iz 5. člena odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega sklada za udeležence NOV (Ur. 1. SRS, št. 16/74); — sprejema letni program dela za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Najerpna stanovanja, zgrajena s sredstvi sklada, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nižjimi osebnimi dohodki, upokojenim občanom, mladim družinam in upravičencem do stalne družbene pomoči in sicer na podlagi določil tega pravilnika. a) samec ' ' 5 točk b) dva člana družine 15 točk c) trije člani družine 25 točk č) štirje člani družine 35 točk in na vsakega nadaljnjega člana družine se doda še 10 točk. 5. Posebno težke okoliščine: Kot posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo težje bolezni v družini in drugo, zato pripada: — bolezen, ki je težje ozdravljiva en družinski član 15 točk več družinskih članov 25 točk — prosilec ali član družine boluje za boleznijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje 15 točk — upravičenec je delovni invalid 15 točk — upravičenec je vojaški invalid ali mirovni vojaški invalid 15 točk » — nezaposlen (nesposoben za zaposlitev iz objektivnih razlogov — invalidnost itd.) 15 točk — upravičenec je udeleženec NOV 20 točk 6. prispevek delovne organizacije ali družbene organizacije nad deležem, ki se zahteva z javnim natečajem 0—50 točk 7. Privarčevana vsota (upoštevajoč sdmo prosilce iz vrst mladih družin)‘ 0—50 točk 8. Družbenopolitična aktivnost 0—50 točk 26 člen Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika. sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oz. kako drugače razpolagati z njim brez prejšnjega soglasja odbora samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V primeru bistvene spremembe glede števila družinskih članov, višine osebnih dohodkov ipd., kar ne bi bilo v skladu s kriteriji tega pravilnika.' se mora imetnik stanovanjske pravice izseliti iz dodeljenega stanovanja v drugo primerno stanovanje, o čemer odloča odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in pri tem upošteva višino povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine, ki je kot pogoj za dodelitev stanovanja določena za tisto leto. 27. člen Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Ce je primernost stanovanja dvomljiva, sklepa o tem odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. t 28. člen Kolikor je ta pravilnik v nasprotju z odlokom Skupščine občine Grosuplje o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem go- spodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/73) se do uskladitve neposredno uporabljalo določbe odloka. 29. člen Rok za zbiranje vlog za I. natečaj je lahko krajši kot je določeno v tem pravilniku vendar ne manj kot 20 dni. 30. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se z dnem, ko ga potrdi Skupščina občine Grosuplje. St. 186 Grosuplje, dne 8. oktobra 1974. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje Predsednik Franc Kalar 1. r. 1049. Izvršni odbor Skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Koper je na podlagi 2. odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18-174/74) sprejel SKLEP o znižanju stopnje prispevka za financiranje dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974 1 Delavci, temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Koper, plačujejo prispevek skupnosti za zaposlovanje Koper od 1. novembra 1974 dalje po stopnji 0,17 °/o. 2 3 2 Z dnem ko se začne uporabljati ta sklep neha veljati določilo samoupravnega sporazuma o programu skupnosti za zaposlovanje Koper za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, s kšterim je bila dogovorjena stopnja 0,20 %>. 3 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. novembra 1974 dalje. St. 1-443/1-74 Koper, dne 18. novembra 1974. Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Koper Predsednik IO Marjan Furlanič 1. r. 1050. V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistemu vzgoje in izobraževanja, v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v naj večji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih" predpogojev za preprečevanje socialnih razlik in ob upoštevanju tef. meljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, družbenopolitične organizacije in Gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Ljubljana Moste-Polje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov I TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov. Štipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede ha njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja. • 2. člen Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike in stališča' organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih motnosti za šolanje otrok. 3. člen Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraž.evatnimi zavodi V delo organov, ki odločajo o štipendiranju pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov. 4 člen Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali Pre^ nost učencev ip študentov, ki so v slabšem matena ^ nem položaju in .imajo boljši učni uspeh ter otrok delavskih in kmečkih družin. 5. člen Pristopamo k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut m kriterije za štipendiranje iz tega sklada kot sestavni del tega sporazuma. II. KRITERIJI ZA STIPENDIRANJE 6. člen Pri štipendiranju upoštevamo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo o posameznih organizacijah združenega dela in se zato sporazumemo tudi o enotnih kriterijih tega štipendiranja. Zato obravnavamo štipendije kot: — sestavni de) vlaganj v družbeno reprodukcijo. — instrument kadrovske politike združenega dela, — nagrado in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela, — pomembno obliko izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Štipendije iz združenih sredstev 7. člen Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz sklada skupne porabe sredstva v višini 0,5 «/0 od bruto osebnih dohodkov na posebnih računih na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež. Obenem sprejemamo obveznost, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev in drugih delovnih ljudi v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz prejšnjega odstavka vseh učencev in študentov, ki izpolnjujejo pogoje za štipendiranje iz združenih sredstev, ne bodo mogli štipendirati. Skrb za izvršitev te obveznosti poverjamo skupnim komisijam. 8. člen / Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev. 9. člen . Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev in v želji, da zagotovimo največjo možno učinkovitost teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenja vzgojnoizobraževalnih zavodov, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih ' študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov so- cialnega skrbstva. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu. 10. člen Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali stroške: — stanovanja in prehrane, — obleke in obutve, — šolskih potrebščin, — kulture in rekreacije, — prevoza. Stipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.« 11. člen Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena. Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler sc ne bodo ti štipendisti-vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznosti začeti delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča. Zato, da bi omogočali izenačene materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bomo zagotovili učencem in študentom da bodo lahko uveljavljali v občini stalnega bivališča pravico do razlike iz združenih sredstev med najnižjima štipendijama iz 13. člena tega sporazuma (350 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma. 12. člen Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendijo iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katčre se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili. 13. člen Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občinah gospodarijo skupne komisije, ki jih bomo oblikovali na enak način kot zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupnih komisij urejamo s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma. Štipendije organizacij združengea dela in iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnosti 14. člen V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajevani in za hiter in učinkovit študij posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotno lest- vico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki ;e takale: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 400 točk z odličnim uspehom 500 točk za študente visokošolskih zavodov s povprečno oce- 6,0—6,5 oziroma 2,0—2,4 450 točk 6,6—7,2 oziroma 2,5—2,9 500 točk 7,3—7,9 oziroma 3,0—3,4 570 točk 8,0—8,6 oziroma 3,5—3,9 650 točk 8,7—9,3 oziroma' 4,0—4,4 750 točk 9,4—10 oziroma 4,5—5 850 točk Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk. Studentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskegk leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta. pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let študija. Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi. 15. člen Delavci na področju družbenih dejavnosti bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnjem odstavku s tem, da bomo ta sredstva združevali v skladih pri samoupravnih interesnih skupnostih. Ce posameznih učencev in študentov, ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo mogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebev organizacij združenega dela v teh dejavnostih, jih bomo iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih štipendirali za območja občin, kot to velja za štipendiranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma. 16. člen - Zavezujemo se, da razen štipendij po krjterijih tega sporazuma ne bomo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja. Razpisi in štipendijska razmerja 17. člen Stipendiranje bomo objavili z javnimi razpisi in navedli vse pogoje, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov ter tako omogočali, da se bodo učenci in študenti prosto odločali pri izbiri poklica in dela. Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS -1,65 »Prošnja za štipendijo«, kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. 18 člen Stipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov. 19. člen Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami. V pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice: — obveznosti štipendista do šolanja ali študija, — obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista), — določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja, — obveznost povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo, — druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma in splošnih aktov, s katerimi urejamo štipendiranje. Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu. Sporazumemo se, da so štipendisti prosti pogodbenih obveznosti, če jim v 3o dneh po njegovem pismenem obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili roka za začetek dela — pripravništva. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni. 20. člen V pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice, kot v pogodbah iz prejšnjega člena. Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini ,s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo ti štipendisti povezali v skladu z določili 11. člena drugega odstavka tega sporazuma. 21. člen Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila, kot v 17. in 18. členu tega sporazuma. Javnost in evidenca podatkov 22. člen Zavezujemo se, da bomo posredovali kadrovskim službam občin, kjer ima naša temeljna organizacija združenega dela svoj sedež, naslednje podatke: — splošne akte, s katerimi urejamo štipendiranje, — razpise štipendij, — pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto najkasneje do 30. aprila, — rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja). Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in organom upravljanja. Sankcije 23. člen Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen če se bomo dogovorili za spo- razumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo. 24. člen Če bi kdorkoli od udeleženčev sporazumevanja ali podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo uveljavljali posebnp moralno in materialno odgovornost. V ta namen bodo v vsaki občini delovala stalna razsodišča, ki so pristojna glede na sedež kršilca sporazuma. Razsodišča bodo za kršitve tega sporazuma izrekala javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Za hujše kršitve samoupravnega sporazuma bodo razsodišča izrekala tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne porabe v združena sredstva v občini do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do 5.000 dinarjev. Pobudo za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v 'SR Sloveniji, ’ Odločitve razsodišč bomo sprejeli kot dokončne in jih bomo izvršili v rokih, ki jih bodo določila' razsodišča. Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni republike. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Vrednost točke iz 11. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar. Mesečni življehjski stroški učencev in študentov znašajo 900 ožiroma 1.200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. 26. člen Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pristopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela. Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma. 27. člen Stipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah, kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo'pravice iz tretjega odstavka 11. člena tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja. 28. člen Sporazumemo se, da vodijo evidenco podpisnic tega sporazuma skupščine občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež, in jih obenem pooblaščamo za sklic prve seje skupne komisije podpisnic tega sporazuma v občini. 29. člen Izvajanje tega sporazuma spremljajo sicupne Komisije. Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupna komisija na ravni republike. 30. člen Svoje samoupravne akte, s katerimi urejamo štipendiranje, bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu. 31. člen Ta sporazum se lahko spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem. Pobudo za spremembo sporazuma da vsaka skupna komisija podpisnic v občini ali podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. 32. člen Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum, botjo. to storili s pismeno izjavo. * 33. člen Ta sporazum je v občini sklenjen, Ko poaajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini. Delavci in drugi delovni ljudje, ki bodo k sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve. Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi občinski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR^Sloveniji. 34. člen Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 67-3/73-2/74 Ljubljana Moste-Polje, dne 11. novembra 1974. Opomba: Izvirni podpisi organizacij na območju unmočju občine Ljubljana Moste-Polje, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov se hranijo v kadrovski službi občinske skupščine. 1051. Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73); v nadaljnjem besedilu: zakon sklenejo Ljubljanske mlekarne TOZD — Posestva TOZD — Kooperacija EMONA TOZD — Govedoreja — Poljedelstvo TOZD — Perutnina GG Ljubljana GO — Litija GO — Domžale GO — Grosuplje Komunalno podjetje »Rast« Ljubljana Kmetijski zavod Ljubljana Cvetličarne Ljubljana . Krajevna skupnost Besnica Krajevna skupnost Lipoglav Krajevna skupnost Klopce Krajevna skupnost Dolsko Krajevna skupnost Zadvor Krajevna skupnost Zadobrova-Sneberje Krajevna skupnost Šmartno Krajevna skupnost Polje Krajevna skupnost Vevče-Kašelj Krajevna skupnost Stepanjsko naselje Krajevna skupnost Hrušica Krajevna skupnost Bizovik Krajevna skupnost Zalog Krajevna skupnost Moste Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje Sklad za pospeševanje kmetijstva pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju Kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Moste-Polje I 1. & tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom. Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do Kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost — Kmetijsko zemljiško skupnost v občini Ljubljana Moste-Polje in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, usmerjanja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora. 3. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini 4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina. Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so, enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut Kmetijske zemljiške skupnosti. Za "izvajanje sprejete politike Izvoli skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti naslednje: — za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine ter prostorsko ureditvene operacije — za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami — za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči. 5. Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni last-niti, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja Kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad. Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu Kmetijske zemljiške skupnosti. II 6. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge Kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje zlasti naslednje: 6.1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi; sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini). 6.2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene). ( 6.3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini. 6.4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s'programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij prek poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zartie-njave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege, organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč). 6.5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov. 6.6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine. Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov. 7. Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti. 8. Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo. 9. Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kme- ' tljskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe. III 10. Sredstva kmetjske zemljiške skupnosti v občini so: a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini; b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine; c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora; č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih; d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor. 11. Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kme-. tijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena. Ključ se določi po uskladitvi vsakoletnega programa dela in finančnega načrta KZS. 12. Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah. 13. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9 člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih, kmetijskih organizacijah in občanih. 14. Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela; a) V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala .vse. ki spreminjajo namembnosti kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13 člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zem- ljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost: — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda 10 din/rn8; — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda 6 din/m8; — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. in VIII. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2 din; — za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, stanovanjsko blokovno gradnjo in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee 0,50 din. Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevki iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. b) V primeru spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice ali peskokope je prispevek 5 (pet) kraten. c) Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski' zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi najmanj 50 °/o sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči. 15. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljnih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa. IV 16. Kmetijska zemljiška skupnost tanteo prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom. 17. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo: — skupščina občirie — krajevne skupnosti — organizacije združenega dela iz uvoda tega dogovora. V 18. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine. 19. Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora. Začasni izvršni odbor skliče skupščino kmetijske zemljiške skupposti za konstituiranje. Skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli izvršni odhpr skupnosti in sprejme statut. 20. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v petih primerih, ki jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost. 21. Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 016-15/74-3 Ljubljana, dne 12. decembra 1973. Podpisniki: za Ljubljanske mlekarne -TOZD Kooperacija, Matija Kuzma 1. r. za Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Just Klemenčič 1. r. za Emono — TOZD Govedoreja — Poljedelstvo, France Goršič 1. r. za Emono — TOZD Perutnina, Marjan Munda 1. r. za GG — Ljubljana — GO Litija, Jože Habjan 1. r. za GG — Ljubljana — GO Domžale, Koman Celarc 1. r. za GG — Ljubljana — GO Grosuplje, Brane Bernik 1. r. za Komunalno podjetje »Rast« Ljubljana, Boris Markič L r. za Kmetijski zavod Ljubljana, Jože Mihelič 1. r. za Cvetličarne Ljubljana, Stane Gliha 1. r. za Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, Polde Maček 1. r. za Občinsko konferenco SZDL Ljubljana Moste-Polje, Marjan Moškrič L i> za krajevno skupnost Besnica, Anton Žagar 1. r. za krajevno skupnost Lipoglav, Julij Vrbinc 1. r. za krajevno skupnost Klopce, Marko Tekalec 1. r. za krajevno skupnost Dolsko, Ivan Levičnik 1. r. za krajevno skupnost Zadvor, Miha Levičnik 1. r. za krajevno skupnost Zadobrova-Sneberje, Alojzij Girandon 1. r. za krajevno skupnost Šmartno, Matija Ježek L r. za krajevno skupnost Polje, Jože Bevec 1. r. za krajevno skupnost Vevče-Kašelj, Stane Černe 1. r. za krajevno skupnost Stepanjsko naselje, Ciril Svetek 1. r. za krajevno skupnost Hrušica, Franc Zrimšek 1. r. za krajevno skupnost Bizovik, Franc Bricelj 1. r. za krajevno skupnost Zalog, Štefan Levičnik 1. r. za krajevno skupnost Moste, Franjo Varmuž 1. r. za sklad za pospeševanje knietijstva pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, Marko Lokar 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA CELJE 1052. Na podlagi 38. člena zakona o zdravstvu (Uradni Ust SRS, št. 26/70) sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje na svoji seji dne 29. oktobra 1974 in upravni odbor Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije Celje na svoji seji dne 25. septembra 1974, skupno s posameznimi zdravilišči v SR Sloveniji SKLEP o ustanovitvi Inštituta za balneologijo in Utnnatologijo Slovenije v Celju 1 Ustanovi se Inštitut za balneologijo in klimatologijo Slovenije s/sedežem v Celju (v nadaljnjem besedilu »inštitut«) kot pravna oseba. 2 Inštitut opravlja znanstveno, raziskovalno in pro-učevalno delo v balneološki-klimatoldški dejavnosti strokovno metodološko pomaga na tem področju naravnim zdraviliščem ter drugim zdravstvenim organizacijam: spremlja na tem področju njihovo delo ter uvaja v prakso izsledke svojih proučevanj. 3 Pri svojem delu se inštitut povezuje in sodeluje z Medicinsko fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; Raziskovalno skupnostjo Slovenije ter drugimi znanstveno raziskovalnimi institucijami doma in v tujini. 4 Inštitut opravlja naslednje naloge: — spremlja’ razvoj in napredek medicinske znanosti, naravoslovja in tehnologije na področju balneolo-gije in klimatologije; — opravlja v naravnih zdraviliščih raziskovalne naloge iz svoje dejavnosti, s pravico do njihovega objavljanja; ' — skrbi za napredek medicinske znanosti y balne-ologiji in klimatologiji v naravnih zdraviliščih in drugih zdravstvenih organizacijah; — omogoča svojim sodelavcem eksperimentalno in znanstveno delo. ki je potrebno pri uvajanju novih terapevtskih in diagnostičnih metod ter novih tehnoloških postopkov; — sodeluje pri znanstveno raziskovalnem in eksperimentalnem delu s, klinikami in drugimi znanstvenimi raziskovalnimi institucijami in skladi, ki so namenjeni za razvoj in financiranje zdravstveno raziskovalnega dela; — pomaga naravnim zdraviliščem strokovno in metodološko na področju balneologije in klimatologije: — spremlja delo zdravstvenih zavodov na področju balneologije in klimatologije; — uvaja izsledke svojih dognanj v prakso; — organizira svojo dokumentacijsko-informacij -sko službo; — sodeluje v strokovnem nadzoru in ekspertizah pri posameznih zdraviliščih na območju Slovenije; — opravlja še druge naloge iz svoie delavnosti Organi inštituta so: svet inštituta kot organ družbenega upravljanja v katerega delegira vsako naravno l zdravilišče SR Slovenije po enega člana, zveza naravnih zdravilišč enega člana, strokovna služba skupnosti enega člana in skupščina skupnosti dva člana (delegat zbora in delegat strokovnega svetal, raziskovalna skupnost SR Slovenije enega člana in Medicinska fakulteta enega člana. Strokovni kolegij inštituta pa tvorijo: direktor, njegov namestnik, predstojniki centrov in vsi šefi — zdravniki zdravilišč. Po potrebi pa se ta razširi še s posameznimi raziskovalci določenega področja. 6 Organizacijske enote inštituta so: — Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod — Center za biomedicinske raziskave v balneolo-giji in klimatologiji z raziskovalnimi enotami s področij: rehabilitacija kardiovaskularnega aparata, rehabilitacija gastrointertinalnega aparata, rehabilitacija rev-matološko-degenerativnih obolenj ter po potrebi še druge raziskovalne enote — Enota za dokumentacijsko informativno službo v balneologiji in klimatologiji. 7 Ustanovitelja sporazumno imenujeta vršilca dolžnosti direktorja inštituta in njegovega namestnika, ki opravita s pomočjo strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v Celju vsa za konstituiranje in nadaljnje poslovanje potrebna opravila do 31. decembra 1974. Stroške s tem v zvezi si ustanovitelia snorazumno razdelita. 8 Za redno dejavnost inštituta potrebna sredstva si zagotovi inštitut skladno z veljavnimi predpisi na način, ki ga predvidi v svojem statutu in drugih samoupravnih aktih, po načelih formiranja in delitvi dohodka. 9 Ta sklep postane veljaven, ko da nanj svoje soglasje republiški sekretar za zdravstvo in socialno politiko in se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Zveze naravnih tdravilišč in zdraviliških krajev Slovenije Alojz Libnik 1 r Celje, dne 25. 9. 1974. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje Franc Ban 1. r. Celje, dne 29. 10. 1974. S sklepom je soglašal republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije, Ljubljana, pod št. 514-1/74 z dne 4. novembra 1974. POPRAVEK V sklepu o volitvah in imenovanjih, ki ga je sprejela občinska skupščina , Vrhnika dne 29. IV. 1974 (Uradni list SRS, št. 19-560/74) smo pri primerjanju z izvirnikom ugotovili napako, zato dajemo popravek sklepa o volitvah in imenovanjih občinske skupščine Vrhnika tako, da se III'točka, ki določa sestav komisije za družbeni nadzor pravilno glasi: »Komisija za družbeni nadzor predsednik 1. Franc Drašler namestnik predsednika 2. Majda Mele tajnik 3. Vinko Markelj člani 4. Tomislav Pejič 5. Inka Krašovec 6. Minka Nagode 7. Marija Zalokar.« Sekretar Skupščine občine Vrhnika Drago Debeljak 1. r. POPRAVEK Pri primerjanju originalnega besedila sklepa o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov leta 1973 skupščine Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje z besedilom, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 33/74-1004 se je ugotovilo, da je v drugem členu citiranega sklepa v predzadnji vrstici v besedilu, ki je v oklepaju, prišlo do pomote tako, da se to besedilo pravilno glasi: »(Uradni list SRS, št. 42/73)«. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje Strokovna služba VSEBINA Stran 419 Odlok o podrobnejših merilih za izjemno priznavanje pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge 1961 420. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o najvišjih cenah svežega mesa v prodaji na drobno 1961 421. Sklep o razdelitvi deleža SR Slovenije kot njenega prispevka h kritju razlike med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom v starostnem zavarovanju kmetov za leto 1973 1962 SPLOSNI akti republiških samoupravnih ORGANIZACIJ: 422. Statut samoupravne Interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije 1963 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN: 1021. Sklep o razpisii referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v Ivančni gorici (Grosuplje) 1973 Stran Stran 1022. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda za naselja Železnica—Male Lipljene—Rožnik—Velike Lipljene (Grosuplje) 1974 1023. Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Lenart 1975 1024. Odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Lenart 1977 1025. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov, gostišč ter obrtnih delavnic (Lenart) 1977 1026. Odlok o največjem številu učencev pri zasebnih obrtnikih in gostincih (Lenart) 1978 1027. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispev- ka delovnih ljudi In občanov za asfaltiranje lokalnih cest v občini Lenart 1978 1028. Sklep o razrešitvi in imenovanju članov v občinski volilni komisiji občine Lenart , 1979 1029. Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine Litija za leto 1973 1980 1030. Odlok o sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite (Litija) „ 1980 1031. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade učencem v gospodarstvu v občini Litija 1981 1032. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega na- črta za območje zazidalnega otoka MS 12/2 — Nove Jarše (Ljubljana Bežigrad) 1981 1033. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega na- črta za del območja zazidalnega otoka VS 103 — laza III — Murgle (Ljubljana Vič-Rudnik) 1982 1034. Sklep o sprejetju programskega dela zazidalnega načrta za območje VS 103 — Murgle (Ljubljana Vič-Rudnik) 1982 1035. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1982 1036. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada občine Sevnica za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite 1983 1037. Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem Času v občini Sevnica 1983 1033 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma .stanovanja za leto 1974 in 1975 1983 1039 Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta »Rekreacijski center« Šentjur pri Celju 1984 1040. Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. Šentjur pri Celju 1984 1041. Sklep o izvolitvah in Imenovanju (Vrhnika) 1042. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest — Lošce, Kopališke ulice, Mrakove ceste. Pot v Močilnik, Usnjarske ceste, Sušnlkove ceste, Nove vasi in dela Tržaške ceste — bloki (Vrhnika) 1043. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec v obdobju od leta 1975 do leta 1979 (Žalec) 1014. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Žalec) 1045. Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Žalec, Prebold, Vransko, Šempeter v Savinjski dolini in Kasaze na javni vpogled (Žalec) SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 1046. Sklep o ukinitvi prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne kulturne skupnosti Gornja Radgona za mesec november in december 1974 1047. Sklep o ukinitvi prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne telesnokultui ne skupnosti Gornja Radgona za' mesec november in december 1974 1048. Pravilnik o pogojili in merilih za dodeljevanje družbenonajemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi sklada samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 1019. Sklep o znižanju stopnje prispevka za financiranje dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974 (Koper) 1050. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov (Ljubljana Moste-Polje) 1051. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju Kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Moste-Polje SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 1052 Sklep o ustanovitvi Inštituta za balneologijo in klimatologijo Slovepije v Celju — Popravek sklepa o volitvah in imenovanjih (Vrhnika) — Popravek sklepa o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1973 (Celje) 1984 1985 1986 1986 1987 1987 1987 1988 1992 1992 1995 1998 199S 1999 OBVESTILO Obveščamo In prosimo vse dosedanje naročnike, katerim smo poslali račune za naročnino za leto 1975, da čimprej vplačajo ves znesek za toliko Izvodov, kolikor jih želijo prejemati. Prosimo, da pri tem natančno navedejo popoln naslov,.ker je to pogoj za redno odpremo Uradnega lista. Naročnina za leto 1975 znaša za en izvod 200 dinarjev In se vplača do konca leta 1974 vnaprej za vse leto 1975 na žiro račun št. 50100-603-40323. Uprava Izdaja Casoplsm zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSlfi. vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1974 110 din. Inozemstvo ZOO din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni pc Izidu vsake številke — Uredništvo ih uprava: Ljubljana. Veselova 11. oostm preda! 379'VIT - lelefon: direktor, uredništvo uprava In Ipijlgovodstvo: 20 701. prodaja, orekllcl in naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40223 -.Oproščeno prometnega davka do mnenlu Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile št 421-1/77