399
Plemenitev govedi.
Znamenja, da se krava poja, so sledeča: žival postane več ali manje nemirna, časih blizu tako kakor bik, se pogosto dere, kaže vedno večji nepokoj, neče zreti, skače na druge krave, se pogosto poščiva, sram-nica je napeta, se večkrat odpre ter spušča žilavo žlezo, ki je pri telicah in mlajših kravah časih celo krvava, žival manje doji. Nekatere krave se zelo tiho pojajo, da je komaj poznati. Zato pogosto ljudje pojanja o pravem času ne zapazijo in živali prepozno k biku spravljajo. Treba je torej prav zvesto paziti na krave, kedaj se pojajo, to tem bolje, ker je ubrejitev najbolj gotova, ako krava 12—24 ur potem k biku spravimo, ko se je pojati začela.
Iz raznih, plemenitevskih in nravstvenih ozirov naj se spuščanje bika na kravo vrši kje na tihem in mirnem kraji, na kakem dvorišči ali vrtu. Ko je skakanje dokončano, se odžene bik v hlev ter se toplo pokrije, če je vreme hladno in živali močno vroče, položi se mu krme in daje piti, kakor ravno letni čas nanaša ali zahteva ter se mu privošči miru. Nikakor pa ga ne smemo zopet spuščati na krave, predno ne mine 6 ur, in sploh nikoli na dan več, kakor dvakrat. Kdor večkrat bika spusti, temu bo sicer po kravi plezal, se mučil pa se tudi pokvaril, toda semenil ne bode in torej tudi krave ne ubrejil. Natora namreč v tako kratkem času utrujenemu živinčetu semena ne more vrniti. Prepogosto spuščanje bikov škoduje govedorejstvu izredno veliko.
Po storjenem skoku je najbolje kravo takoj domov gnati in toplo pokriti. Nekateri si veliko prizadevajo zabraniti, da ne bi seme iz krave všlo. V ta namen tiščijo in tolčejo po križi kravinem, jo z mrzlo vodo polivajo, naglo ženejo in naganjajo. Toda vse to je zastonj in včasih tudi škodljivo, kajti če seme od krave iti hoče, se to nikakor z navedenimi sredstvi ne za-brani, pogosto  pa živinčetu škodimo, da nevarno zboli.
Krava poja se samo 24—36 ur. Ako v tem času ni bila pri biku ali se prvokrat ni ubrejila, poja se zopet še le v treh ali štirih tednih.
Po teletvi preide tudi tri, štiri tedne, predno se krava poja. Vse to daje posestniku na razpolaganje, da mu krave tedaj ,se ubrejijo in izteletijo, kedar njemu najbolje kaže. Na Švicarskem, v Algajskem ali gornjem Bavarskem, v Predarelskem imajo navado,  da krave in
telice ubrejiti dajejo proti koncu jeseni in prvi čas v zimi. Vsled tega preložijo tisti čas, ki je za brejo žival za nositev najbolj važen, ravno v poletje, ko je trave dovolj in prilike, da se živina v prostem zraku sprehaja. Tako dosežejo na zelo priprost način, da poskrbijo za zdravje kravam in njihovim še neporojenim mladičem, ki se tako najlepše in krepko razvijajo in rastejo v maternem telesu. Ob enem ustrezajo pa tudi kupcem, ki meseca septembra in oktobra s planjav pridejo na trge v planinskih krajih, kupovat mlado živino. Ti najdejo najlepšo mlajino ter jo radi kupijo in drago plačajo. Kakor je do sedaj bilo razloženo, spuščajo bike najnavadneje, vendar za gotovo ubrejitev ta način ni najbolji. Bolj gotova je ubrejitev, če se plemenenje godi na paši, na prostem, kar pa tam, kjer krave večidel v hlevih držijo, ni mogoče.
Kedar se krave prepogosto in premočno pojajo, polaga se jim manj krme, skrbi za sprehajanje, za delo. Jako tolstim kravam smemo vsak dan dati po 40-60 gramov glauberjeve soli na vodi raztopljene piti. Če to ne pomaga, kaže kravi na žili puščati in dva do tri kilograme krvi odvzeti. Nasproti pa, če se krave nič ne pojajo, so ti-le pomočki: rž, zdrobljeni oves, ječmen in drugo zrnje. Časih tudi to ne pomaga in tedaj se podaja kravi 40—60 kapljic kataridine tinkture (španj-ska muha), ki je v apotekah dobiti, to pa s kruhom na tešče ter se pol ure potem navadna krma polaga. Če to sredstvo prvikrat ne pomaga, treba je še ea ali dvakrat ponoviti.
Večkrat se zgodi, da krava breja ne ostane, čeravno je pri biku bila. Vzrok temu je največkrat pri kravi sami iskati, zlasti v tem, da njena spolovila niso dovolj dobro in pravilno razvita in torej ne morejo moškega semena prav vsprejemati, da bi se mladič vspočel. Bik je vedno menjekrati vzrok, da se krava ni ubrejila. Pogosto je pa krivo tej nezgodi to, ker se je krava pod bika silila, čeravno se v resnici niti pojala ni, ali ker se je pravi čas njenega pojanja zamudil ter prepozno k biku spravila. Najčešče je pa bik neubrejitev pou-zročil, kedar ga prepogosto na krave spuščajo, časih po 6—8krati na dan. To je preveč. Bik sicer pleza po kravah, kakor je uže bilo omenjeno, pa jih ubrejiti ne more, ker mu semena manjka; brez tega je pa uDreji-tev nemogoča.
Zgodi se pa razven  tega,  da   bik krave ne ubreji, čeravno   se  je   vse   vršilo   pravilno   in  razumno  in je krava večkrat brezvspešno pri biku bila.  V tem slučaji kaže bika menjati in kravo k drugemu spraviti.
Kedar se krava več ne poja, misli si, da je breja Na to kažejo še sledeča znamenja: žival je mirna, počasna, veliko in rada žre, pa života je vedno enakega, rep trdno pokriva spolovila in sramnica se močno skrči. Pozneje vamp narašča, lakotnice se napnejo, ki se ne vdirajo takrat, ko je žival hrano prebavila, vsaj tako ne, kakor če krava ni breja, mleko se vsuševa. Po 6. mesecu brejosti lahko z roko ob desni strani vampa tele ošlatamo in čutimo, kako se v maternem telesu nahaja. Pri mladih kravah in telicah je veliko težje spoznati, so li breje ali ne, kakor pri starejih.
Velike važnosti je, kako brejim kravam polagajo in strežejo. Krmiti imajo se obilo, čedalje so breje, kajti breja krava mora sebe in mladiča rediti. Zato mora dovolj in primerne krme biti, sicer tele slabo raste in krava zelo shujša. — Polagati pa je take krme, ki ne zavzema preveliko prostora v trebuhu, pa vendar močno redi. Takošna krma je: dobro, sladko seno, otava, otrobi, zrnje. Strogo varovati se je polaganja s škodljiva krmo, na primer: plesnjivo, oprhlo seno ali otavo, gojilo korenje,  repo,  star,  mrzel krompir,  zeleno,  mokro de-
teljo in sploh travo, na katero je slana padla. Pijača bodi obilna in zdrava. Tudi nastiljati se mora obilno, mehko in snažno in tako, da zadnji del telesa kravinega preveč na zaol ne visi pri ležanji in stanji, kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trot, ali da maternica škodo trpi ali da krava povrže. Tudi moramo dobro paziti, da breja žival se ne prehladi, in da je nihče ne suje ali tepe. Privoščiti je dovoljnega sprehajanja na prostem zraku. Zastran krme bode še omenjeno, da krompir in rožički ali snetjavo zrnje (stari kruh) pou-zročuje, da krava povrže.    Torej se naj pazi na to!
Imenitno je tudi, kako kaj molzemu. Mleka ne smemo preveč od breje krave zahtevati, sicer trpi krava in mladič v njej. Ko torej zapazimo, da se mleko breji kravi sušiti začne, molzimo jo vsaki dan le po dvakrat, pozneje, namreč zadnjih šest ali deset tednov le po enkrat, in če je mleka uže jako malo, opustimo molžo celo. Zato bodemo pa imeli lepše tele in krava nam tudi ostane čvrsteja in životneja.
Nosi krava navadno 9 mesecev, 40 do 41 tednov ali 280 do 288 dni. Krave od težke, močne goveje plohe ali pasmine nosijo bikiča dalje časa. krave od lahke plohe pa nosijo menj časa, kakor je navadno, zlasti če imajo teličko prinesti.
Dr. med. H. Klingau.
400