JPf Marina piatatu*. Po*st«:loSl5eva o. 16, TeL 72. Naročnina: Mesečno 3 E, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 38 K. ■nHHmd vr; jusntnia IV ■ davKt. Pod tem naslovom je napisal neznan lopov v «Domoljubu» članek, ki hujska ljudstvo zoper Srbe. Torej je odgovoren tisti, ki «Domoljuba» podpisuje kot odgovorni urednik t. j. klerikalni poslanec Anton Sušnik, ki se v Beogradu kar cedi same uda-nosti in ljubezni do Srbov- Pisec obravnava davčno vprašanje torej, gotovo nekaj, kar gre vsakemu na žiy-. ce. Davki so res precej znatni in težijo posebno obrtnika. Zemljarina n. pr. v vsej Sloveniji znaša 15 milijonov kron to je okroglo 15 kron na glavo, hišna razredarina in naj-marina štiri milijone kron. Vsak pošten državljan dela na to, da ss potrebni davki raz dele pravično, vendar mora uvideti, da. brez davka ne gre. Demokrati to priznavajo ter samo zahtevajo, da vsa država pla$a enako visoke dav&e in da se ti davki pravično rapdele, da se jih more prenašati. Vse kar je letos davkov pobranih, so lani sklenili klerikalci, ko je bil na vladi Korošec, •Gostinčar in Jan-kovič. Sedaj, ko so iz vlade ven zleteli, moramo prenašati njihove napake. Oni so izpeljali izmenjavo bankovcev in pridržali 20%', oni so uvedli nove takse! oni so zvišali zemjjarirto. oni so zanemarili zahtevati, da se za obrtni davek upelje kontigent in da se znova upostavi-davčne komisije, oni so kričali o davku na vojne dobičke, naredili so ga pa tako nerodno, da sti kmet in obrtnik prišla pod nož, pravi dobičkarji pa so se rešili. Zdaj pa «Domoljub» .trobenta: Davki, davki, Srbi vse požro! Našteva številko, ki so od prve do zadnje zlagane. Pravi n. pr. da Slovenci plačajo 400 milijonov poslovnega davka, vendar se je škofov list zelo urezal: ta davek sploh ni upeljan, ker so ga demokrati zaprečili. Pravi, da tobak, petrolej, vžigalice neso v Sloveniji 527 milijonov, ko v resnici neso ,le 100 milijonov. Železnice v Sloveniji po « Domoljubu* so aktivne za 46 milijonov, v resnici so za skoro toliko pasivne. Državni rudniki, pravi, da neso čez 100 milijonov, v resnici so pasivni. Direktni davki trdi da znašajo 379 milijonov kron,' v resnici le okoli SO milijonov z vojno dobičkarskim davkom vred. Z eno besedo: vse sama farovško-katoliška laž, da se ljudstvo razburi. Istočasno pa ta duhovščina na najbolj brezobziren način pobira bero. Obenem pa izvemo iz Beograda, da hočejo klerikalci glasovati za ustavo, če se duhovščini dajo višje plače, vsled cesar naj se uved^ nov davek 100 kron na glavo, da se izdatek pokrije. Mi ugovarjamo temu davku, ker mislimo, da ima duhovščina razun nekaterih kaplanov, dohodkov dovolj. Dokler pa duhovščina -le hujska na leči in v cerkvi sploh, naj se ji vsa plača odvzame, kajti država ne more plačevati lastnih sovražnikov. w že Dne 1. rftaja je obhajal ves svet praznik dela. Danes je prišel ta pravnik v splošno veljavo, saj vsi vemo, \ia je delo podlaga življenja, blagostanja m napredka. Zato delo spoštujemo, prav tako kakor mrzimo lenobo. Te dni so se pojavili na ljubljanskem trgu »Tabor« večerni delavci. Sokol I. v Ljubljani si namreč gradi svoj sokolski dom. Samo planiranje trga bi stalo 250.000 K t, j. nad en četrt milijona kron. Koliko bi bilo treba zbiranja, nabiranja, veselic itd. predno bi se ta svota nabrala. Zato je Sokol sklenil pozvati svoje člane na delo. Za nas ie to nekaj nenavadnega. V Pragi n. pr. pa zidajo študentje že pol leta svoj »Dijaški dom« in delo prav lepo napreduje. Ko so namreč študentje videli, da ne morejo nikjer dobiti stanovanj, so si razdelili delo tako, da more vsak nekaj časa delati. Tako po dnevi študirajo, popoldne pa zidajo. Spočetka ljudje niso verjeli, da bo to mogoče, danes pa že stoje tri male •stavbe. Ljudje, ki so hodili študente pri delu gledat, so radi darovali nekaj za »Dijaški dom« in tako so dobili študentje na stotisoče kron denarja. Zidali so celo zimo in si bodo že. Zato želimo, da bi delo Sokola I. ogovarjala duhu postaje ali sploh ni lepo uspevalo in da bi na trgu »Ta- uP;lt'ia> da bi se eventualna nasprotna bor« kmalu imeli lep Sokolski dom, ftav,a. mo§'la modificirati in prilagoditi , . , , • i v • • v „ • dejanskim razmeram, so zadovoljni, da ' lf0 v kras vsej okoli« m bo^pn- fraJngiškani ^ ce]otno Jslužbo merno prosvetno sredisce našega.b0ž.;0j občina pa bnim VBeeno podarila šentpeterskega predmestja. določeno zemljišče v stalno in nekreklic- Po tem vzgledu pa naj se popri- no posest, mejo dela tudi drugod, da pripra- Naši katoliški občinski možje imajo to-vimo primerne društvene dome, kjer zadevni predlog, kateremu menda samo bo našlo ljudstvo lepega razvedrila še župan Jerman nasprotuje, seveda ne in zabave pri igrah, mladina pa sile podboden od liberalcev: in zdravja pri telovadbi. V delu je Kr,stofa' }Jlskota' Potok^evih fantov m rešitev. Zanimive pisme. «Domovina» je priobčila že več'do-pisov iz Radomelj — tudi v današnji številki priobčuje dva dopisa - o tem,\?lk!s fko ka-' morete; pomagajte; s tem kako se trudijo kamniški frančiškani, h,° Bele satanovemu kraljestvu v R. zada bi ustanovili v tem kraju faro in !lan udarec> sicer Pa bj. V™-dobili. od občine kos občinske zemlje. kdn''e ,h^se od Pomislite: obem-Zadnji «Pondeljek» je pa priobčil pis- !fe ^phtve so pred durmi, boriti se jeza mo, ki ga je pisal frančiškan Henrik Kmetisko družbo, organizirati je treba Damiš v te zadevi duhovnemu .svet- kmete in delavstvo - torej izvršiti je tre Žgurke — torej od ljudi, ki nimajo ničesar za govoriti. Kar je pa velika večina ljudstva in občinskih mož za to, mislim, da bo ta predlog tudi sprejet. Kolikor mi je znano: g. kanonik in presvetli škof sta soglasna za ustnovitev fa-re; gre le za način: kako. Gospod svet- tej niku Kalanu, iz katerega pisma se vidi vse hrepenenje kamniških 'frančiškanov po občinski zemlji v Radomlju. Zato—tudi mi priobčujemo dotično pismo doslovno: Kamnik, 24. 3. 1921. Velečastiti gospod svetnik! Za praznike: Felix Alleluja! Ker Ves Radomlje gotovo še vedno zanima, Vam poročam, da sem danes dekanijskemu odboru podal naslednjo sliko o časopisju v Radomljah: ■ Domoljub. 38, Bogoljub 36, Angela;* 12, Cvetje 8, Glasnik najsvetejših src 1, Dom in svet 1, Slovenec 3, Novi Cas 2, Kmetovalec 44, Domovina 16, Kmetijski list 11, Slovenski Narod 4, Jutro 4, Jugoslavija 4, Učiteljski Tovariš ba še veliko zunanjega dela, ki pa so brez faktičnega tamošrfjega domovanja silno otežkočena, ali celo onemogočena. Ergo! Tla so preorana, posejano j? tudi, treba je le še čuvajev, da spravijo z blagoslovom plod v žitnice--— postavili lepo bivališče za bodočnost. Na ta način si bo tudi Sokol I. v Ljubljani postavil svoj dom. Spočetka bodo ljudje morebiti čudno gledali a nazadnje bodo priznali delu črst' In bodo videli, da je to najboljša rešitev tega vprašanja. Pomagaj si sam s svojim delom. Mi smo bili doslej navajeni samo s prispevki pomagati narodni stvari — Sokol daje nov zgled: primimo za delo. Ob istem času so v Ljubljani in drugod zidarji in stavbinski delavci stopili v stavko. Zahtevali so 200% poviška. Vsak ve kaj pomeni to za sedanje razmere. ko je treba mnogo graditi. Politični špekulanti in socialistični hujskači hočejo s pretiranimi zahtevami onemogočiti gradbo novih hiš, da bi tako ustvarjali nezadovoljnost. Namesto dela -— zahtevajo stavko. In tako se je vse stavbarsko delo ustavilo. Sokol pa bo delal naprej. In tako bo treba marsikje drugod si tudi pomagati na ta način. Vsled velikih zahtev bodo gradbe javnih in društvenih domov nemogoče: v skupnem delu pa je rešitev. Sokolsko bratstvo veleva enakost: zato primejo vsi enako za delo — in kjer dela mnogo rok iz navdušenja za dobro stvar — tam se mnogo dose- Tako piše pater Henrik duhovnemu svetniku Kalanu. Iz pisma ss jasno vidi, da se g-re frančiškanom samo za tem, da bi dobili v ,svoje roke občinsko zemljo, da bi si mogli ustvariti v \ Radomlju svoje domovje, da bi se potom lažje ukvarjali s klerikalno agitacijo. Iz pisma se jasno vidi, da frančiškanom ni do vere; temveč samo do •iš"2 Uradni list ;derikalne politike. Upamo, da bodo 2, Naprej 1, Trgovski List ^Poštni'Glas- obča?5 X Radomlju doyolj pametni, nik 1. Obrtni Vestriik 1, Njiva 1, Nova m ~ previdni in ne bodo Pravda 1, Vidovclan 1, Tuvalia 1. naseli patru Henriku. Radomlje ima torej 26 različnih listov- ~ ' -— in 198 čitateljev, od katerih berejo 59 re- L-fifiitfth S? rs£b-h I ik ' -. • »v » 3, 44 pozitiv- f «yio« rb liOttiH lfi(|ij U- : J. ligiozne liste, 54 indiferentne. ne in 41 negativne. Tako zdaj poznam Radomljane od znotraj in zunaj. S tem bi bila moja glavna naloga v malem dovršena. Ali čujete: Radomljam si žele fare; čisto prav. Saj penzijonist ns more več obvladati, a mladina — društ v« — nujno porebuje stolnega dušnega pastirja — voditelja. Ne bom hodil po ovinkih, temveč na- Te dni je imela naša češkoslbvan-ska Praga velik slavnosten, a žalosten dan. Pokopali so tam 42 čeških legionarjev, ki so bili leta 1918 ujeti -a italijanski fronti in so jih Av-strijii kot veleizdajalce obesili, oziroma postrelili. Kakor je zr^no, so se češki vojaki v svetovni vojni dobro zavedali, da ravnost Vam povem: kakšno je stališče se bi'je boj med Nemci in Slovani, katoliških naših mož glede ustanovitve zato SO pri vsaki priliki bežali na samostojne župnije v Radomlju: Z ozi- drugo stran. V Galiciji so prešli ce- 1-om na kongrujo smatrajo naši možje, da !i češki polki k Rusom: isto je bilo je kapital, ki bi nosil letnih 2400 kron v Srbiji, kjer so imeli Cehi cele svo- pri sedanji nestalni valuti in toliki dragi- ;e oddelke V Rusiji SO ^e Z""eli Če nji povsem nezadosten. . ški vojni ujetniki kmaluorg^izira- Da bi se dalo frančiškanom občinsko ,■ vJ., i . , v , ? zemljišče skozi 15 do 20 let v najem in t! \Ceske Jgionarske čete in SO sil da bi naj ti redovniki sami nabirali večji na bol Protl Nemcem. Nastala je IZ kapital za ustanovitev župnije, da je ta cela armada, ki je slavno zma- namera preveliko breme zanje. gala pri Zborovu (leta 1917) in se Zavzemajo pa edino primerno in čast- je potem, ko je ruska armada zače- no stališče, da občina podeli frančiška- la razpadati umaknila v Ukrajino od nom toliko sveta v last in posest, ki naj tam pa v Sibirijo, kjer je ostala ta bi po njihovi sodbi dovoljno ustrezal za- armac[a do konca vojne in se je šele dostni od zakona zahtevani kongruji; ;ansko Mo vrnj]a kQ Amerjke do. drze namreč, da bi podarjena zemlja iz- „ ,, » J, našala trikratno kapitalno vrednost. mOV' M™gO cesklh legionarjev se To je mišljenje naših izrazito katolik -'e 0Gr l° tudi Skupaj Z našimi JUgO- kih Radomljanov. slov. legtonarji v Dobrudži, drugi Pravijo pa tudi, da ako bi v njihovem SO bežali s srbsko vojsko preko Al- smislu zamišljena ustanovitev župnije ne banije, nekaj jih je prišlo V Italijo. nekaj na Francosko, kjer so v zad- stavah: neštete množice so stale na si sami skopali jamo pol metra glo- njegovem jeziku izhaja list ki pljuje njih odločilnih bitkah pokazale češke ulicah, Sokoli so delali špalir, po boko, 2 metra dolgo, in ravno toli- na to, kar je vsakemu narodu sveto čete čudovito hrabrost. Zato je an- sredi pa so se pomikale lafete (topo- ko široko. Obsodbo je izvršil ober- Ko bi se to zgodilo na Češkem bi tanta priznala samostojno češko dr- vi) in na njih krste narodnih muče- lajtnant Hotzendorf, sin načelnika narod s takim listom kmalu obraču-žavo. Seveda so bili legionarji v naj- nikov. Ves narod je bil ene misli, generalnega štaba Conrada Hotzen- nal. Kajti tu gre za narodno čast večji nevarnosti, če pridejo v ujet- brez razlike strank, da ti priprosti dorfa. (Najbrže ni bil za drugo po- Pa tudi legionarji bi si poiskali — ništvo, ker so Nemci ž njimi pošto- vojaki zaslužijo najvišjo narodno rabo!) Po prvem strelu sta bila samo svojo pravico. Pri nas je danes — pali kot z veleizdajalci. Zato Italijani čast. Pokopali so jih na praškem dva legionarja mrtva, drugi so bili v času novega klerikalizma — vse dolgo niso hoteli pustiti češke legio- pokopališču v 42 grobov, ki tvorijo le ranjeni — zato so streljali še en- mogoče — tudi to, da izdajalci in narje na fronto. Toda general Štefa- krog v obliki zvezde. V sredi bo krat... propalice sramote one poštene ljudi nik, njih vodja in pozneje prvi če- stal spomenik. Kako so umirali le- V Cerku je zapovedoval pri ob- ki so v največji nevarnosti vršili svo-' škoslovaški vojni minister, je v Ri- gionarji za domovino na vislicah, sodbi legionarjev, ki so bili ujeti jo dolžnost do domovine mu rekel: «Mi ne zahtevamo nikakih popisujejo nam razne priče, ki so 20. septembra na Dosso Alto, sam Min. preds. Pašič je ob priliki po-obvez, mi zahtevamo le priliko, da vidile, kako zverinsko so Avstrijci princ Elija Parmski, brat cesarice greba 42 legionarjev brzojavil v Pra-se borimo proti našim sovražni- postopali s temi žrtvami. Naj po- Zite, in je k usmrtitvi komandiral go, da tudi jugoslov. narod izkazuje kom...» Tako so odšle češke legio- damo tu en tak popis: Kapitan ita- same komandante čeških polkov. Pri svoje spoštovanje in čast tem juna-narske čete na Pijavo in sotamltali- lijanskih legij Jos. Logaj je izdal o obešanju se je dvakrat pretrgala sla- kom-mučenikom. Borili so se za svo-janom dale zgled, kako se je treba tem dve knjigi «Češkoslov. legije v ba papirnata vrv, na katero so obe- jo in našo svobodo. Zato smo tudi boriti za domovino. Zal, da so stra- Itahji» in «Žrive». V obeh popisuje sili legionarja Ježka. Vkljub temu je mi počastili njih spomin, ki naj osta-hopetni Italijani pogosto pustili bo- dogodke, ki jih je sam doživel. V bil zavrnjen predlog auditorja, da ne vedno živ med nami, da bomo ve-reče se legionarje na cedilu in so knjigi «2rtve» popisuje, kako je bilo naj obsojence rajše postrele. Šele čez deli', koliko žrtev je stala naša svo-začeli bežati, zato je padlo precej obešenih 15 legionarjev, ki so bili eno uro so prinesli nove vrvi in po- boda. legionarjev Nemcem v roke. Ob taki ujeti v Conegliano. tem so legionarje pobesili. Legio- ——- priliki se je mnogo legionarjev ustre- «Legionarji so bili 18. junija po narji so med tem čakali pod visli- OlS^I^Š lilo, da so se s tem izognili smrti prekem sodu obsojeni na smrt. Ob- cami. na vislicah. Avstrija ni poznala v tem sodba se je izvršila še ta dan na Legionar Havlena, ki je bil praški Iz Polenšaka pri Piaja. Dovolite oziru nobenega pardona in je legio- vežbališču pri kasarnah. Prvotno je Sokol, ni privoščil svojim rabljem^ g. urednik, da se tudi iz našega, po narje obešala po drevesih okoli fron- bilo določeno, da bo vseh 15 obe- da bi se veselili nad njegovimi mu- zaslugah župnika Popiatnika slabo te, posebno leta 1918 ko se je začelo šenih. Za rablje se je priglasilo ka- kami. Ko so obsojence pripeljali pod razglašenega kraja oglasim v Vašem med našim vojaštvom nezadovolj- kih 34 madžarskih vojakov. Pozneje drevesa, s katerih so že visele vrvi, listu. Poglejmo si malo, kako stoji nost, je bilo mnogo Čehov obešenih pa so sklenili, naj se jih postreli in je stopil preko čete in predno so se stvar v resnici. Odkar se je nastanil in so viseli za strašilen zgled dru- sicer po dva in dva. Obsodba se je drugi zavedli, se je obesil sam. Pri pri nas kot dušni pastir naš sedanji gim. Na prsa so obešencem v vseh izvršila ob 7. uri zvečer. Prostor so tem se mu je prvič ujela desna roka župnik Poplatnik, jt- izginil Ij-bi mir jezikih obesili napise, da so to iz- obdajale čete vojaštva in orožniki. y zanjko, zato je hitro popravil «na- in sloga med farani in občani. Vse dajalci-Čehoslovaki. Misliti si torej Dostop je bil dovoljen vojaštvu in pako» in je umrl z nasmehom na po zaslugah tega, ki je poklican, da moremo, kako veliko je bilo junaštvo nekaterim bližnjim prebivalcem, ustih brez smrtnega boja. Legionarji oznanjuje božji mir in ljubezen do teh ljudi, da se niso ustrašili vislic, Obsojenci so šli mirno, ponosno in so navadno umirali s ldicom: Po- bližnjega med nami. Njemu se zdi, ko so se borili proti svoji državi, samozavestno, roke so imeli zadaj zdravite Prago...» da je on zato tukaj, da bi nas poli- Naravno je, da so obešence pokopa- zvezane z dratom — spremljalo jih To je samo nekaj podatkov, Kako tično vladal, kar pa se mu noče naj-vali na neznane kraje, zato je bilo je 20 orožnikov. Potem so morali so umirali ujeti legionarji. Koliko pa bolje posrečiti, ker so ljudje tukaj po po vojni le težko najti grobove teh poklekniti in so jim razvezali roke. jih je, o katerih se nič ne ve. Preži- večini preveč zavedni in preprčani, junakov. Češkoslovaška republika je Oči si niso dali zavezati. Za strelja- rali so smrt — tudi to sramotno da jih pelje njegova politika v pro-hotela izkazati čast tem svojim mu- nje je bil odločen oddelek 6 Madža- smrt — v boju za svobodo. past in suženjstvo rimskemu klerika- čenikom in posrečilo se je najti 42 rov in 12 rezerve. Teh šest Madža- In sedaj jih je sprejela Praga, kot lizmu. Pri sedaj se bližajočih občin-grobov, kjer so bili zakopani obeše- rov je postreljalo vseh 15 legionar- svoje mučenike in jim je dala grob skih volitvah so njegovi kuo.ovci in ni češkoslovaški legionarji. Pretekli jev. Streljali so na razdaljo samo pol v ljubljeni svobodni češki zemlji. Če- podrepniki pYidno na delu med ljud-teden so jih prepeljali v Prago in so metrfi od obsojencev. Nato je vojaški ški narod jim je skazal čast za sra- mi, da bi si pridobili kar največ pri-jih slovesno pokopali v domači zem- zdravnik pregledal trupla in jih je moto,, ki so jim jo v smrtni uri pri- stašev za volitve. Prižnica je seveda lji. Njih krste so bile izpostavljene dal pokopati. Madžarski vojaki so zadeli njih sovražniki. Mnogo gro- zato tukaj, da pri krščanskih naukih v panteonu, kjer leže na mrtvaškem pograbili trupla za roke in noge in bov je še neznanih, tako n. pr. grob gladi pot njegovim agitatorjem, da odru le najslavnejši možje češkega so jih pometali v veliko jamo, ki je imenovanega legionarja Havlena, bi bila njih agitacija uspešnejša in naroda. Tam je stalo po vrsti 42 krst bila skopana pred kasarno. Obsojen- niso mogli najti, dasi so se zelo tru- bi tako dobili občino v svoje roke. sredi vencev in cvetja in z napisi ci so bili po dva in dva pripeljani dili. Domačega prebivalstva na fron- Potem pa ubogi davkoplačevalci, ker imen. Ves češki narod je prišel v mimo že ustreljenih. Duhovnik ni ti ni bilo — vojaštvo se je razšlo — oni bi mu dovolili vse, kar bi on Prago kropit te mučenike. Dolga bil prisoten. Na vprašanja madžar- napisov ni. Na kraju kjer so bili hotel. Še celo vodnjak bi mu posta-procesija ljudstva se je vrstila ves skega feldwebla so vsi odgovarjali, obešeni, stoji danes spomenik. vili na občinske stroške, čeprav je dan skozi panteon, ob krstah je bila da umirajo za svobodo domovine. Spomin na legionarje bo ostal za on dober gospodar na cerkvenem častna straža — tam so stale tudi Zadnje štiri legionarje so potem, ko vselej nekaj svetega in nedotakljive- posestvu in bi si ga dal lahko sko-objokane matere, sestre, sorodniki, so bili že ustreljeni, naložili na voz ga. Oni so dokazali, kako se je tre- pati na svoje stroške, posebno ker Drugi dan se je vršil slovesen po- in so jih peljali na cesto pred kasar- ba boriti. Edino na Slovenskem se ima velike površine vinogradov, ki greb. Predsednik Masaryk je izdal no. Tam so trupla obesili na štiri je našel list — to je mariborska kle- mu dajo letno ogromne dohodke. To na narod oklic, v katerem pravi, da visoke plantane in na prsa so jim rikalna «Straža» — ki napada one pa zato, ker mu skopljejo farani vse so to pravi mučeniki svobode, ki so, obesili napise v 6 jezikih: «Izdajalci naše prostovoljce, ki so se borili za za cerkvene stole. Starček, ki ne tno prinesli največje žrtve, kajti drugače domovine, Čehoslovaki...» Na dre- naše osvobojenje. Klerikalec seveda re več delati, tudi ne more sedeti v je pasti v boju — ali pa biti obe- vesih so viseli 48 up, da bi bili v ne more razumeti, kaj je to — žrtev, cerkvi, čeprav je isti ravno najbolj šen od rablja pred očmi lastnih sov- strah nezadovoljnim vojakom. ko so ti junaki padali — so oni pro- potreben. Pa tudi cerkvena opravila ražnikov. Pogreb je bil veličasten. Na Monte Guarda je bilo ujetih slavljali avstrijske zmage. Zato je si zna zaračuniti kakor nikjer v bli-Vsa Praga je bila v črnih žalnih za- 10 legionarjev: prisilili so jih, da so sramota za slovenski narod, da o žini. Najrajše bi imel za vse srebro MANICA: LISTEK. ii težkih dni. Vojna doba je prekucnila ves družabni red iz svojega kolesja. Vse starodavne pravice in postave so izgubile svojo moč in namesto njih so prišle v veljavo čisto nove in povsem drugačne. Paragrafi, ki so že itak skrivljeni dovolj, so se na novo čudovito zverižili. Mlada Prosenka — bodi ji čast — ni imela v svoji poštenosti nikakega smisla in clopadajenja za nove pravice ki jih je nudila vojna. Tudi ona je bila sicer ena izmed tistih, ki jim je vojna ugrabila moža, toda Prosenka ni nikdar poskušala < skakati čez ojniee», kar se pa ni moglo trditi o marsikateri njeni tovarišici. Dolgi dve leti že ni dobila nikakega obvestila od svojega Toneta, s katerim sta živela drugače v najlepšem sporazumu, le če je mož časih malo pregloboko pogledal v kozarec, tedaj je žena nekoliko pogodrnala, a odpustila mu je mahoma vse, dočim je le ugledala njegov skesani obraz. Časih jo je ta ali oni sosed postra-šil^ češ: Tone je morda že mrtev, sicer bi se vendar kaj oglasil, toda Prosenka je vedno zavrnila odločno: «Čemu kvasiti take prazne mar-nje! Kadar kdo v vojski umrje, tedaj dobe sorodniki uradno poročilo. Jaz pa tistega do danes še nisem prejela, zato vem, da je Tone še živ!» In Prosenka je šla pridno na delo, v trdni nadi, da so prej ali slej povrne njen mož. Toda zla usoda^ ki dostikrat največje poštenjake najhuje preganja, tudi Prosenki ni prizanesla, kajti nekega dne je res prejela od vojaške oblasti tisto usodno uradno poročilo, v katerem je stalo črno na belem, da je njen mož že med mrtve prištet. Ubožica je bila kakor brez uma. Tarnala in jokala je, da bi se ie usmilil mrzel kamen. Vsi njeni upi so bili na en mah porušeni do tal. Ker je imela lepo posestvece in je bila vrhutega še brez otrok, so se ji kaj hitro začeli ponujati snubači. A ona jih je odvračala osorno: «Vsak pošten človek žaluje za svojim ranjkim eno leto in tudi jaz ne maram preje za nikogar, pa ma-gari če bi zvrhane koše zlata nosil za menoj!», In res je Prosenka leto in dan prav vzgledno žalovala za svojim možem. Ker pa čas najbolje zaceli duševne, telesne in srčne rane, se je končno tudi ona začela navajati na misel, da bi le ne bilo napačno poiskati si drugega moža, zlasti še, ker sama nikakor ne more obdelati vsega posestva. Primeren ženin se je kmalu našel v »sebi nekega posestnikovega sina, ki je poleg svojih pridnih rok posedoval tudi par tisočakov. Ker ga je Prosenka poznala kot poštenjaka, se je brez dolgih pomislekov poročila ž njim. Kmalu se je pokazalo, da res ni slabo izbrala. Novi gospodar je bil razumen, priden in varčen. Najbolj pa je osladil njiju zakonske dneve mali kričač, katerega so jima podarile rojenice jedva leto po poroki. Prosenki je potekalo že drugo leto novega zakona, ko je nekega ve- čera z otrokom v naročju čakala moža, ki se je imel vrniti s polja. Kar se vrata mahoma odpro in pred prestrašeno ženo stoji -— oj — njen ranjki Tone. «Krist —», zaječi smrtno bleda Prosenka in beseda ji zamre v ustih. Tone pa, bled in suh, deloma v vojaški, deloma v civilni obleki, se drveno soseda na stol in pravi: «Ne plaši se, ženka. kajti jaz nisem umrl, nego sem živ danes kakor včeraj. Bil sem le ranjen in potem zajet od sovražnika, zato ti nič poročati nisem mogel. Na kak način ti je vojaška oblast poslala uradno poročilo o moji smrti, res ne vem, mogoče je pri nji vse. saj ti gospodje so delali še večje budalosti. Veš, zvedel sem vse, čisto vse. Vem tudi da imaš moža in listo otroče je tvoje, kajpak. Nič zato! Jaz ti ne zamerim. S tistim uradnim poročilom so te zavedli v zmoto, ti sama pa si ravnala pravilno. Jaz ne bom tega nikdar očital niti tebi niti njemu, ki je pameten dovolj, da naju bo sedaj mirno zapustil. Pravi tvoj mož sem .in ostanem seveda le jaz.» in zlato. Ako pa tega ni pa stane n.pr. ena poroka 300 K, pogreb ravno tako. Da imamo neke posebne vrste duševnega pastirja priča najbolj jasno dejstvo, da ima skoraj vsak teden enkrat opravka s sodni-jo. Včasih še tudi po dvakrat. To pa zaradi tega, ker je tako zvijačen, da se mu res ne more do živega nikdar. Bil bi izvrsten advokat, kateremu bi šla vsaka zadeva po njegovi volji. Večina faranov si želi boljšega, miroljubnega duševnega pastirja. Vendar so vse naše tozadevne prošnje in pritožbe na škofijstvo do sedaj zastonj. Ako bi bili tam kaj boljši, bi se morali sramovati takega sovrstnika zaradi njegovih moralnih pre-greškov. Da bi naredil ljudem večji strah, straši iz prižnice, da ni duhovnikov in da bo fara razdeljena, če bo moral on oditi. G. župnik, ne bojte se za to. Na vsak način bi bilo boljše, da se fara razdeli, če že ne gre drugače, kakor da ste vi tukaj. Sicer pa tudi lahko pristopimo k pravoslavnim in dobimo takoj dušnega pastirja v resnici, kakršen mora dušni pastir biti. To povemo vam in tudi škofijskemu uradu. Vi volilci občin Polenšaka pa premislite vsi dobro, koga boste volili. Ko je kroglica padla je že prepozno. Potem ni več pomoči. Volite le take može, katerim lahko zaupate, da ne bodo poslušali vsakega pouka iz fa-rovža. Vrzite pa te podrepnike čez prag, ko pridejo agitirat, ker oni so samo voli farovškega voza. Gospodar pa sedi v farovžu z bičem v roki. Da po njihovi zmagi na volišču ne morete nič dobrega pričakovati, si lahko sami predstavljate. Napredni volilci, vsi na volišče 8. maja! Eden od Vaših. Iz Kake pri Krškem. Naši resnični dopisi imajo na župnika Škerjanca vendar nekaj vpliva, začel je namreč po «Domoljubu» razlivati svojo jezo na svoje politične nasprotnike, posebno samostojneži so mu najbolj zasovraženi. Toži in tarna, da ga skušamo spraviti ob ugled in zaupanje, da ga blatimo in mu vse mogoče očitamo. Da, priznamo, očitali smo mu take reči, da bi vsak pošten človek, posebno pa duhovnik moral kaj odgovoriti, se pred javnostjo oprati in naše trditve ovreči. Toda naš Škerjanec nič ne žvrgoli, ampak samo molči; pa zakaj? Zato ker so vsa naša očitanja in trditve do pičice popolnoma resnične, in niti za eno trditev ne more dokazati, da bi bila neresnična ali pretirana. Škerjanec pač ostane Škerjanec, če ga obrneš na prav ali pa narobe. Sam se tolaži v «Domoljubu», češ, le po za- črtani poti naprej! Za božjo voljo g. župnik, ako boste po tej poti šli naprej, mora vse vrag vzeti, saj vemo, kakšni ste bili v Zagorju in Moravčah in kakšni ste tukaj pri nas, bodisi v cerkvi, kjer bi morali biti naš vzgled, bodisi zunaj cerkve, kjer dajete povsod samo pohujšanje, katero pa hočete s političnim plaščem pokriti. Seveda, ker cerkev ne vleče več v zadoshii meri, zato pa z «Do-moljubovim» loparjem po nasprotnikih, ker Vam pšenica ne gre v klasje, naj hudič vse vzame. Pritožujete se po gostilnah, kako vas «biksamO» v «Domovini», pa verjemite, še vse premalo. Le potrpite še kratek čas, da se kolo še malo premakne okoli, potem pa pride vsa vaša predrznost, ošabnost in oblast do konca. — Sedaj pred občinskimi volitvami ima Škerjanec veliko dela in skrbi. Ukvarja se in vbija, kako bi s svojo kandidatno listo pri volitvah prodrl, in kar počenja, presega že vse meje dostojnosti, politiko vlači v cerkev, hodi od hiše do hiše, prireja večerne sestanke posebno rad tam, kjer imajo ženske večino — saj vemo, da ima ta gospod poleg svoje stanovske nesposobnosti tudi prav dober okus za nežni ženski spol — zabavlja čez Srbe in liberalno vlado, in ščuje soseda proti sosedu. V svojem dopisu v «Domoljubu» trdi, da imamo mi na svoji listi elemente, može žalostnih spominov. Le roko na srce! Kdo ima v preteklosti in sedaj več žalostnih spominov kakor naš rovtarski župnik Škerjanec? Svojo listo je kaj imenitno sestavil. Čujte in strmite! Na prvo mesto, kot nosilca liste je postavil moža, ki je pred njegovim prihodom na Rako robantil: Ako bi imel Škerjanec priti k nam za župnika, ga gremo na Vrimše z vilami, koli in kamenjem čakati in ga poženemo nazaj odkoder je prišel. Res časi se spreminjajo! Spravil je na listo ljudi, ki nimajo ne ugleda in ne sposobnosti, da bi vodili občinsko gospodarstvo. Zato pa je sveta dolžnost vseh naših pristašev, da pridejo 12. maja vsi na volišče in spuste kroglico v prvo skrinjico, ter volijo može, ki bodo res pravi, nesebični in nepristranski občinski gospodarji. Volilci! zapomnite si to: Zakaj župnik tako dela na to, da bi on s svojimi kimovci zmagal? Povemo vam: Vsi veste, da je na novih zvonovih še okrog 70.000 kron dolga, katerega je župnik napravil pri posojilnici, kakor je sam na pridigi povedal. Veste tudi, da je on načelnik raškega vodovoda, ki je ves za nič, cevi razpokane, stroj v Dolu pokvarjen itd. — Veste tudi, da ima nje- govo izobraževalno društvo sedaj svoje prostore v farovški kleti, in da namerava župnik zidati veliko dvorano, društveni dom. Za vse te reči pa je treba nezmerno veliko denarja. Kje pa ga dobiti. Župnik si misli: ako dobim jaz s svojimi backi občino v roke, potem nimam skrbi da ne bi šlo, kakor bom jaz hotel. Zavedni, samostojno misleči volilci! Nedo-dopustite, da bi se župniku njegov načrt uresničil. Ako zmaga on s svojo listo, mu bodo njegovi nerazsodni odborniki vse privolili, vi boste pa plačevali ogromne vsote v obliki občinskih doklad za zavoženo žup-nikovo gospodarstvo, morali boste plačati dolg za zvonove, vodovod, od katerega imata samo dve vasi korist, pa še te dve malo ali pa nič, boste morali na vaše stroške popraviti in prenarediti in poleg tega še zidati župniku društven dom z vašim denarjem. Kdor to želi, je sam svoj sovražnik in sovražnik svojega bližnjega. Zato na dan volitve vsi na volišče in volite brez strahu listo samostojne kmetske stranke, v katero poskuša župnik razdor zasejati. Ne dajte se preslepiti! Spustite kroglico v prvo skrinjico, s tem koristite sami sebi, župniku pa napravite debelo črto čez njegov račun, saj morate vedeti da: kjer taki duhovni gospodarijo, tam volkovi mesarijo. Le pogumno, nevstrašeno in odločno v boj za vaše pravice in zmaga mora biti vaša. fm Iz Št. Ruperta. Rodoljubov dopis iz Št. Ruperta v zadnji številki »Domovine* popravljamo v toliko, da je do-tično nedeljsko jutro s prižnice blatil Sokole kaplan Rihard in ne župnik P. Natlačen. S tem pa ni rečeno, da g. župnik ni sokriv, saj je on predstojnik in ker še nismo od njega ali njegovih hlapčevskih privržencev slišali dobre besede o Sokolih, o bratih Srbih, o spasonosnem ujedinjenju nas enokrvnih Jugoslovanov — je torej vso v omenjenem dopisu navedeno gola istina. — Št. Rupertski občani! Se-li še spominjate, kdo je vpil: vojska mora biti? Ste pozabili, kako so hlapčevsko ubogali in brezsrčno odvzemali, rekvirirali živino, seno, žito, krompir in drug živež? Kdo je imel pri tem dobiček? Kdo je gonil mladeniče in očete in celo take, ki niso bili sposobni, v strelske jarke? Ako bi bili na čelu občine možje, res možje samostojnega mišljenja, bi marsikaj omilili, marsikateremu pomagali, da bi ne odšel v strelske jarke, dobil dopust, ne prestal toliko muk, vojnih grozot, ne ostal večno v strelskih jarkih! Kdo ni hotel delati prošenj in marsikateremu ne dati potrdila za oproščenje, za dopust? Kdo je dobil pohvalo, vojni križec? Ali ne bivši načelnik občine, 2ena, ki se je od prvega strahu že opomogla, po teh moževih besedah krčevito stisne otroka k sebi in zakriči: «Nikdar, da veš, nikdar ne poj-de on od mene! On je oče mojega otroka, on me ljubi in jaz njega. Dovolj dolgo sem te čakala in potem ko so mi poročali da si umrl, sem tudi dovolj dolgo žalovala za teboj. Jaz nisem kriva temu. Sedaj je prepozno. Saj ti rada plačam kolikor želiš, toda dveh mož no morem imeti. Oditi moraš ti!» Tone je pobledel še bolj. Dvignil se je s stola in rekel bridko: «Ce me podiš ti, lastna žena, potem seveda moram iti!» Nato je urno zapustil hišo v kateri je nekdaj gospodaril in opote-kajočih korakov šel k sosedu in tam bridko potožil, kako ga je sprejela žena. »Hočem videti, bom li prišel do svojih pravic*, je vzkliknil slednjič ves razburjen. «Ne bo ga imela! Jutri grem k župniku in potem če treba, še k advokatu. Jaz sem pravi gospodar, jaz sem njen pravi mož in primorati jo hočem, da bo na to pristala tudi ona!» Sosed, moder možak, pa je potre-pal Toneta po rami in mu govoril takole: «Tone, vsak pošten in pameten človek mora vedeti, da je pravica na tvoji strani. Toda slučaj, ki je sedaj v tvoji družini, je posebne vrste smola ne le zato, nego tudi za ona dva. Ti, tvoja žena in sedanji novi Prosen, vsi imate doloma prav. Ti hočeš k župniku. Župnik te bo morda lepo tolažil, a pomagati ti ne bo mogel ničesar. In potem, kar se tiče advokata. Ne rečem, advokat ti bo izposloval pač znatno odškodnino, a tisto ti po mojem mnenju Prosenka tudi prostovoljno rada da. Prejšnjega stanja pa ne boš priboril več nazaj, kajti vedi, da zakoni se ne sklepajo niti v župnjišču, niti pri advokatu, ampak v srcu. Vidiš Tone, srca pa ona nima več zate, to je! Ona sedaj ljubi kot mati in žena in nasprotno je tudi ona ljubljena od obeh. Kaj bi ti koristilo, če bi sedanjega Prosena res odpravil proč, ko bi pa ona tebe sovražila, in le za onim hrepenela, slednjič pa morda tudi ubežala za njim. Tone, veš kaj ti pravim. Ti si vajen dela in si boš hitro našel kak posel. Pobotajte se za odškodnino, potem ju pa pusti v miru!» Tonetu je glava klonila na prsi. «Prav praviš, sosed,» je dejal z votlim glasom. «Res je, zakoni se sklepajo v srcu, a ona zame nima srca večl* .. IJ ^ld Nato je vstal in so poslovil s kratkim «Lahko noč.» Drugi, kakor tudi tretji in četrti dan ni bilo o Tonetu nikakega sledu in Prosenka je mislila, da se je kar tiho odpravil na tuje. Zal ji je bilo da je postopala žnjim tako trdo in kesala se je, da ga ni vsaj nekoliko založila z jedjo in denarjem. Teden dni pozneje pa so ribiči potegnili iz reke možko truplo. Smrt in voda sta že precej vtisnila vanje svoje sledove, vendar se je še dalo spoznati v utopljencu nesrečnega Prosenovega Toneta. slep pristaš šusteršičev, ki je delal, kar se mu je ukazalo iz farovža? In sedanji župan, Bukovec in kompanjoni ali niste istega duha? Ste pozabili kain je šel dobiček od rekvirirane živine, ki ste jo morali poceni oddajati? Na vladi se nahajajoči šusteršičijanci so ga pograbili in uporabili za svoje namene. Ste pozabili, kdo je hvalil narod prodaiajočega šusteršiča, ki je ljudstvo s pomočjo farovžev gonil v vojno za naše tlačitelje Nemce, Madžare in Turke? Zato pa je ta zloglasni šusteršič boječ se pravičnega ljudskega maščevanja zbežal v tujino k izgnanim Habs-burgovcem. — Občani! Ali hočete še nadalje tlačaniti? Se ne boste otresli teh šusteršičevih in farovških pristašev in pri predstoječih občinskih volitvah volili na čelo občine može, ki imajo voljo in srce delovati za občinski blagor ne pa spravljati vas v suž-nost, ki hočejo, da nam vscvete lepa bodočnost v srečni Jugoslaviji! —• Več občanov. Iz Šmarja na Dolenjskem. V nedeljo nas je osrečil znani Janez Kalan, ki nas je dolgočasil z dolgo pridigo, iz katere smo zvedeli marsikaj novega. Šmarje je bilo namreč svoj čas ena najhujših klerikalnih trdnjav: Šusteršič je tam imel vse svoje glasove in še danes je sramota, da so Šmarjet-čani tako navdušeno volili največjega slovenskega izdajalca. Tudi pokojni Lampe je rad prihajal k nam — skratka: klerikalci so tu vladali, kakor so hoteli. Zato pa je bila velika revščina — saj je šmarjetski dekan največji posestnik in ima najlepši del polja, ki ga pa seveda ne obdeluje sam in tudi drva mu drugod bolj diše, kakor v njegovih gozdih. Ker pa so se tudi Šmarjetčani spametovali in so se naši možje združili v samostojni stranki, je prišel Janez Kalan v Šmarje pripovedovat svoje neslanosti. Nad eno uro je moril zjutraj ljudi; rekel je, da bomo iz cerkve napravili «štalo», v zvoniku bomo pa sušili cevi gasilnega društva. In še več takega, da so se ljudje zgražali. Ker je Janez Kalan govoril o «štali», naj povemo, da je naša cerkev res reva — pa ne zaradi nas, ampak zato ker vsak šmarjetski dekan zase skrbi ne pa za cerkev. Vsak se pride v ŠmarI" obogatit — potem umrje in kuharica odnese svoje. Res: «Moja hiša je hiša molitve — vi pa ste jo naredili jamo razbojnikov® — tako je rekel Kristus in naj povemo gospodu Kalanu, da nam je cerkev svet kraj, kjer naj se vrše svete stvari, ne pa take pridige, ki jih prinaša k nam Kalan pred volitvami. Štala je res štala. Le poglejte farovški vrt ali pa prostor okoli cerkve! Tam je vse lepo zasajeno, okoli cekrve pa so razvaline. Ali delamo to mi. O, vemo, da se dekan bolj briea za svojo štalo nego za cerkev. Zato je tako. Janez Kalan naj bi šel torej dekanu pridi-govat, ne pa nam. Tudi zvonik šmarjetski je služil za naše zvonove, ki jih je gospod dekan dal Nemcem, da bi na nas streljali. Ali se je upal en božji namestnik upreti, ko je Avstrija pri nas pobirala zvonove. Niti eden ne, ker jim ni za božjo čast, ampak da »nimajo sitnosti*. Seveda, mi naj zdaj plačujemo nove zvonove, ker nam je stare zapravil. Šmarjetčani ne mislimo porabiti zvonika za cevi, kakor nam priporoča Janez Kalan, bojimo se le, da ga bodo drugi porabili za svoje špekulacije. Zato bodo naši pametni možje oddali glasove samostojni kmetski listi, da bo enkrat konec takega gospodarstva, da je naša cerkev manj kakor farovška štala, da se nihče ne briga za korist vasi in občine in naj vse služi samo takim gospodom, ki prihajajo k nam kakor Janez Kalan in hočejo nas ko-mandirati. Ko so šli ljudje od maše, so rekli, da zdaj šele vse dobro vidijo, in tako Janez Kalan pri nas ni napravil nam škode — ampak je farovžu odnesel nekaj glasov, ker je bil tako neroden, da je vso resnico povedal. Iz Koroške Bele. V nedeljo 24. aprila so po drugi maši priredili klerikalci shod za občinske volitve v svojem društvenem domu, kamor so bili po lepakih povabljeni njihovi somišljeniki. Splošno je bilo mnenje, da bo na shodu govoril poslanec Brodar, o katerem trdijo naši klerikalci, da je izposloval pogorelcem podporo. Sve-sti si svoje lažnive trditve, so se zbali voditelji, da bi ne prišlo do resnice, ko bi morali svojim ovčicam pripo-znati, da so ravno ti brezverski liberalci imeli tako usmiljeno srce in da imata največ zasluge pri tem domačina gg. profesor dr. Potočnik in Anton Cop, nosilec združene nasprotne volilne kandidatne liste na Koroški Beli. G. župnik, zakaj ste si ravno gospoda Smodeja zbrali za govornika? Ali sta g. Brodar in g. Sedejev dohtar že izčrpala svojo politiko na Koroški Beli? Verjemite, g. župnik, da tudi govor g. Smodeja ne bo imel učinka. Vse njegovo avtonomistično ropotanje po nasprotnih strankah je vaš kapitalist v svoji kočiji odpeljal kakor ga je pripeljal. Značilna iz njegovega govora je samo razlaga «kancelparagrafa» in pa nered v ministrski pisarni v Beogradu. Nesrečni «kancelparagraf» prepoveduje po klerikalni razlagi, da škofje in častiti gospodje kaplani ne smejo ne govoriti in ne pisati svojemu papežu. Da pa duhovnik ne sme vere izrabljati v politične namene, je g. tovornik previdno zamolčal. Glasno pa je povedal g. Smodej, koliko se je trudil za svoje avtonomiste v ministrski pisar-ni, ko je moral cele tedne ali morda še mesece iskati neki akt. Med drugim se je tudi izrazil, da komunisti zasledujejo in streme s klerikalci za istimi cilji. Koncem govorov je povedal g. župnik v tolažbo svojim vo-lilcem, da imajo na svoji kandidatni listi tudi kapitalista Sedeja, da ne bo nikjer zamere. Iz šmihela in Zagradca nam pišejo čudne vesti in poročila o naravnost neverjetnem postopanju zagraških orožnikov o priliki zadnjih dveh shodov tamošnje klerikalne stranke. Stranka je poslala študenta Žužka iz Dobrepolja kot «govornika», ki pa ni govoril, amnak se pridušal pred cerkvenimi vrati, govoril od Mick, Franc in Uršk ter Nežik, od Ribničana, ki je imel sina zaprtega, da bi ne grešil in ki ga potem ni bilo ukrotiti, ko je prišel vendarle v svet. Govoril je o kratkih nočeh pri punci in dolgih dneh. V Zagradcu se je zaničljivo izražal o Petru I. in Petru II., zabavljal zoner državo in vojsko in uganjal neslane šale s posameznimi naprednimi udeleženci shoda. Primerjal je Šmihelčane s tistim zaprtim Rib-ničanom, nakar se je poslušalcev polotila razburienost ter so študenta pozvali, da naj neha s takimi neslanostmi in kvantami. Žužek se je moral prepričati, da Šmihelčani niso kot Ribničan, in jo je odkuril v farovž. Vendar bi se bila stvar mirno končala, da ni dal župnik Kmet signal za nepokoj s tem, da je sunil nekega fanta pod rebra in v trebuh. V Zagradcu pa so študenta vzeli orožniki v zaščito ter je ob velikem razburjenju mogel zabavljati tudi ondi zoper vse, kar bi nam moralo biti sveto. Sedaj stikajo orožniki po Šmihelu na način, kakor bi bili klerikalni dninarji. O podrobnostih njih nečuvene-ga postopanja se bo še govorilo. Šmihelčani in Zagradčani zahtevajo strogo preiskavo proti zagraškim orožnikom. Take orožnike, ki mirno poslušajo hujskanje proti državi in jemljejo hujskača celo v zaščito, bo treba pač poučiti — ker sami tega očividno še ne vedo — da se nahajajo v službi jugoslovanske države. Ako jim služba v tej naši državi ni simpatična, jo lahko zapu-ste, in ako jih vleče srce v Avstrijo, naj poberejo šila in kopita in naj odidejo v avstrijsko lačenbergarijo Torej, klerikalna gospoda, vi nas ne smatrate za resne? Al mi pa le resno delamo. Mi smo zadnji trenutek ustanovili kmečko obrtniško neodvisno stranko zaradi tega, da bi se enkrat razmere kaj izpremenile pri občini. Mi nismo te stranke ustanovili, da bi delala razkol med ljudstvom kakor vaša stranka, ampak da bi delala kaj v korist občine. Kako korist pa je imela občina od vašega gospodarstva v tolikih letih? Poglejmo si ceste tu na okrog, v kakem stanju se nahajajo. Kako izgleda cesta proti kolodvoru. Ali ni strašno iti po njej? Kako se zgraža vsak tujec, ki mora iti po njej. Ali ni bilo že vse urejeno, da se ta cesta že pred vojno napravi nova, oziroma da se preloži? Kdo je kriv, da se ni napravila? Niso li to zakrivili občina in pa pristaši vaše stranke? Med vojno je bilo tudi toliko ujetnikov tukaj, ali se ne bi bila lahko tudi takrat popravila, ako bi bilo županstvu kaj mar. Kmet plačuj davke in doklade, vozi naj pa po takih cestah, da se bog usmili. Kdo je kriv, da ni v Semiču občinske vage? Ali vas ni pred vojno silila skoro vsa občina, da jo napravite? Pa župan je še nekemu trgovcu ni pustil napraviti. Kako škodo trpi sedaj vsa občina zaradi vas. Koliko kupcev bi ob sejmih več prišlo, da je vaga, ko se sedaj prodaja skoro vse na vago. Koliko bi to občini neslo. Kakšno škodo pa trpi zaradi tega kmet, ki mora vole goniti tako daleč na vago. Kako ste gospodarili in delali med vojno, mislimo, da si je tudi vsakdo zapomnil! Koliko bi se bilo takrat lahko kmetom pomagalo. Je še veliko stvari, ki jih pa ne bomo zdaj naštevali. Pišete, ako pride Bukovec v odbor, da si bo sam cene mesu delal in poviševal. To je navadna farbari-ja. Kdo je pa do sedaj določeval cene ako vam je meso predrago? Kar se tiče agitacije, ni treba pri naši stranki nobenega plačevati. Mislimo, da hočete vi po sebi hlače meriti. Vidi se, da smo vam v želodcu. Najprvo nas denete v «Domoljuba», nato ste ralka je zmagala. — Kaj ne g. pater slanca Sušnika kot odgovarjajočega ne gre pa ne gre; bombardiranje skozi urednika. Toda napad je bil objavljen duri Vam ne donese cvetne košare v tudi v «Slovence*, kateremu damo za-naročje. Vse Vaše posili Marijine druž- to vedeti, da mu bomo dali priliko žabe, otroški vrtec in ne vemo še kak- govarjati svoj podli napad in nekatoli-šno frakcijo poneumčevalnice bodete ško obrekljivost pred sodiščem. Vse jo vpeljali med te uboge, zaslepljene terci- gola, hudobna izmišljotina, ki bo imeia jalke, ki kar brenče in norijo. Čemu za posledico nov lovorov list v vencu begate neuko ljudstvo z raznimi oblju- njegovih blamaž. Naj pride častiti »Slo-bami glede fare? Se Vam li ne smili venec* s konkretnimi dejstvi, sicer o-ta zaslepljena masa? Res imenitna pro- stane pri pavšalnih v katoliških gla-cesija se je vila o Veliki noči po Ra- šilih običajnih sumničenjih. Gospod domlju. Kakšno šumenje, vrvenje je Kernc je prej ko slej javen državni vladalo med drhtečimi babicami, ko uradnik. Kot tak je imel naročilo, jim je bilo dobiti svečnike, a vse zaman, fare ni in procesije tudi ne. Kako pa, g. menih, ali sedaj se Vam in Vašim sodrugom že sline cede po samem «užitku», ki ga nudi ta občinska last? Jej; joj, to pa čudno? Svoj čas ste -a izrazili ne in ne, kaj Vas žene sedaj? Občinske volitve so tisti gonilni jer- da zbira v uradno pušico ob izplačevanju podpor male darove za »Rdeči križ* in da sodeluje pri podpisovanju vojnega posojila. Ali naj se je uprl kot uradnik ukazom nadrejenih Oblasti? Vehovec in Gnidovec pa sta bila popolnoma prosta ter sta kot avtonomna, oziroma cerkvena funkcionarja iztisni- men za klerikalne prvake, toda hoče- la vojnega posojila za do 300.000 Ki! mo videti! Gnidovec se je prikopal tako do »ce- sarskega križca*, Vehovec pa je bil ravno od grofa Attemsa predlagan tudi v odlikovanje za zasluge «na šolskem polju*, ko je prišlo vmes razsulo. In potem neumnost in zloba namigavanja o g. Kerncu, češ da se hoče prikopati do županske časti! Saj je vendar javen uradnik od tega po zakonu izključen. Iz Radomlja. Vršila se je prizivna obravnava »Lojzovke* proti Cerar. Priče so ostale pri isti izpovedi kot pri prvi obravnavi, potrdile s prisego, kar je potrdilo prvotno kazen in malo več. Kdo je kriv te tožbe in nesreče, v katero je pahnjena Lojzevka? Kaj ne, «gospodu* si se hotela prikupiti, ti brumna duša, pa si odprla zatvornice 10 ve « Slovenec*, toda kaj za, to, samo gnojnice in zlivala po nedolžnem po stranki M. in C. Kakšno plačilo si dobila? Zahvali se Kristusovemu namesti niku, ki oznanja sovraštvo, nemir in prepir. Kristus je učil: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe*; «mir hiši, kamor stopi moja noga* in kako se glasi Vaš nauk g. menih? Kaj pri- da obrekuje, čeprav pride pri tem na-vskriž s hčerko božjo —• resnico. Politični pregled. Na Slovenskem se vršijo občinske volitve, ki so že prve dni prinesle naša Vaša stopinja v hiše? Se li ne s'ra- Pravo presenečenje, ker se je takoj mujete svojega dela, ki ni božje, ne člo- videlo, da veško, temveč satansko? Kaj Vam je HariVol^i storil zalega naš obče spoštovani, po- klerikalci propadajo šteni župan g. Jerman? Pred kratkim :n +io i i • ste mu javno peli hvalo, ga poviševali ^ S ^ celo v krajih, ki so kot pravega moža, kristijana, katoliča- um ™> seaaj nJinove trdnjave. I o se na, ki ljubi sveto katoliško cerkev, saj j? vldel° posebno v ljubljanski oko- je on tisti, ki je največ pripomogel, da ki so jo smatrali klerikalci do ste dobili lepo doneče, ubrane zvonove, sedaj za svojo nepremagljivo trd- in danes? Nič Vam ne bode pomagalo njavo, pri sedanjih občinskih volit- pregovorili enega naših kandidatov, sramotenje tega moža, hujskanje strank vah so pa ostali daleč nazaj V tem dIJt?iS}Akel lte ™Ja5r2Z!h' Proti. .? * pretvezami lj,i- okraju L čez 30 občin li L JS ako ne odstopi, ne bo deležen neke dedščine. Mislili ste, da ako ta od-ntopi, bo naša lista neveljavna. Ali to so bile le vaše pobožne želje. Potem farbate ljudi, da mi z našo stranko pogubljamo duše. In nazadnje pa, čujte in strmite, pošljejo k naši stranki svojega podrepnika, da bi mi napravili izjavo, da pristopimo k njihovi stranki. Najprvo nas opravljajo, potem hočejo, da bi se zedinili. Kar pa pišete, kje bi dobili kakega neumnega kmeta, da bi z nami volil, vam povemo, da ne iščemo takega, ker vemo, da bodo vsi neumni volili z vami. Kakor se sliši, nameravate namesto orlovskega doma napraviti bolnišnico zanje, da jih boste potem zdravili. Usmiljene sestre že čakajo na kšeft, samo to je smola, da ne znajo slovensko. Iz Radomlja. Družina Cerar v Ra-domlju ni imela že več časa miru prod bežni do otrok, žene in svete katoliške cerkve — dokažite g. pater, 3 čim se je pregrešil radi otrok, žene, sv. katoliške cerkve? Mi dobro poznamo njega, okraju je čez 30 občin, ki so imele do sedaj vse klerikalne župane, sedaj so pa klerikalci dobili večino komaj v enajstih občinah. To pomeni saj je rastel med nami, z nami, ima vellkanski napredek in ker prihajajo dušo in vero katoliško, a srce dobro, iz drugih okrajev ugodna poro- usmiljeno. Gospodar, ki ume vo;Tt sv«-j čila, se lahko pričakuje, da bo po posel v poštenosti ter ga dvigati v do- menil končni izid občinskih volitev bro prihodnost. Kdor ume sebe, svoj za klerikalce enak poraz, kot so bile stan in gospodarstvo voditi, bo znal volitve v ustavotvorno skupščino .g°^da^k^.trZnje ,tc'ri,elii,'° To so dobra, vesela znamenja, 'iz katerih vidimo, da se je naše ljudstvo že močno otreslo farovškega je-robstva. Žalosten vtis pa dela veliko število komunističnih glasov, četudi so sedaj komunisti nazadovali presojati, sukati v dobrobit cele občine kar dokazuje njegovo dosedanje župa-novanje. Take može hočemo mi in ni, mož, ki ji hprotežirate vi g. menih, klerikalni agitator. Kaj nam usiljujete gotove ljudi, ki jih občani ne maramo. Poznamo »Škrjanca* iz Škrjančevega. Reveži poznamo njegovo usmiljenost še izza vojne. Imel je moke, a za nas ubo- . , .... . ge nič. Koliko solz je zdrknilo po naših in SO dobili manj glasov kot pri je-uvelih licih, koliko kletev proti vnebo- senskih volitvah. Komunisti so ne-... • T . , „ , - . vpijoči krivici, ki se je udejstvovala zdrav pojav, ki se ga na Ruskem SE&d SfenTak Sar ;ko1en°zi° nad nami' jc sikal° ™sih usten> ravno kuWe otresajo, ker kmetje odlašal poštenjak Cerar, a ko je za- nismo pozabm, Pa tudi njegovo nek_ trpijo pQd koJm'unjstjčno vla- danje županovanje nam je še živo v do. Pri nas se je pa precej kmetov spominu, ker ž njim ni bila zadovolje- dalo zapeljati od komunističnih agi-na občina. Dobro vemo g pater, da se tatorjev NJ ■ d . « vam gre za kozo, za mastno farico in nrauLia„ 7 , , J v, stolček, zato umevamo vašo pobesne- f,ieuuu™ P°Jav>. kJ & kmalu prezi-lost, sirovost na prižnici in zunaj nad yimo- to naJ delaJ° VSi resni in odraslimi in otroci. Ne vtikajte prstov trezni ljudje, ki se zavedajo, kaka med šolsko mladino, kateri nimate Vi nevarnost je komunizem ravno za ničesar ukazovati in nič prepovedati, kmeta. Mladina je izročena v roke dobremu, Ustavotvorna skupščina v Beo značajnemu, narodnemu učiteljstvu, ki gradu pa radi pravoslavnih veliko-skrbi za njega dobrobit, izobrazbo, na- nočnih praznikov nekaj dni počiva. brusila v pričo svojih 20 ljudi: «Ti so pie ogoljufali, za 2 m zemlje so me zgolfali*, je vzdignilo poštenega moža, da je vložil tožbo napram predolgemu jeziku. Dobila je lekcijo, da bo pomnila in premišljevala svojo usodo ma-gari štirinajst dni. Udarec je bil po njenem mnenju prehud in vložila je priziv. Med tem časom se je pa razširjala neka govorica o menihu. Šla je od ust do ust in ko so čivkali že vrabci na strehah, je zadonelo na ušesa stranke M. Le-ta se je izrazila: «Ce je s«® se Msri-^«;Kmaiu « občinske volitve, kar nikakor ne ugaja klerikalcem, ki bi najraje še nadalje sami gospodarili. Mi se z njimi ne bi spuščali v nikako polemiko, da se niso oni prvi v nas obregnili v «Domoljubu» v 17. štev. od 27. aprila. Pišejo namreč, da se je ustanovila Bukovčeva obrtna stranka. Ali da to stranko ni vzeti za resno, kje da bomo našli kakega tako neumnega kmeta, ki bi volil bogatega liberalnega mesarja v občinski odbor, da bi potem zviševal cene že tako dragemu mesu. In da ima dosti denarja, da plačuje agitatorja, ki zanj agitira po vaseh. Ali njegov trud bo zastonj. na Brezjah?* Lepega dne dobi franka {JSlf Tnf načelno glasovanje o ustavi M. tožbo z obtožbo, «da je ona prenesla govorico o patru Henriku, da je lump, s pripomnjo, da priobči v «Do-movini*, kaj sem jaz delal z neko žensko za oltarjem na Brezjah.* Od prve do zadnje besede sama laž. Predno se je pričela obravnava, so- vzeli besedo «lump* iz igre s pripomnjo, da je prišla pomotoma v tožbo, v tožbo, ki je bila vložena po odvetniku. Priče so fekega klerikalizma,. Le hujskajte, vznemirjajte ljudstvo, saj so tudi farizeji, in v časopisju se pojavljajo resni pismouki, duhovniki, hujskali proti Je- elasovi d ' ' hočeio tudi naši kWi 7.usu Kristusu, rra. nhsnrHli v smrt. _ n S^S^Vl, Ud Se nOCejO tUdI naSl Klerikalci sporazumeti z radikalsko-demo-kratično vlado in glasovati za usta- zusu Kristusu, ga obsodili v smrt — a On je vstal zmagovit, Njegova načela so nam prešla v kri in meso, a vaš kle-likalizem bruha jezo, ker hočete biti višji nad Vsemogočnim. Iz Žužemberka nam pišejo: »Slovenec* in »Domoljub vo. Baje bi se klerikalci zadovoljili s tem, da bi se odpravil takozvani kancelparagraf in da bi se uredile duhovniške plače. Negotovo je, seveda, ako bodo klerikalci svoj na- sta se na nekvali- odločno dokazale lažnjivo obdolžitev -ficiran način obregnila ob osebo našega in pater Henrik je na celi črti pogorel, gerenta g. Gustava Kernca. »Domo- men dosegli, ampak zanimivo je pri Poparjenost v klerikalnem rajhu, saj ljubu* ne bomo odgovarjali, ker je var- vsem tem to, da klerikalci prav radi so gospod zgubili in ta preklicana libe- no skrit za imuniteto državnega po- veliko vpijejo, potem pa — vse pre- kličejo in spravijo v žep, da le za kadar bo vsega blaga dosti, bodo niso člani te velevažne organizacije, samim zlatom, ker nepridiprav jei duhovščino kaj dosežejo. Ljubezni cene morale pasti. naj prijavijo svoj pristop ter vpošljejo rekel, da mora dati hudiču, ki mu do ljudstva imajo polna usta, v res- = Trgovina z žitom je postala na Za d -0 n0_ ^vci napadi nekega ^sebnja vse potrebno za razmejitev okoli ge južne zeleznice, ki tečejo po na- vih železnic in morskih pristanišč bo I^ ci MonT Reke in tudi one dele Dalmacije bo šem ozemlju. To je proge od Št. Ilja rabila država veliko denarja in name- jev' KI ]m,]e V P } se^..i paae" menda kmalu izpraznila, ki pripada- nad Mariborom preko Ljubljane do rava razpisti državno posojilo v znesku nevc ,le Potem pohitel v bližnjo vo jo nam. Naše mnenje je da se naša Rakeka, od Zidanega mosta do Sis- kakih 500 milijonov dinarjev. To poso- lasni«> po pomoč in s pomočjo vo vlada ne bi smela spuščati z Italijo ka, in od Maribora do Prevalj na jilo je zelo potrebno, ker z gradnjo no- Jakov se mu je res posrečilo prijeti v nobena pogajanja tako dolgo, Koroškem, od Pragerskega do Ča- vih železme m pristanišč se bo zelo raz- enega od trojice napadalcev in rav- v pugcijaiijci icuvu » » » , o Dorirrrvna vil o naše gospodarsko življenje m zato no ta ie imel pn sebi ves uropan dokler ona ne izvrši do picice vseh kovca v Medmurju in od Radgone ^ * koristno naložen, denar Roparja so izročili sodišču določb rapallske pogodbe, t. . do- do Ljutomera. Večji del zelezniskih__,. " KUPdIJd ^,7.,' kleronanePizprazne do zadnjega ko prog na Slovenskem se torej nahaja -----"- ^L^jTZSZl ' ^ ščka vsega ozemlja, ki je nam pri- v tujih nam sovražnih rokah in NOlCOStl. * V Kočevskem Snem okraju je sojeno. Pri Italijanih se da samo na vsakdo bo z veseljem pozdravil od- v «704 ^ ri in oZ S!Jf ta način doseči kak uspeh. kup teh prog po naši državi. . tNemcurska nesramnost. V Celju 8.794 ^Hna bilo SlovencevTe V svobodni reški državi so bile = Umni sadjar. V družbo naše- je železniški delavec Štefan Arlitsch, Leta iyia je pa billo Slovencev le volitve za ustavotvorno skupščino, ga časopisja je zopet vstopil Sloven- hud nemcur, vpil «2ivela Avstrija* *wy,Nemrev palici Kaj to po Pri teh volitvah so zmagali z ogrom- ski sadjar, ki je pred vojno že sedem m < dohodki in izdatki. Odkar ubil. Tehtal je medved 95 kgr., nje- ko državo res prijateljski, kar bi bi- ;e obenern tudi društvena članarina naša država obstoja, so bili državni iz- govo meso je bilo zelo okusno, lo dobro in koristno za oba. Somerna io Fran Goričan sadiar datki vedn0 večji kot dohodki- v me" Lansko leto je ta medved napravil Sicer pa ima Italija toliko doma- nadzorni v Celiu ' ' -TT 80 ,pVe blli.d1oh°dk''tako posestnikom veliko škodo, ker je po- čiti skrbi, da bi najbolje storila, da "l^Lmotiv in vagonov. končal čez 30 ovec in 3 goveda. ■ se ne bi vtikala v tuje zaaeve. be j\faga vjacja bo naročila v Ameriki haja naša država polagoma v urejene t vedno je \ večje število težkih brzovoznih loko- razmere, s čemer se mnoge druge, več- ŠSt&ZfBO „ -t » lp7n:-„ripu motiv in vagonov za prevoz blaga, je in močnejše države ne morejo po- v itanji strajK zeiezmcarjev Osebni vagoni so naročeni v Belgiji h^i. Ko ^ pndamo da tega, da bo- x Zanimivosti iz astronomije. in sicer ravno na ozemlju, ki ga je in Franciji. Bo treba graditi doma ^^ vi^sko^^el^S Veličasten je pogled na zvezdnato Italija uropala nam. In iz štrajkov tovarne^ za lokomotive in vagone, ga den^rja takrat ge zboljgajo vse nebo, tajinstveno se nam zdi vse to Italija nikakor ne more priti, ker ne da bo denar ostajal doma! naše gospodarske razmere, industrijski stvarstvo. Toda bili so ljudje, uče- more zboljšati notranjih svojih raz- = Pristanišče Gruž pri Dubrov- izdelki bodo cenejši in sploh bo živ- njaki, ki so prodrli v ta zagonetni mer. niku se uredi za trgovski promet in ljenje veliko lažje. Seveda, do tega pri- vsemir, ga proučila in razkazali cele- Med antanto in Nemčijo še ni po- tudi kot pristanišče za našo vojno demo samo, ako te trdno oklenemo na- mu svetu. Dognali so, da je središče ravnan spor radi plačanja vojne od- mornarico. Poleg dosedanjega pri- še države in obrnemo hrbet brezvest- YSega stvarstva solnce in ne zemlja, škodnine, ampak stanišča, ki se bo znatno razširilo, mm hujskačem, ki so s svojim hujska- kot g0 ugm liekdaj cerkveni očetje se zgradi še nova luka, kjer bi mo njem največja ovna ureditvi razmer. in da ge okoli solnca vrti vse obue. Nemčiji je podaljšan rok gle pristajati tudi velike prekomor- ^^.ttdUetoTSdOa fnfko ^e'tudi naša ?eml.ja; kije kroSla; ^ ndfrovor na zahteve zaveznikov ladl]C; Z de ' s?vbo Pričelo ze se bodo javno pobirali prispevki za kle- Ze;mlJa naPraJi Pn tem dvoje vrst ■za. odgovor na zanteve zaveznikov, letos in to pristanišče bo posebno rikalne iigte Mislimo da ni treba pose- gibanja: prvič se suče okoli svoje ki nikakor nočejo odnehati in ako velike važnosti še potem, ko se be Iiag-iagatL da naše ljudstvo nima osi, katero pot napravi v 24 urah, l\emcija ao u. t. m. ne oagovori zgradi velika jadranska železnica, ki nobenega vzroka žrtvovati svoj denar drugič pa se v tem času suče tudi povoijno, bodo krancozi zasedli na- 50 vezaia pristanišča z osredjem dr- za podporo klerikalnega časopisja, ki okolu solnca, katero pot napravi v daljne dele nemške države. V to svr- ^ave izgradilo se-bo pa tudi prista- nikdar ni služilo ljudskim koristim, na- enem ietu. Okoli naše zemlje pa se ho se je na Francoskem ze izvršila nišže Baro§ pri Rel(i) ki bo siužilo v sprotno, služilo je vedno samo ciljem fSu2e luna katera napravi to pot v delna mobilizacija armade, ki naj v prvi vrsti siOVenski deželi in za- rimske politike, ki nam nikdar ni bila enem mesecu- IzTned zvezd razi0ču- Nemcem pokaže, da se Francozi ne padnemu delu Hrvatske. Morskega P«jazna m nam tudi ne bo Ako klen- m stainice in premičnice. Prve šalijo. obrežja ima Jugoslavija dosti, salo Sp^S^«^ - spreminjajo svojca mesta v vse- vor da se tako reš? še veS^ Pnsta"isca ^ba izgraditi in jih J ^J 1 t ^Jso miru, druge pa se gibljejo na nebu vor, da se tako resi se večje nesreče, zvezati po zelezniskih progah z no ge povegale poštne, brzojavne in tele- med drugimi zvezdami. Zvezd — tranjostjo države. fonske pristojbine. Na pismo v tuzern- stalnic se vidi s prostim očesom do CSS&OOdl^ffSiilČCl« = Iz!ožbeMa okna- Urad za pospeže- stvu je treba prilepiti znamko pol di- štiri tisoč, z dobrim daljnogledom pa ** " vanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta narja (dveh kron), za inozemstvo pa ]iad 150 milijonov, če bi vse videli, zr Znižanje plač rudarjem. Hrvat- 22, ima v svojih lokalih lepa Mož- znamka za en dinar (4 krone). To po- ;;h bi pa na§teli veg miiijard. Med ski premogokopi hočejo znižati ru- S^S^^^STS St M pro?at^'k™oS večj^premičnice jih štejemo sedem darjem plače, ces, da vlada v obra- kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih ™ ™.in biti v«« manjsih nam je do sedaj znanih nad gom. Delavci izjavljajo, da stopijo prejel podrobnejše informacije. tudi zelo visoke. liko privlačno silo. Nekatera izmed v tem slučaju v štrajk. = Konjerejski odsek št. 2 kmetijske * Praznovernost. Orožniki v Raz- njih so večja, kot naše solnce, bolj = Cene na železo so začele na družbe za Slovenijo (Ivanjkovci) je vanju pri Mariboru so aretirali neke- vroča, svetlejša, druga zopet manj- Nemškem zelo padati in so se že sklenil na svojem rednem obenem zbo- ga tamošnjega čevljarja, ki je lahko ša, mrzlejša, temnejša itd. Obrrtirao znižale za 15 do 30 odstotkov. S ™ J nri letSntm oHedo^^iu in' ob vernim l)ndem Prerokoval srečo in našo pozornost najprej na solnce in časom se bodo tudi druge cene zni- J™^f0™^'SnSc, kateri dajal razne nasvete. Seveda so zemljo Premer solnca znaša zale, ker tako kot je sedaj, ne more ni član odseka, pri vstopu na premo- morali lahkoverni ljudje prorokova- l,do<.uuu Km, premer zemije ostati na vse čase. Prvi pogoj za vanje vplačati dvojno članarino. Po- nje in nasvete čevljarskega nepridi- 12.765*5 km t. j. solnce ima približno znižanje cen je pa zvišanje dela, ker zivajo se torej vsi konjerejci, kateri še prava prav drago plačevati, največ s 109 krat večji premer kot zemlja. V solncu ima približno 1,282.000 • ze-melj prostora, če primerjamo težo solnca, s težo zemlje, vidimo da tehta 323.000 zemelj toliko, kot eno solnce. Masa solnca je manj gosta kot masa zemlje, in sicer znaša gostota solnca eno četrtino od zemeljske. Ker jo pa masa solnca večja od zemeljske, je torej tudi privlačna sila večja, ali z drugimi besedami: telesa padajo na solncu hitreje .kot na zemlji. Na zemlji pade 11. pr. telo v eni sekundi za 4-9 m, medtem ko pade na solncu v istem času ?.a 135-2 m. Telo, ki tehta na zemlji 1 kg, tehta na solncu 28 kg. Popolnoma drugačno razmerje pa vlada med luno in zemljo. Telo, ki tehta na zemlji 6 kg, tehta na luni komaj 1 kg. Dejali smo, da je zemlja okrogla. Obseg te krogle na najširšem mestu t. j. na ekvatorju, znaša 40.076 km, površin? 510 milijonov km2, prostornina 1,083.200 km8, teža pa 6 milijonov trilijonov kg. Prostornina solnca je za 1,297.000 krat večja od zemeljske. Luna pa je v razmerju proti zemlji bolj nedolžna stvarca. Njen premer znaša samo 3480 km, površina je za 13 krat manjša od zemeljske in 49 luninih prostornin bi izdalo komaj za eno našo zemljo. Ce bi spustili z naše zemlje topovsko kroglo, ki bi imela stalno brzino -175 m na sekundo, bi rabila ta do lune I6V2 dni do solnca pa celih 11 let, človek, ki bi napravil dnevno 10 milj bi rabil do solnca šest tisoč let, brzovlak z brzino 85 km na uro pa 200 let. Oglejmo si malo še stalnice. Njihova daljava je ogromna; nekatere so tako'daleč, in to so najbližja, da bi rabila puškina krogla, če bi letela vedno z _ isto brzino, do njih IV2 milijonov let, do oddaljenejših bi rabila celo milijardo let. Sedaj si pa predstavljajte kolika je ta daljava. Solnčni žarek napravi v eni sekundi 300 tisoč km. Ce bi izrazili daljavo teli stalnic" s solnčnimi žafki. bi rabili ti do najbližjih tri do štiri leta, do najodda-ljenejših pa celih 5.000 — 10.000 let. Težko si je res predstavljati te daljave. Ker so le daljave tako ogromne in jih je težko izražati s km, jih merimo s svetlobnim letom. Solnčna svetlbba rabi do zemlje 8y3 minut, v enem letu se imenuje svetlobno leto'in znaša 9 bilijonov 407.500 milijonov km. Zvezda Sirius, ki ima premer lGkrat večje od solnca,'je od nas oddaljena 17 svetlobnih lel, po-larnica 60 svetlobnih let. Ogromen je vsemir, težko se je zamisliti v Vse to, vendar človeški duh ne miruje in hoče povsod jasnosti. Največja genija na tem polju sta Newton in Kepler, poleg drugih znanih učenjakov. * Kako žalujejo razni narodi za mrtvimi. Kulturni narodi se v svojem izražanju žalosti ne razlikujejo mnogo. Zato pa je razlika v izražanju žalosti in tuge med neciviliziranimi narodi mnogo večja. Vsak od teh narodov žaluje drugače za svojimi pokojniki. Razume se da gre pri tem samo o zunanjih znakih in o izražanju žalosti. Na otokih južnega morja vzdignejo člani rodbine pokojnika grozen krik, a lice, čelo in lase si namažejo z rdečo barvo. Potem hrupno proslavijo smrt svojega rojaka. Na drugih otokih napra- vijo rojaki vsake tri leta pogrebno svečanost. Po treh letih smrti člana svoje obitelji izkopajo njegove kosti, jih očistijo in prenesejo v občinsko hišo in priredijo v nji svečanost s petjem in plesom ter žrtvujejo mrtvecu mnogo zveri. Pri nekaterih narodih si ljudje v slučaju izgube nekega, ki jim je bil zelo blizu, pohabijo ude ali si vsaj odsekajo prste in uho ali pa si najmanj izderejo zob. U smsli in MM fcs, (Ločitev zakona.) Pred sodnika sta prišla mož in žena z zahtevo, da se izreče ločitev zakona. Sodnik: „Imate li otroke?" Mož: „Da, dva dečka in eno deklico! A ta je ravno, zaradi česar sva prišla semkaj. Moja žena bi se rada pridržala civa otroka, jaz pa želim prav tako prevzeti dva." Sodnik: „Ni druge pomoči, kakor da počakata v zakonu še enega otroka; nato zopet pridita, da razsodim." Mož in žena sta za-, dovolj no odšla. Čez tri leta sreča sodnik moža in ga vpraša, kako je z zakonom. Mož: Oh, gospod sodnik, o ločitvi še ne more biti govora, ker sedaj imava že pet otrok." Sodnik: No, potem pa potrpi ta, da jih bo osem!" S © i S -Cr • Ruska junakinja Marij;; Špiibionc va. Ruska zgodovina šteje lepo število junaških žen, uprav jeklenih, neupogljivih značajev, ki so žrtvovale z največjim samozatajevanjem, da, celo z zaničevanjem svoje življenje za dobro stvar, za svoje prepričanje za — svobodo. Pred več leti je bila obsojena mučenica — v pravem pomenu besede — na smrt na vešalih. Bila je to Marija Špiridono--va, mlada študentka, ki je ustrelila po odredbi ruskega revolucijonarne-ga odbora gubernijskega svetnika, tirana Lušenovskega. Ko so jo prijeli in potem v preiskovalnem zaporu uprav po nečloveško mučili. Izkopali so jej eno oko, izgubila je sluh, odrezali so jej jezik, ves obraz in vse telo je bila ena odprta rana, tako so jo pretepali. — Smeli odgovori Špiridonove so napravili pred sodiščem na vse globok utis. Priznala je brez okolišev, K -•> pošti 2 K več. D, Kaš, Dalmatinsko povesti. Cen 12 K, -.0 po*ti 1-20 K več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Cen 1oi na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daie trgovske kredito pod najugodnejšimi pogoji. Prsv ema: kulantneje. iSrzojsvni naslov: Jadranska. Telefon št. 257.