KAKŠNI OBLAKI SE ZBIRAJO NAD OBRTNIŠTVOM
Kdor le z glasom pomaga, malo pomore
V obrtništvu poteka zanimiv proces, ki ga je uredništvo revije Zveze obrtnih združenj Slovenje »Obrtnik« poimenoval »Ena roka gladi, druga jemlje«. Kako na ta dogajanja gledajo v Obrtnem združenju Ljubljana Vič-Rudnik, smo se pogovarjali s predsednikom izvršilnega odbora Alojzem Lampičem in tajnikom Branetom Pečanom. Osnovna po-zorost je bila namenjena osnutku novega zakona o davkih občanov.
»Smatram, da novega zakona o davkih občanov ne potrebujemo,« je odločno dejal predsednik izvršilnega odbora Alojz Lampič in utrdil to izjavo s podatkom, da je bil ta zakon sprejet pred dvema letoma z obljubo, da bo veljal najmanj celo srednjeročno ob-dobje 1986-1990. »Zakon bi bilo treba res popraviti na nekaterih mestih, saj ima nekaj pomanjkljivosti, o katerih pa bomo sprego-vorili kasneje.«
Kaj ste ugotovili v razpravi?
»Najprej sta osnutek obravnavali sekciji gostincev in avtoprevoznikov. Slednji so pri-šli do frapantne številke, da bi morali nare-diti na leto okrog 50 milijonov prometa za poravnavo pavšalnih obveznosti. To je se-demkrat več kot v združenem delu. Sprašu-jeino se, ali je mogoče vnaprej določati pro-met, tako kot to zahtevajo kriteriji republi-škega komiteja za promet in zveze. Zavedati se moramo, da avtoprevozniki ne poslujejo pod enakimi pogoji kot prevozniške organi-zacije združenega dela. Zato menimo tudi v izvršilnem odboru, da predlagana določila niso sprejemljiva. Ugotovili smo, tako kot tudi sekcija gostincev, da kriteriji na podlagi števila stolov v lokalih in podobnih meril, ki določajo promet in iz njega izhajajoče ob-veznosti ne morejo biti realni. Zato gostinci pozivajo, naj se davki določajo na osnovi prometa, ne pa kar pavšalno.«
Je predlagatelj spoznal neprimernost svo-jega predloga?
»Pripravljalci so očitno spoznali, da osnu-tek ni primeren,« je sklepal tajnik Brane Pečan, »saj je že drugič umaknjen z dnevne-ga reda zasedanja zborov republiške skupš-čine. Najbolj zoprno je to, da je osnutek pripravljen na pamet, brez primernih pred-izkušenj in brez ustreznih strokovnih podlag.«
Obrtniki ugotavljajo, da je osnutek nove-ga zakona o davkih napisan »na hrbet« dese-tini obrtnikov, oziroma najmočnejšim. S ta-kim stališčem pa se obrtna združenja ne morejo strinjati. Zato pozivajo vse odgovor-ne, da se ne izgovarjajo, da so novi zakon o davkifr zahtevali obrtniki, ampak, da na-tančno poslušajo njihove pripombe. Te pa so namenjene predvsem drugim zakonskim
določilom, ki ovirajo razvoj zasebnega dela drobnega gospodarastva. To so določbe o amortizaciji, o revalorizaciji osnovnih sred-stev, o ponovnem vrednotenju odpisanih sredstev, o prometnih davkih na osnovna sredstva in repromateriale. o popolni ustavi-tvi uvoza osnovnih sredstev, o DURu in o kreditni politiki. Že več let zahtevajo spre-membo teh zakonskih določil in ne zakona o davkih občanov.
Ali take razmere v obrtništvu vplivajo na zanimanje za zemljišča v obrtnih conah, ki jih je z velikim naporom in posluhom za razvoj drobnega gospodarstva pripravila na-ša občina?
»Na zanimanje za nove lokacije sta vpliva-la podatek o komunalnem prispevku in usta-vitev kreditiranja,« je izpostavil dva negativ-na vpliva Alojz Lampič.« Za 400 kvadratnih metrov veliko parcelo, od katere je zazidlji-vih 150 kvadratnih metrov, je potrebno dati 16,5 milijonov dinarjev. Tako sta v coni pri Plutalu menda ostala le še dva kandidata. Ko stno začeli govoriti o teh conah, je večina kandidatov pričakovalo, da bo zadostovalo za začetek milijon ali dva milijona dinarjev, potem, pa bodo s krediti in na druge načine dokončali obratovlanice. Zal so se ti načrti, s komunalnim prispevkom nad 1,6 milijarde starih dinarjev, sesuli pri večini zainteresi-ranih.«
»Naj pokomentiram trenutno stanje,« se je v razpravo vpletel Brane Pečan. »Ko smo prosili za obrtne cone, je bilo še nekaj de-narja, sedaj imamo obrtne cone, nimamo pa denarja.«
Ža varne stroje in naprave
»Poudariti moram, da je v našem združe-nju sedaj nad 1600 obrtnikov. Ves poseben zakon obvezuje, da morajo na tri leta prc-gledati stroje in naprave. Ker pa imamo obrtniki veliko najrazličnejših obveznosti, smo se na izvršilnem odboru odločili, da bomo poskrbeli za pregled strojev in naprav. Z Zavodom za varstvo pri delu smo sklenili celotno pogodbo o opravljanju tch storitev v naših obrtnih delavnicah. Prijave bomo sprejemali v naši pisarni in obrtnike tudi spominjali na to pomembno obveznost. Na osnovi pogodbe smo dobili 20-odstoten po-pust na ceno in le upamo lahko, da bodo obrtniki - letos naj bi jih bilo 300 do 400 opravili to dolžnost. Sklenili smo tudi, da bomo obrtnikom pomagali tudi pri odpravi podsledic zaradi nezgod ali nesreč. Kako, pa je mogoče natančneje izvedeti v pisarni na-šega združenja,« sta obrazložila to novost v delu združenja predsednik izvršilnega odbo-ra Alojz Lampič in tajnik Brane Pečan.
STANE JESENOVEC