beto III. TflST, dn£ 5. avgusta 1910. Štv. 30 Izhaja v Trstu n«, peta op 5. pop Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. UiUfllštTO li lpronlitro ul. del Lavatolo it. J, i. Telefon 18-67. Posamezne štev. oo prodajajo po 8 atot Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. se vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". p*** Pozdrav hrvaški Puli! , Ko to pišemo so v polnem teku priprave za veliki izlet N. 1). O. v Pulo. V nedeljo dne 7. avgusta 1910. ob 5. uri zjutraj odplule bodo na orjaškem parniku A. A. »Argen-tina“ stotine in stotine narodnih delavcev in ostalega občinstva iz vseh demokratično nadalinjenih slojev, da na slovesen način vrnejo obisk puljskim rojakom in somišljenikom, oni obisk, bi je na tako eminenten način poveličal nepozabno obletnico N. I). O. in slavnost razvitja nje modre zastave dne 8. avgusta 1908. leta. Pozdravljena nam bodi starodavna Pula, kulturni in gospodarski sede/, slovanske misli v Istri, pozdravljen nam bodi krepki in čili bratski, hrvaški narod, ki po svojih pionirjih, delavcih, malih obrtnikih in kmetovalcih, pod vodstvom narodnega mučenika Matka L a g i n j e, vodi tja — na tleh rimske Arene, titanski boj za našo skupno stvar, za obrambo naše narodne posesti. Častimo se pripadati levemu krilu demokratičnega življa v našem narodu, priznavamo se demokrate od glave do pete. Za to beležimo z neutalji-vim veseljem in zadoščenjem tudi ob tej priliki neovrgljivo dejstvo, da tudi v Puli tvorijo »mali« oni krepki in oživljajoči element, na katerem sloni vsa hrvaška pozicija v Puli. ‘Ob krutem bojii za vsakdanji kruh najdeta puljski delavec in kimetovalee časa in volje tudi za izpolnitev vseh dolžnosti, ki jima ob danih razmerah in v danem času nalaga pripadnost k njunemu zatiranemu narodu. Slava mučenikom, slava junakom! V nedeljo preplujemo istrsko obalo, da Vam viijemo lovor — vence, da Vam izrečemo v vznešenih in iz globine srca izvirajočih Čuvstvih, svoje misli, ki se stekajo v klicu : »Dostojni ste Vaše matere 1“ A — stopili bomo na puljska zgodovinska tla tudi kot delavci, kot »ositel ji demokratične misli. Nepregledne vrste skromnih a zavednih in Uevstrasenih junakov dela, naj po-SvedoČijo celemu svetu, da smo vzajemni v veselju in v žalosti, da se pa naša delavska vzajemnost razlikuje od one proslavljene ognjenosti, ki sloni izključno na programatičnih člankih in znanstvenih dogmah. Naša vzajemnost naj bo izraz srca, n e r a z r u š 1 j i v i h o d n o š a j e v. ki jih prouzročuje edino le pripadnost k isti — tlačeni — pasmi. V tem trenotku veljaj prej kot slej geslo »Pogumno naprej 1« V naši slogi je nemoč drugih. V smrtnem strahu pred našimi delavskimi bataljoni, naj le kličejo na pomoč vraga, celo politično upravo. A vse zaman. Streti nas ne morejo več. Prepozno. Mi ostajamo ! Pripravljamo se v slovesnem razpoloženju za nedeljski izlet v Pulo, ki naj zopet manifestira prijatelju iu sovražniku, da na svojem napredovanju ne poznamo in nočemo poznati ovir. Zato pošiljamo že danes v duhu svoj prvi pozdrav cilju nedeljskega dneva — hrvaški Puli ! ODHOD IZ THSTA točno ob 5. uri zjutraj, iz pomola Sanita. •• zveza •• JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. zjž.— Vnebovpijoče razmere. Kaj se je pa sedaj zgodilo, čuj in strmi, tovariš, slovenski delavec ! To že presega vse meje. Bilo nam je namreč že večkrat obljubljeno od našega prvomestnega predstojnika g. višjega komisarja, na naše večkratne prošnje naj se nam kaj poviša plačo kajti sto plačo kakor je sedaj 3 K do 3 K 40 v. skoraj ni mogoče živeti, zlasti ako se vpošteva da jih je tudi nekaj zraven, ki so poročeni in imajo več otrok. Ob tej oderuški stanovanjski draginji in draginji živeža se za res Trst ne more primerjati z nobenim velikim mestom. Tedaj g. višji komisar nam je obljubil, da bo storil kar bo v njegovi moči, samo naj še počakamo do meseca julfja, kajti poprej da ne more. Toda — glej čudo! Imel je namreč besedo tudi naš ljubljeni g. delovodja (Werkmeister). Le ta, je klasificiral povišanje plače, seveda po njegovem nemškokultumem načinu tako, da so dobili povišanje plače le tisti, njegovi nemškokulturonosni odrešenci, kateri so šele nekaj mesecev v službi, tako da imamo sedaj skoraj vsi enake razmere tistim ki so 2—3 leta in še več pri železnici. Toraj samo Nemci, izjema en sam Slovenec ki je tudi dobil 20 v., Nemci so seveda dobili 30 v. da, celo 60 v. je dobil jeden Nemec, o katerem bi se skoraj reklo, da je peto kolo pri vozu, ravno toliko vefja on pri železnici. Seveda je izučen mizar pa kar je „Stramm Deutsch“ in ima dober „Mundstuck“ mn seveda ne treba nič delati ker on ,, markira" za „Technisclie Beamte". Ker je pri c. k. drž. žel. v se mogoče in da si je prišel še le pred par mesece?, ima danes 4 K. Kar nima še nobeden drugi delavec. In vse to četudi tale „Technische Beamte" sedi pri mizi in gleda skozi okno, ali pa gre malo na sprehod dočim se mi ostali delavci v delavnici moramo potiti zjutraj od 7 in pol in zvečer do 6 ure. Pri vsem tem je pa težko, da bo kdo izmed nas dosegel tisto plačo, posebno pa Slovenec ne. Mi se ne zgražamo zaradi tega ker ima on danes 4 K akoravno je še le pred kratkim časom prišel, ampak mi pravimo da bi morala biti mera za vse jednaka, ne pa Nemcu vse in Slovencu figo. Priporočamo torej to enako mero g. višjemu komisarju Neuhuberju in g. višjemu inšpektorju Wall-tu, da to stvar preuredijo, da se ne bode javnost zgražala nad takim početjem, saj tudi mi slovenski delavci imamo na vse zadnje pravice do življenja ! Vam pa tovariši delavci v Signalni delavnici kličem vsem : Vsi v našo organizacijo, kajti v edinosti je moč. Tudi zaradi službenega in delavnega reda bi imel še dosti za opisati, kako se postopa z delavci pa tisto prihranim, za danes dovolj prihodnjič kaj več. zjž — Vedno Isti zistem. Že ope-tovano smo povdarjali na tem mestu, ali zaman. Kedaj pride čas pri c. k. ravnateljstvu državne železnice, da se bode oziralo na svoje uslužbence, ki že leta in leta služijo pošteno na železnici ? ! Mesto tega se boljša mesta še vedno rezervirajo za kakšnega nemškega „hajlovca“. Akoravno se je vslužbenec trudil svojih 15—18 let za železnico, ki jej je žrtvoval vse 8vo je življenje in zdravje, pride do položaja, ko bi lahko prišel do boljšega mesta, pa glej, že stoji za petami privan-drani protežiranec in mu zasede toliko časa pričakovano mesto! Takih slučajev je vsaki dan, vendar pa hočemo navesti konkreten slučaj: Mož je že 15 let pri državni železnici in sedaj se mu kaže prilika, da bi lahko dosegel boljše mesto. Čuje se pa že sedaj, da pride na izpraznjeno mesto neki Nemec, poduradnik. Na podlagi teh govoric je torej gotovo, da omenjeni vslužbenec, ki je za ta mesto sposoben bo zaman čakal na izpraznjeno mesto ter bolj kakor gotovo ostane i nadalje na svojem mestu. Vendar bi moralo ravnateljstvo vpo-števati svojih vslužbencev ter jim dovoliti vBtop v višji razred, ker to je vendar lojalno in zahteva že pri malem delodajalcu, ki je privatnik in ki mora gledati kako bo shajal, a vendar skrbi naiprej za svoje vslužbence in potem za druge. Pri drž. železnici je to ravno narobe. Tukaj, ko bi morali biti vpoštevani vsi oni vslužbenci, ki so sposobni za kako višjo izpraznjeno mesto, se jih nadomestuje z drugimi oddajnimi vslužbenci, tako, da oni, ki službujejo v Trstu sploh jim in pričakovati boljšega mesta. Nam je že znan ta „špas“. Mi znamo, kaj želi stem ravnateljstvo državnih železnic. Ono hoče jednostavno, da vsa višja mesta pridejo v roke Nemcev. To pa ni opravičeno, kajti s tem se oškoduje interese svojega lastnega vslužbenstva, ki > je ravno tako sposobno za višjo službo, kakor ono nemško prišlo od zunaj. Pomisli naj tudi ravnateljstvo, da nadomeščanje tujih elementov, pomerja škodo za samo upravo, kf^jti zbog neprimernega občevanja z ljudstvom in s strankami zgubi vzgled na i vse zadnje tudi državna železnica! Naravno je tedaj, da na podlagi tega zistematičnega imenovanja ne pride na gori omenjeno mesto drugi kot — Nemec. Ako res pride kak Slovenec v višjo službo promaknjen potem mora že biti ali prav dober preganjač ali pa odpadnik in potu-rica. — Popolnoma prav je imel, ko je pred časom tovariš Bufon rekel: „ako ni nam mogoče doseči poduradniškega mesta kakor pošteni Slovenci-železničarji, nočemo ga doseči niti kakor poturice ali odpadniki". Ako imajo takšne razmere še nadalje trajati, potem je dolžnost naša, da vendar stopimo na prste onim, ki odločujejo. Predstojniki drž. železnice imajo že tako navado, da kličejo kakega „botra" od zunaj ! Obračamo se še enkrat torej do c. kr. ravnateljstva drž. železnice, da naj vendar enkrat sprevidi, da tukaj v Trstu imamo veliko zmožnih, poštenih in zdravih vslužbencev, ki bi vendar lahko odgovarjali svojej službi, ne da bi bilo potrebno škodovati jim se zapuščanjem v ozadje ! V slučaju, da se ponovijo taka ziste-matična promaknjenja, in da se bo od strani ravnateljstva preziralo stare vslužbence ki imajo vse kvalifikacije za tako službo, bomo prisiljeni storiti svoje korake na kompetentnem mestu. zjž— Izlet v Pulo. Vsi oni železničarji, ki se odpeljejo po drž. železnici na izlet N. D. O. v Pulo, naj se priglasijo v petek ali v soboto v naših prostorih, kjer dobe društveno znamenje. zjž— Železničarje m na znanje. „Liga slovanskih železničarjev v Avstriji", je obvestila predsedstvo Z. J. Ž., kakor smo pred kratkem poročali, da se bode vršil manifestacijski shod ?Lige slov. železničarjev v Avstrili" v zlati Pragi, in sicer dne 10., 11. in 12. septembra t. 1. Danes objavljamo spored tega mani-festacijskega shoda : L) v soboto, dne 10. septembra dopoludne; a) sprejem gostov, b) zborovanje delegatov „Lige“ o skupni organizaciji, in c) zvečer komerz na čast jugoslovanskih in poljskih gOBtov na otoku „Ž o f i n s k e m" : Dne 11. ob 9. uri dop. manifestacijski shod „Lige“ pod protektoratom mestnega zastopstva kraljevskega mesta Prage, v veliki dvorani na otoku »Žofinskem" s sledečim sporedom : 1) Službena pragmatika in uredba starostnega zavarovanja iu zavarovanje proti nezgodam ; 2) Uredba gospodarskih razmer železn. vslužbencev in železničarskih služb ; 3) Reorganizacija c. kr. državnih železnic in uredba jezikovnih vprašanj in 4) Predlog predsednika „Kola“ Miej-scoveho v Krakovu in tov. Bromowicze k ustanovitvi samostojnega demokratičnega dnevnika. Razen tega se bode na svobodnem dopoldanskem zborovanju zavzela „Ligaa, stališče posameznih samostojnih organizacij o predloga tov. Bromowicza, in bode sestavila resolučijo radi imenovanja uslužbencev, poduradnikov in uradoikov. Na shodu dne 11. septembra bodo poročali vsi zastopniki vseh slovanskih društev, in sicer : a) Društvo čeških železničarskih uradnikov: b) Deželne enotne železničarskih uslužbencev na Češkem; c) Zveza uradnikov poljskih železničarjev in d) Zveza jugoslovanskih železničarjev ▼ Trstu in društvo železničarskih uradnikov v Trstu. Dne 11. dop. zaupni sestanek delegatov o raznih tehničnih vprašanj radi skupne Narodno delavstvo! Dne 7. avgusta v Pulo! organizacije. Popoludne ogled mesta Prage in okolice ; zvečer odslovljenje. Z ozirom na važnost tega manifesta-cijskega shoda, so naprošene vse podružnice, da se gotovo udeleže tega velepomembnega sestanka. Pridite vsi, katerim je važnost organizacije na srcu, da ogledate mogočnost in moč „Lige“, bodite prepričani, da z veseljem bodo Vas sprejeli, no samo železničarje, ampak tudi druge narodne delavske organizacije v Pragi. Tov. železničarji ! Na svidenje v zlati Pragi. DRUŠTVENE ZRAKE sc bo dobivalo na parnika. <9(9® Trgovinska pogodba med flvstro-Ogrsko in Srbijo. Zanimalo bode naše čitate(je, ako jim podamo nekatere podatke o novi pogodbi sklenjene med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Po vsej Avstriji je delavstvo posebno občutilo grozen vdarec, ko so se pretrgale trgovinske zveze med Srbijo in Avstrijo. Občutili smo grozno draginjo posebno na mesu. Pričakovali smo z odprtimi rokami, da se omenjena trgovinska pogodba zopet sklene v blagor našega delavstva, in vendar danes smemo reči: izpolnjena je ta dolgo pričakovana želja! — No rekli bi: Bolje kasneje — kakor nikoli, Hrvatski pregovor pravi: „Bolje eno zlo, nego dva“, kajti z novo avstro-ogrsko-srbsko trgovsko pogodbo je prav malo dobila Avstro-Ogrska, a tudi Srbija ni veliko več dobila. Da, ravno tako, da ni sit ne volk in da ni lačna ne koza. Zakaj ? Zato, ker je pogodba leta 11108. bila za Avstro-Ogrsko veliko bolj povoljna. V tej pogodbi bilo je v vsem 670 člankov, ki so Avstro-Ogrskej dajali večjo prednost v dovažanju njenih industrijskih proizvodov v Srbijo. Nova trgovinska pogodba obstaja le iz 120 člankov za carinsko znižanje v korist avstro-ogrskega dovažanja v Srbijo. To je velika razlika. Kljubu temu, da ni Avstro-ogrska dovolila Srbiji dovažanje žive živali v svoje zemlje, si je vendar Srbija izsilila pravico dovažati svoje zaklane živine v plombiranih vagonih. Srbija sme sedaj dovažati v Avstro-Ogrsko Da leto 20000 volov in 50000 prašičev. To je za Srbijo velike vrednosti in važnosti, kajti Srbija je prav za prav poljedelska zemlja. In Srbija sme razven živali, izvažati žito, sadje in druge njene poljedelske pridelke. Kar se tiče dovažanja srbskih šliv (suhih) v Avstro-Ogrsko ni Srbija z novo pogodbo dosegla nikakih olajšav, ker je na ta le predmet ostala prejšnja stara carina. Gotovo je Avstro-Ogrska to napravila z ozirom na Bosno in Hrvatsko in Slavo- nijo, da tem zemljam ohrani boljšo prodajanje in večje cene. Srbija je vendar pridobila od Avstro-Ogrske zato nekaj več, namreč, da more prevažati po avstr o-ogrskih železnicah v transi to žive živali za Nemčijo in Švicarsko. To je za Srbijo jako lep gospodarski vspeh, ker s tem hoče Srbija nadomestiti ono, kar ji je odvzeto v izvozu zaklane živali v plombiranih vagonih v Avstro-Ogrsko. Za izvoz svojega žita je Srbija dobila najmanjše carinske postavke, akoravno ne bo Srbija v rodnih letinah zamogla dovažati v Avstro-Ogrsko bogsi-gavedi koliko svojega žita. Vendar bo mogla nasprono, to je v slabih letinah. , Značilno je, da je v novi avstro-ogr-ski-srbski trgovinski pogodbi prevladal vpliv avstrijskih in ogrskih agrarcev. Ta le vpliv je slab' in škodljiv za avstro-ogrsko industrijo, ki je prej imela v Srbiji plodo-nosno polje za svoj izvoz. Sedaj bo to drugače. Izvoz avstro-ogrskih izdelkov v Srbijo je za več let skoro povsem izgubljen, ato tem bolj, ker Italija in Nemčija imati z Srbijo ravno za dovažanje svojih industrijskih predmetov mnogo povoljnejše sklepe, za to ima Srbija s tema obema državama sijajno pogodbo za dovažanje žive živali in zaklanega mesa. Koliko nam je znano izvozna trgovina žive živali iz Srbije v Italijo bolj na roki, ker italijanski izvažatelji kupujejo direktno in poslujejo v Srbiji in imajo v Srbiji svoje posredovalce. Avstro-Ogrska dosegla je v glavnem z novo trgovinsko pogodbo od Srbije edino ugodnost z znižeojem carine za dovoz v Srbijo svojega stavbenega drva, pohištva, cementa, volne, steklenine, izdelanih kož, piva, porcelane in železnine. Vendar tudi s temi članki ne bo Avstro Ogrska tako izdatno poslovala s Srbijo, ker sije Srbija tudi te članke priskrbela za časa trgovinskega boja z Avstro Ogrsko pri drugih i\jej prijateljskih državah, s katerimi je Srbija zaključila onaj čas za njo dobre trgovinske pogodbe. Naravno, da so avstro-ogrski agrarci napravili veliko dobroto industrijalcem v Avstro-Ogrskej. Ravno tako morajo pa ti le hvaležni biti avstro-ogrskim agrarcem, da je nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo za dolgo časa, in mogoče tudi za vedno zaprla vrata avstro-ogrskim industrijalnim predmetom ! Srbiji ne bode prav nič žal! Ona je predvidita ia je na to napravila vse potrebne korake v pravem času, to je, še predno je zaključila trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko, Očividno je, da avstro-ogrska industrija pokupi samo drobne mrvice, padajoče s srbske gospodarske mize, okoli katere bodo držale svoj trgovinski banket s Srbi vse industrije drugih držav v Evropi, v prvi vrsti Nem- POD L I 3 T U Križ. Dragi „Delavec“ ! Življenje naše — in tvoje še posebej ■— je polno znoja in boja. Resno korakaš zjutraj na delo, da z neutrudno, krepko svojo roko priskrbiš sebi in ljubljeni družinici vsakdanjega kruha. Vesel in smel je tvoj korak, volja trdna in krepka, a v srcu... gloje črv v podobi skrbi: „Se li povrnem zdrav in čil v naročje svojih dragih ? „Jutranja zarja »zvesta zbujevalka" me spremlja na vsakdanje delo; me-li najde večerni hlad, da mi posuši znojno srago, ki mi jo je iztisnilo teško delo ?“ „Bo li moja žuljava roka še božala ljubljeno mi deco ? Se li vrnem „z dela in teže" v skromno, priprosto svoje stanovanje ?“ Koliko nevarnosti preži na-te na delu! Koliko groznih pošasti! Tam v rudniku : globina, različni gazi, tekočina ; pri hišah : visočina ; v tovarnah pa mašina. A to ni vse, še drugo je : Zaboji, teške vreče, — V fužinah ogenj peče; tam kladvo, klešče, šilo; tu žaga, bat, krmilo ; na morji kopnem, v jami povsod je za petami nevarnost in nesreča, tu mala, tam pa veča. — .... Tu lahko eksplodira, Da sapo ti zapira; Tam kolo te zajame Da stre ti noge, rame. — Gre deček ti pod tram,1) Si odgovoren sam. In težek bo odgovor!--------- Koliko je pridnih delavcev, ki postanejo žrtev svojega poklica ! Tega pripeljejo teško, smrtno ranjenega na dom; oni je izdihnil — ponesrečen — v nepopisnih bolečinah, — V duši prebritko, srce trgajočo zavest, da mu ne bode dano upreti svojega zadnjega pogleda v milo, ljubljeno obličje onih, ki so mu bili na svetu — vse; ne bodo mu blede, smrtno trepetajoče ustnice šepetale zadnjih, presrčnih besed v poslednje slovo. V takih razmerah si mora ubogi delavec iskati raznega razvedrila in krepila. Žalibog jih je še mnogo, ki se vržejo nezmernosti v naročje; nezmernosti, ki jim polagoma uniči in stre vse telesne in duševne sile. ') tramvaj. čija, prva prijateljica in zaveznica Avstro-Ogrske, za njo Italija, tudi prijateljica in zavoznica Avstro-Ogrske. Torej: Trgovinska pogodba med Av-stro-Ogrsko in Srbijo nam ni prinesla dobrega sadu. Avstrijski agrarci so vlekli na s voj mlin, ker so se zbali, da pogodba s Srbijo bi škodovala le njim, a niso pri tem mislili na škodo, ki jo s to pogodbo provzročajo delavcu. Dovoljuje se Srbiji uvoz v Avstrijo, kakor rečeno — 20000 volov in 50000 prašičev, vendar pa se dovoljuje po avstro ogrskih železnicah uvoz klane živali v Nemčijo. Zakaj bi se ne v prvi vrsti vpoštevali interesi avstrijskega prebivalstva, ki vne-bovpijoče stoče po tako visoki ceni mesa in po podraženju živil ? ! To je nečuveno ! Srbija si je pač znala dobro pomagati. Ona je znala, da z Avstro-Ogrsko ne bo šlo tako gladko, zato si je znala pomagati iz zadrege na drugi način in si je že pred časom zasigurala svoje trgovinske pogodbe z drugimi državami! ! V nedeljo vsi v Pulo! » ' • ca ISBBBSI Zadružništvo tao sredstvo za demokratizacija narodnop gospodarstva. Čitavo današnje javno življenje približuje se i naginje demokratizaciji. Bojevi, koji su se vodili za uvedenje načela „d e-m o k r a t i z a c i j e“ u politici poznati su. No ne ide se dandanas samo za tiem, da se preobrazi današnji politički život demokratizacijom, več se ide i zatim, da se demokratizira čitavo narodno gospodarstvo. Kako godjer poznaje današnji politički ustavni život svojega neprijatelja .absolutistu" (neograničenog gospodara), tako isto imademo u narodnom gospodarstvu malenu skupinu ljudi, koji namjeravaju navezati na sebe čitavu gospodarstvenu moč, te s tom gospodarstvenom močju činiti druge odvisne od sebe. Kakva je odvisnost od vremena i kako djelujo na narodno gospodarstvo, poznato nam je. Postao je položaj za gospodarstveno odvisne z vremenom nesnosan. Tražilo se je oslobodjenje. Započele su borbe proti kapitalizmu i ka-pitalistima. U svim vremenima na!azimo te borbe, koje so često pota vij aju u obli-cima krvavih revolucija Nekoč su mislili protukapitatistički bojevnici, da ubijanjem bogataša, nositelja kapitalizma i kapitalističnih težnja, uništavaju sve zle posliedice kapitalističnog gospodarstvenog sistema. Prevariše se — jer sistem je ostao, a novi nositelji se odmah našli. Vremenom pobiedilo je naravnje na-ziranje. Bogatstvo, združeno u rukama ne-kojih pojedinaca, samo po sebi nije nikakvo zlo. Pogibeljan postane kapital tekar onda, ako pokuša, udružer, u jednoj ruci, ili u rukama malenog skupa ljudi, povlastiti si razna važna tehnička gospodarska sredstva, razne važne gospodarske uredjaje, bez koj jih ljudstvo danas ne može izlaziti. Tak*1 gospodarski uredjaji jesu: novčani zavodi, trgovine, tvornice, rudokopi, železnice, p®' robrodi itd. Samo u onom slučaju, *ko malena skupina kapitalista potpunoma z®‘ vlada tim raznim gospodar, tehničkim sred' stvima, to se lahko dogodi, da dolaze lj®®1: koji se služe navedenim gospodarskim uredj®) ima samo kao konzumenti, u gospodarsku odvisnost kapitalista. Jer posliedni postanu ne-ograničeni gospodari te mogu kao takovi dikti* rati ciene kakve sami hoče da imadu. Svoj® gospodarsku nadmoč ukrepljuju si pomoč® kartela, trustova, ringova i drugim razni® udružbama, kojili je jedina svrlia skrb1« uvjek za takove ciene, koje noše kapital®' tima po mogučnosti čim veče dobitke. Tako se dogadja, da diktiraj u imenovani gospo-dari raznih važnih gospodarskih tehniški'1 sredstava mnogoputa pretjerane ciene. "■ Konzumenti (potrošači) to mnogo težko osječaju, a to tim više jer od gospodarske slaboče ovisi s k o; rouvjek i politična slabost1 odvisnost. »Ognjem i mačam", — kako več spO’ menusmo, nisu se mogle promjeniti, niti te narodno gospodarske razmirice. Do uspjeh® u borbi protiva narodno gospodarski'1 obsolutista može voditi samo jedan put: udruženje, organizacija s vi® gospodarsko slabih, koji imaj® namjenu, ustvariti takove gospodarske uredjaje, koji če pod vodstvom i u vlastnosh cjelokuprosti gospodarsko slabih, njih g°" spodarski emancipirati (osloboditi). Tako je nastala nova gospodarska obličnica: zadruga (udruga). Prema tomu možemo definirati zadr® žništvo i kazati sliedeče: Zadružništvo je organizacija sveukupnog malenoga kapital, s kojim ne go* spodari (ne rozpolaže) malena skupina ljudi, nego stim kapitalom gospodare (raz-polažu) svi posjednici malenoga zadružno organiziranoga kapitala putem cjelokupnog zadružništva izabranog vodstva (uprave). Zadruga neima namjene tražiti gospodarske koriti malene skupine ljudi na štetu drugo velike skupine. Zadruga imade zadaču bri' nuti se jednakomjerno za gospodarsku ko-rist svih zadružnika. Zadružna organizacij® nuždna je veakom gospodarsko slabo® čovjeku, pa bio taj seljak, obrtnik, činov-nik ili radnik. U obče ona je nuždna svi® onima, koju su bili nekada ili su jošte iz-ručeni na milost i nemilost nositeljima kapitalističnog gospodarskog sistema. NDO Izlet v Pulo se vrši ob vsakem vremenu. da u Trstu može ponosno reči, nje ni ona ^adrugarskom pogledu najpo-slijednija. Ustrojili smo konzumne zadrugo u Trstu i okolici imamo zadružnu krčmu, a sada ustrojamo „ui o č a n u z a d r u g u“> Ne leži dobrobit radničtva samo u stru-kovnoj organizaciji, nego strukovnu orga-nizaciju mora poduprti i ekonomska organizacija, jer ekomski jače radničtvo če lakše odhrvati svoga prastarog kapitalističnog neprijatelja. —s* No, tudi tostran se je začelo daniti in jasniti v glavi in srcu delavca in tak (delavec) si išče moči in razvedrila v društvih, v organizacijah, v strokovnem in stanovskem časopisju. Se ve, da so mu potrebne tudi zabave sploh, kakor: veselice, gledališče, ples, pijača, petje, izleti ; a vse to. „Vedno naj mi bode zmerno, Svoji »mošnjici" primerno; Kdor predaleč sega mi, — Žep in glava mu trpi". Poleg teh razvedril naj te tolaži, dragi „Delavec“, zavest, da kakor ni cerkve, tako ni človeka brez križa. . -Učitelj, advokat, Profesor, kandidat, Sodnik, njegov pisar, Zidar in oratar1), Trgovec in poštir, Vsak sluga, vsak pastir, In v kočici domači — Vsakdo ima svoj križ Nobeden — paradiž". Rekel sem, da tudi strokovno in stanovsko časopisje nudi delavcu zdrave zabave in prave koristi. Ker pa je resničen izrek, da „prememba ugaja", dovoli mi, dragi »Delavec", da se držim tudi jaz *) kmet. tega v r. snici veljavnega izreka in se oglasim v tvojih predalih s tako varijacijo ali premembo, ki, — čeravno ne spada n* strokovno ali stanovsko polje, morda ti vendar utegne ugodit'. — Volja moja j® dobra in prava; je li pa dosežem s te® svoj namen ? Če je bila pri meni dobra volja prosi tebe, da — — — „sodnik ti je 8rce“ Ker ti „Delavec“ glasilo N. I). 0-> ki poznaš njeno »dejanje in nehanje", bilo bi dobro pričeti s kakim narodnim blago®) narodno povestjo, pravljico itd — A kaj pa je po mojem menenju najbolj nar dno • — To, kar je vseh narodov last. In to je ? — Križ! Se ve! saj ga dobiš p® vsih narodih ; tudi med Turki ; največ p® pri Slovencih. Vprašaj tega ali oneg® človeka, če so mu znani razni križi, i® odgovor bo: »Križi? — znani? — in &e kako ! Toraj pričnem s kratko razpravo 0 »križu". Bo-li ta razpravica dolgo — ®*| kratkočasna, je odvisno od tebe. čim ve® te tare »križav", tem kratkočasnaša bOj Poprej pa dovoli, dragi „Delavec da se obrnem do tvojega urednika P® stari, običajni navadi. — Gospod ur di.i^ - (Pride še.) Domače vesti. L' li a ti i« m d— Na pekovske pomočnike se je vrgla socialna demokracija v Trstu ▼ zadnjem času z vso silo. Pred par dnevi je namreč sklicala aocialnodemokratična zveza pekovskih pomočnikov zborovanje, na katero je vabila na vse mogoče načine, vzlic temu da udeležba nikakor ni bila taka, kakoršne so pričakovali. In res kunštni so ti gospodje. Dasiravno je med pekovskimi pomočniki v Trstu ogromna večina Slovencev, se je vendar to zborovanje vršilo samo v laškem jeziku. Pri zborovanju so bili tudi Slovenci v večini, a socialdemokratičnim gospodom se ni zdelo vredno, da bi Spregovorili tudi samo eno slovensko bledico. Socialni demokrati hočejo razviti med pe kovskimi pomočniki velikansko agitacijo, ker hočejo priti na dan z mezdnim gibanjem. A kaj hočejo, ko velikanska večina pekovskih pomočnikov noče niti slišati o njihovi italijanskonarodni internacionali. Slovenski pekovski pomočniki pa jim nočejo na njihov internacionalni lim, dasiravno jih vabijo s slovenskimi vabili. Seveda, vabila te še še, ali da bi pa izpregovorili slovensko besedo, to jim pa že ne da več njihova italijanska zagrizenost, In taki ljudje hočejo potem voditi mezdno gibanje ! Seveda, radi bi imeli slovenske-člane, ker so dobri plačniki, ker redno plačujejo organizacijske prispevke, d.čim iz Italijana z vso silo ne izprešaš onih par stotink za organizacijo. S slovenskim denarjem bi radi igrali gospode, a da bi pa priznali zato Slovečem tudi kake pravice, tega pa seveda ne. Zato pa tudi poživljamo slovenske pekovske pomočnike, naj se nikar ne dajo speljati po socialnodemokratičnih agitatorjih na led, temveč naj se rajši oklenejo N. D. O., kjer najdejo v stro kovni skupini pekovskih pomočnikov najboljšo in najtrdnejšo obrambo svojih koristi. Prepričani naj bodo, da jih bo N. D. O, znala braniti v vsakem slučaju. Ako pride do mezdnega gibanja, je N. D. O. vedno pripravljena postopati sporazumno z drugimi delavskimi organizacijami, ako je to v korist njenih članov. Tako bodo gotovo našli slovenski pekovski pomočniki v N. D. O. vedno varno zavetje in boljše varstvo svojih interesov, kakor pa v internacionalni socialni demokraciji, ki že naprej -vpije : le denarja, le denarja ! d— Izlet v Pulo! V nedeljo torej vsi v Pulo! Nobeden Slovenec Trsta in okolice ne sme manjkati. Preskrbljeno je za zabavo, pijačo in jedačo, vse po zmernih cenali.V Puli si bodo izletniki ogledali c. kr. vojni arzenal, c. kr. muzej in druge zoamenitosti. C. kr. mornariška uprava dovolila je izletnikom poseben parnik na razpolago, da si lahko ogledajo bojne ladije, ki so v vojnem pristanišču. Slovenci ! Ne zamudite torej priliko se vdele žiti izleta v Pulj, ker vam že danes lahko povemo, da pomen je velik, posebno že zato, da se pobratimo z našimi hrvatskimi tovariši d— Sestanek N. D. O. v Škednju. V soboto zvečer sklican je bil v „Kons dr. v Škednju sestanek krajevne skupine. 1’ov. preds., je v toplih besedah razložil pom»n zaupnega sestanka. Na to je dal besedo zastopniku centrale tov. Godniku, ki poudarjal, da N. D. O. sklicuje po vseh krajevnih skupinah sestanke, da tako imajo priložnost zaupniki povedati oziroma poročati o gibanju organiziranih tovarišev. Razpravljalo se je o več internih stvareh krajevne skupine, ki so zaupniki vzeli na znanje. Za besedo se je oglasil tov. Babič, ki je toplo priporočal zaupnikom izlet v Pulo, kar so navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje. Takšne sestanke — kakor rečeno — sklicuje N. D. O. povsod koder je sedež krajevne skupine, da pride odbor v dotiko z zaupniki in da osebno čuje razloge ali pa zahteve do odbora od članov. Pričakovati bi bilo, da na omenjene sestanke v prihodnjič ne bi nobeden od zaupnikov manjkal, ker so velikega pomena. d— Delavstvo sebi! Že večkrat smo poudarjali, kolikega pomena za organizacijo je dobro urejevano strokovno glasilo. Tudi N. D. O. ima svoje glasilo, našega »Narodnega Delavca", keterega se pač res le premalo spominja. Ako pogledamo drugam, v druge organizacije, nahajamo v njihovih glasilih vedno izkazane lepe svote kot darila za njihova glasila. Nsj bi tako bilo tudi pri naB. Zlasti opozarjamo narodno delavstvo in tudi drugo narodno občinstvo na potrebo podpore za naše glasilo sedaj, ko poleti v Pulo. Velikanske množice ljudstva bodo navzoče pri tej prireditvi in ako bi se vsak spomnil ob tej priliki našega »Narodnega Delavca“, kako lepa svota bi že bila to. Na parniku, pri veliki ljudski veselici, pri povratku — le par stotink tudi za naš list ! Ako žrtvujete v druge namene, zakaj ne bi tudi žrtvovali za svojo lastno izobrazbo! Cim bolj bo delavstvo podpiralo svoj list, tem več poučnega gradiva bo mogel prinašati, tem boljše bo tudi mogel zagovarjati vaše pravice in koristi. Zato pa, narodno delavstvo, v nedeljo dne 7. avgusta, ne pozabi »Narodnega Delavca “ ! d— Izletnikom NDO naznanjamo ! Za kosila jo vsestransko poskrbel posebni odsek v Puli. Na parniku „Argentinia“ bo posloval v posebni dvorani odsek s puljskim tovarišem Muzoličem na čelu, ki bode izdajal izletnikom nakaznice za določene gostilne. d— Parnik »Argentina" odpluje iz Trsta ob 5, uri zjutraj iz pomola Sanita. Na parniku bo svirala narodna godba »Lira" iz Sv. M. Magd., udarjali bodo tamburaši pevskega društva »Trst". Pevsko društvo »Ilirija", ..Čitalnica" iz sv. Jakoba, pevsko društvo »Trst" iz Trsta in pevsko društvo »Zastava" iz Lonjeria se vdeltžijo korporativno izleta v Pulj. »Delavsko podporno društvo" se vdeleži po deputaoii. d— Dne 7. avgusta izlet v Pulj. Naprošeni so vsi zaupniki in drugi tovariši, da se udeleže na sestanek v soboto zvečer v ulico Lavatoio, da se vse potrebno ukrene za izlet v Pulj. d— Krajevna skupina N. D. O. za Sv Marco in Sv. Andrej naznanja svojim tovarišem, da se vsi udeležijo izleta s posebnim parnikom »Austro-Americane" -—»Argentina", ki odpluje iz pomola »Sa-nitfi" ob 5. uri zjutraj. d - Cesarske vaje za letos odlo žene. Na željo cesarja avstrijskega z dogovorom z generalnim štabom so se odložile letošnje vaje radi bolezni na konjih. Tako poročajo uradni listi. Drugi listi pa pravijo, da se letošnji cesarski manevri ne odložijo radi omenjenega vzroka, temveč, da so bili predloženi slabi načrti, po katerih je nemogoče izvesti take vaje. d— Peš izlet. Podružnica N. D. O. v Solkanu priredi v nedeljo dne 7. t. m. peš izlet na Trnovski gozd in vrh Zmrzovca 1406 metrov visoko, ter skozi Lokve nazaj v Solkan. Odhod iz Solkana ob 3 in pol uri zjutraj. Kosilo se vrši na vrhu Zmrzovca, zakar naj vzame vsak zase kar bo potreboval s seboj. Vabi se vse člane in prijatelje društva na mnogobrojno vde-ležbo. — d— Velika slavnost na Opčinah. Dne 21. avgusta t. 1. vrši se na Opčinah velika slavnost. Telovadno društvo »Sokol" in pevsko društvo »Zvon* slaviti: prvo, obletnico, drugo pa dvajsetletnico svojega obstanka. Ker je večidel čistega dobička namenjen za zgradbo sokolskega doma na Opčinah priporoča obilo udeležbo d— Delavstvo in zadružništvo. — Začetkom tekočega leta so poročali razni listi o ustanovitvi socijalnodemokratičnega zadružnega denarnega zavoda v Gradcu. Zanimivo je zasledovati, kako se stališče socijttlistov napram zadružništvu izpremi-nja. Mnogi sploh niso hoteli vedeti o zadrugah ničesar, drugi so priporočali usta-novljanje delavskih konzumnih in delavskih produktivnih zadrug. Slednji so zmagali. Danes je delavsko (socijalistično) kon zumno in Droduktivno zadružništvo izredno močno v Nemčiji, Angliji, na Francoskem in tudi v Avstriji ga je že mnogo. Potom teh zadrug pride torej pridelovanje in prodaja v roke delavstva samega. Vkljub boju proti kapitalizmu so vendar tudi vsa ta delavska podjetja skoz in skoz kapitalistična, razlika je ta, da stopa tukaj na mesto pojedinega velikega kapitalista skupina delavcev — manjih kapitalistov. Napredka je v tem toliko, da od zadružnega kapitalističnega podjetja nima dobiček samo ena oseba, temveč vsi zadružniki. Zadružno gospodarstvo je torei socialistom na vsak način nekoliko bližje, kakor pa staro privatnokapitalističpo. V prvi vrsti pa je bilo socijalistom pri ustanov-ljanju teh zadrug merodajno spoznanje, da more biti v boju proti kapitalizmu delavstvu zadružno-, kapitalistična organizacija velika podpora. Iz delavskega sveta. ds— Delavci in kapitalisti leta 1909. Lani se je pri nas začelo veliko govoriti o gospodarski krizi. Tovarnarji in kapitalisti so tožili, da- bo velika obrt propadla in da gre kupčija slabo. Žito so na mnogih krajih znižali delavcem plače, češ, drugače moramo delo ustaviti. Posegla je vmes draginja. Stanovanja so se podražila, navadna hrana je postala luksus. Največ so pri tem trpeli delavci, mali kmet in mali obrtnik. Vsak pa je mislil, da se tudi tovarnarjem .res tako slabo godi, kakor se trdi. Temvečje je bilo naše začudenje, ko smo čitali po kapitalističnih listih, koliko dobička ima ta ali ona kapitalistična družba ravno v letu 1 909, ki je bilo baje tako »slabo za kapitaliste". Iz teh poročil posnemi jeno, da so dobički pri kapitalistiških družbah večinoma še poskočili, le malokje da so neznatno padli. Nekaj izgledov ! Družba železarn na Ogerskem jma 33°/c dobička; avstrijska družba za železo 18°/0 dobička; češko moravska tovarna za stroje 16°/0 ; razne tovarne za sladkor lO0-'., ; tovarna žel. strojev na Dunaju 32*Vo. To je le nekaj izgledov! Pripomnimo naj še, da so tovarne še z večjimi dobički. »Avstrijska splošna zavarovalna družba zoper nezgode" je imela 1. 1908, 50°/0 dobička!! Tej le družbi je v letu 1909 narasel dobiček za 5°»!! Ravno tako so narasli dobički drugim kapitališkim družbam. Vidimo torej, da so bile tožbe kapitalistov le izmišljene, da bi s tem ložje odirali ljudstvo. — Ljudstvo je vezano na samopomoč. Ta samopomoč pa je : zadružna in strokovna organizacija. . DAROVI. Za godbo N. D. O. so darovali : po 1 K Gulj, Mihelič, bivši predsednik »Jadrana". Slavec ; po 40 st. Klun, Čepek Vatovec, Barič, Blažek, Tence, Tominec in Zidarič; po 20 stot. Vodopivec. Sajina, Meglica, Jerič ; skupaj 8 kron. Kot delnp vstopnino k godbenemu od seku so vplačali: po 5 K Babič Ant. in Zidak Mio, Kapelj Dom. 2 K, Zidarič Ant. 1 K. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. * Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA ,,EDINOST“ ▼ Trstu. flajvecja slovenska manijakturna trgovina v Crstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. t) zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, moške in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za ši-viljein krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. MT Udom Jf. J). 0. dajeva 10°;o popusta □ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q m el CENE ZMERNE. TELEF0N 16-83 V • (d Na obroke u Velika izl nenega ® S «e E .s. g. t Uelika zaloga izdelanih oblek c« E rt za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna s s? ? kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje' priporoča slav. občinstvu svoje gostiln® „A1I’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmatl“ ulici Zudeeohe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slaščičarno ul. Mlolin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat ta dan svež krub in razne sladščice, potice itd. Udani Josip Taučar- Počakaj me, počakaj I kam tečeš tako hitro ? v Ze par ur letam in iščem trgovino, v kateri se govori slovenski, pa jo ne morem najti; kupiti bi si moral obleko. Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina ? Prosim Te povej mi takoj! Če hočeš biti dobro postrežen, pojdi, kamor zahajamo mi vsi, namreč k V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečke, po jako ugodnih cenah, ter blago prve vrste. Dobiš tudi vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, te, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in rujave, rumene in bele, naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd. Na razpolago je še kakih 2500 letnih Oblek za moške, ter se zaradi pozne sezije prodajajo z znižanjem 20% vseli cen- Vrhutega dobi darilo vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.— Hvala lepa, sedaj grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, ka potrebujem. Na svidenje! aBBBhmlVnii liMrni, AVSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 23. juliia parnik „0ceana‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 28 julija parnik „Sofia Hohenberg" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, alloa Kolin Flooolo it. 2. ali pa b kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. g Cene nizke ATTTFj 1882 KonKnrcnce Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svilenine, raznovrstni okraski zft šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in se prepričati - JADRANSKA BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmfo St. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA V^ED^OSTflE PAPIRJE (RENTE, JBMGACIUE, ZASTAVNA PISJWIA, PRIORITETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.) — VALUTE lfi DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. , .*** ----Uradne ure; O - 12.} 2-30 - 5.3o. _ Brzojavi: ..JADRANSKA II Estoit menic in Maso, borzna naročila S#FE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 141 VLOGE NA KNJIŽICE 0 - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — — — _ Telefon: 1463 In 973. ==========