Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pa{ni{tva Problems of the Capercaillie Tetrao urogallus habitat conservation in Menina Mountain (central Slovenia) and infuence of pasture Zdenko Purnat1, Miran ^as2 & Miha Adami~3 1 Zgornji Dol 89, SI–3342 Gornji Grad, Slovenija, e–mail: zdenko.purnat@siol.net 2 Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: miran.cas@zgs.si 3 Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ve~na pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: miha.adamic@bf.uni-lj.si Na podlagi analize razporeditve rasti{~ in `ivljenjskega prostora divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (1508 m n.v.) na jugovzhodnem robu alpskega areala v Kamni{ko-Savinjskih Alpah smo na 19 rasti{~ih ugotovili zna~ilne razlike v habitatnih strukturah gozdnatih krajin med stratumom aktivnih in neaktivnih rasti{~ (stratum 1) in stratumom opu{~enih rasti{~ (stratum 2). Najve~ rasti{~ divjega petelina le`i v vi{inskem pasu med 1201 in 1400 m n.v. Dele` opu{~enih rasti{~ se zna~ilno ve~a s padanjem nadmorske vi{ine. Na povr{inah 500 m okoli centrov rasti{~ (78.5 ha) ugotavljamo v stratumu 1 vi{ji povr{inski dele` starega gozda (73%), zna~ilno manj{i dele` drogovnjakov (19%) in mladovja (8%) (P < 0.05) ter zna~ilno pozitiven vpliv vi{je pokrovnosti z borovnico Vaccinium myrtillus in brusnico Vaccinium vitis-idaea, ki skupaj z malinjakom Rubus idaeus prekrivata 22% povr{in (P < 0.02). V stratumu 1 ugotavljamo manj{o dol`ino fksne `i~ne ograje okoli pa{nikov (mediana 0) in ve~ snemljive `i~ne ograje (mediana 0–1.5 m/ha) kot v stratumu 2. Snemljiva `i~na ograja je v primerjavi s fksno v `ivljenjskem okolju divjega petelina primernej{a, kar odseva tudi zna~ilen pozitiven vpliv na ve~jo pokrovnost z jagodi~jem (P = 0.044). Nasprotno se ka`e zna~ilno negativen vpliv gostote krmi{~ za divjad na manj{o pokrovnost z jagodi~jem (P < 0.03). Dol`ine ograj skupaj z ograjami iz lesa ali kamna so podobne (mediana 25.4 m/ha). Multivariatna klastrska analiza razvr{~a {tiri najbolj zna~ilne spremenljivke habitatov v vejo aktivnih in vejo opu{~enih rasti{~ in potrjuje njihov odlo~ilni vpliv. Opa`amo negativen vpliv novodobnih sprememb pri gospodarjenju s pa{niki (pove~ana gostota `ivine, intenziviranje pa{nikov z umetnim gnojenjem, podalj{anje pa{ne sezone). V primeru varstva ogro`enih `ivalskih vrst ni dovolj ukrepanje ene stroke. Kompleksnost problemov zahteva sodelovanje vseh uporabnikov prostora. Klju~ne besede: divji petelin, Tetrao urogallus, razporeditev rasti{~, aktivnost subpopulacij, primernost habitata, alpska gozdnata krajina, pa{ni{tvo, jagodi~je, `i~ne ograje, Menina Key words: Capercaillie, Tetrao urogallus, distribution of leks, activity of subpopulations, habitat suitability, alpine forest landscape, pasture, wire fences, Menina Mt 1. Uvod in na cerkljansko–idrijsko obmo~je, v Karavankah, Kamni{ko-Savinjskih Alpah s prehodom v Zasavje, Divji petelin Tetrao urogallus je v Sloveniji raz{irjen v na Pohorju in Kozjaku, oddvojeni otoki pa so tudi Julijskih Alpah s prehodoma v Polhograjske Dolomite v sne`ni{ko-ko~evskem pogorju (Adami~ 1987, ^as 105 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva 1999a & b). Splošno stanje populacije divjega petelina v alpskem habitatu je slabo, z le še 44% aktivnih rastišč (od skupno vseh znanih 614 rastišč), v dinarskem prostoru pa že kritično, z le še 33% aktivnih rastišč (od 67). V dinarskem arealu je danes le še 8% slovenske populacije (Čas 1999a & b, 2001a & b). Rastišča so mesta, na katerih samci (petelini) spomladi ob jutranjem svitu z značilnim petjem vabijo in rastijo samice. So najpomembnejši del habitata, kjer preživijo večino leta (Adamič 1987). Posamezna rastišča so lahko v stabilnih habitatnih razmerah aktivna tudi več kot sto let (Adamič 1983). S telemetričnimi raziskavami je bila ugotovljena ugodna struktura življenjskega prostora: najmanj 60-odstotni delež odraslih gozdov, v strnjenih krpah z najmanj 48 ha in več okoli rastišč subpopulacij, t.j. v središčih zimskih habitatov (Storch 1994 & 1999). Zelo pomembna sestavina življenjskega prostora je pritalno rastlinstvo, predvsem borovnica Vaccinium myrtillus. Borovnice so ob drugem jagodičju za gozdne kure prehransko pomembne skozi vse leto (brsti, cvetovi, listje, jagode, ličinke in odrasle žuželke na grmičkih) (Storch 1999). Pokrovnost jagodičja in borovnic v območju habitatov naj bi bila vsaj 20%, najbolje 27% (Čas 1996, lastni podatki), kar potrjujejo sočasne ali kasnejše raziskave v bavarskih Alpah (Storch 1994 & 2002) in na Škotskem (Baines et al. 1995 & 2004). Pomembna so tudi mravljišča. Teh naj bi bilo vsaj 2-3 na rastišče (Čas 1996 & 2006, lastni podatki). V zadnjih desetletjih evidentiramo v Sloveniji podobno kot po vsej Evropi kritično nazadovanje populacijske gostote divjega petelina (Linden 1989, Čas & Adamič 1998, Čas 1999a & b, Storch 1999). Divji petelin je kot ena izmed glavnih lovnih vrst divjadi v deželah borealnih gozdov severne Evrazije ter kot atraktivna in ogrožena vrsta srednjeevropskih gorskih gozdov ena najbolj preučenih prostoživečih živalskih vrst sploh (Angelstam 1999, Storch 2000). Osrednje območje razširjenosti divjega petelina v predgorskem, gorskem in visokogorskem prostoru se krči podobno kot pri nekaterih drugih vrstah živali predvsem zaradi sprememb naravne starostne strukture gozdov s premalo odraslih gozdov (Žnidaršič & Čas 1999) in zaradi drugih negativnih dejavnikov (nemir in motnje zaradi neusmerjenega gorskega turizma in rekreacije, prevelika številčnost plenilskih vrst, intenzivno nabiralništvo jagodičja, zaraščanje zadnjih pašnikov, propadanje odraslih iglastih gozdov zaradi vpliva daljinskega onesnaženja zraka) (Čas 1999b, 2006 & 2007). Propadanje ali izginjanje starih presvetljenih habitatnih iglastih gozdov pa ob primernem sonaravnem gospodarjenju 106 z gozdovi povzročajo še klimatske spremembe po letih okoli 1980 in naravni razvoj sekundarnih gozdnih sukcesij z vraščanjem avtohtonih listavcev (Čas 2006, Čas & Adamič 2007). Po letu 1984 je bil divji petelin v Sloveniji zavarovan s prepovedjo lova (interni dogovor Lovske zveze Slovenije), po letu 1993 pa z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS 1993). Gozdnogospodarske organizacije na območjih rastišč od takrat po dogovoru upoštevajo poseben habitatu prilagojen režim gospodarjenja z gozdovi. Kljub temu da je življenjski prostor divjega petelina gozd, so za obstoj divjega petelina v domovalnih teritorijih današnje gozdne krajine z intenzivnim gozdarstvom habitatno pomembne mozaično razporejene površine pašnikov, s 5% deležem (Čas 2000c & 2006). Pašniki zagotavljajo v višinskih legah z vrstno pestro zeliščno plastjo in z bogatim jagodičjem in mravljišči subpopulacijam divjega petelina v določenih obdobjih leta pomemben vir hrane, zlasti še za podmladek (kebčke). V Hessnu v Nemčiji so kot najpogostejši vzrok smrti divjih petelinov opredelili žične ograje, s katerimi pogosto ograjujejo gozdno mladje (MikuletiČ 1984). Tudi raziskave na Škotskem so pokazale na pomemben vpliv žičnih ograj na smrtnost divjih petelinov (Catt et al. 1994). Pri nas se ograjenost manjših površin v gozdu pojavlja redkeje, pogostejša pa je ograjenost pašnikov, kjer se tudi v gorskem svetu, namesto tradicionalnih materialov, vse bolj uveljavlja žica. Paša pomeni tudi stalno prisotnost človeka in s tem negativen vpliv nemira (vzdrževanje pašnikov, obhodi in nadzor živine). Popašenost zeliščne plasti pa pomeni kritično pomanjkanje hrane in kritja zlasti za naraščaj gozdnih kur (Baines et al. 1995). Z raziskavo divjega petelina na Menini želimo ugotoviti primernost življenjskega prostora in odločilne kazalnike habitatno primernih zgradb in rab gozdov in gozdnih krajin, ki vplivajo na aktivnost subpopulacij na rastiščih, s poudarkom na vplivu pašništva. 2. Metode 2.1. Opis območja Menina je samostojna planota, orografsko ločena od celote Kamniško-Savinjskih Alp (Melik 1954). Na severu obdaja Menino Zadrečka dolina, ki se veže čez Črnivec v Črno, na jugu pa Tuhinjska dolina, obe zasnovani na močnih tektonskih črtah, na prelomih in celo narivih. Zato so pobočja Menine precej strma, še prav posebno na severni strani. Masiv Menine se razteza po dolgem od zahoda proti vzhodu v dolžini približno 15 km, medtem ko ga je v širino le za eno Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Slika 1: Alpske gozdne krajine okoli Menine nad 1000 m n.v. Figure 1: Alpine forest landscapes around Menina Mt above 1,000 m a.s.l. tretjino. Nad 1100 m n.v. je pogorje dolgo do 12 km in {iroko le od 2.5 do 4.5 km (slika 1). Razpon nadmorskih vi{in je od okrog 370 m ([martno ob Dreti) v Zadre~ki dolini do 1508 m (Vivodnik, najvi{ji vrh Menine). V vr{nem predelu ima Menina planotast zna~aj s tipi~nim kra{kim povr{jem, z vrta~ami, sistemi vrta~, suhimi dolinami, zaobljenimi vrhovi, udornicami in brezni, s po`iralniki in kali ter s posameznimi redkimi izviri. Kra{ka povr{ina je posledica ve~je in debelej{e mase karbonatnih kamnin, dvignjenih nad erozijsko osnovo (Rozman 1997). Na apneni podlagi so srednje globoka do globoka rjava pokarbonatna tla, na izravnanih mestih najdemo tudi sprana rjava pokarbonatna tla. Rjave rendzine in rendzine pa so omejene na skalnate grebene in vrhove (Marin~ek 1987). Menina le`i na jugovzhodnem robu alpskega habitata divjega petelina, ki ga sestavljajo gorske gozdne krajine nad 1000 m nadmorske vi{ine (slika 1). Velikost o`jega raziskovalnega obmo~ja na Menini (povr{ine nad plastnico 1000 metrov) je bila okoli 37 km2, od tega je bilo pa{nikov kakih 7 km2 (81% gozdnatost). Zgodovinski viri o za~etkih pa{e na planoti niso zanesljivi. Izrazito pa se v strukturi planin (pa{nikov) ka`e razli~en razvoj posesti na Menini. Planine lahko razdelimo v dve skupini. (1) Planine, na katerih pasejo `ivino kmetje iz Zgornje Savinjske doline. Kmetje, ki pasejo na teh planinah, so ~lani pa{nih skupnosti z dolgoletno tradicijo (prek 90 let organiziranega delovanja). Posest je velikopovr{inska in je po denacionalizaciji pripadla ljubljanski {kofji. V nadaljnjem tekstu: kranjske planine. (2) Ju`na skupina planin so Tuhinjske planine, kjer pasejo prebivalci iz Tuhinjske doline. To posest so pred drugo svetovno vojno razdelili med kmete, zato so parcele mnogo bolj razdrobljene kot tiste na {tajerski strani, kmetje pa se po dogovoru zdru`ujejo v ve~je ali manj{e pa{ne skupnosti ali pa na svoji parceli pasejo sami (Rozman 1997). V nadaljnjem tekstu: {tajerske planine. Na vseh planinah na Menini se je v obdobju med letoma 1923 in 1940 letno paslo povpre~no 1160 glav velike `ivine in do 200 ovac, po drugi svetovni vojni pa je {tevil~nost `ivine nekoliko upadla. Danes do`ivljajo planine na Menini ponovni razcvet, tako je bilo leta 1997 na poletni pa{i `e prek 900 glav velike `ivine in okrog 400 ovac (Rozman 1997). Na {tajerskih planinah se pase izklju~no goveja `ivina, izjema je le predel proti [avnicam, ki je oddan v najem lastniku ovac iz Tuhinjske doline, na kranjskih planinah pa se pase govedo in drobnica (ovce). Vpliv pa{e je kljub razlikam viden tako ob ograji pa{nikov IO7 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva Slika 2: Raziskovano obmo~je, polo`aj in status rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini Figure 2: Research area, position and status of the Capercaillie Tetrao urogallus leks in Menina Mt ov~jih kot tudi govejih planin. V identi~nih abiotskih razmerah na notranji strani ograj raste samo travinje, na zunanji strani pa ponekod borovni~evje ali malinjak Rubus idaeus, pa tudi druga zeli{~a, ki marsikje oblikujejo bogat habitatno pomemben zeli{~ni sloj (hrana, skrivali{~e) za divjega petelina. @ivina se v gozdovih na Menini pase na vseh zaplatah gozdov znotraj pa{nikov vr{ne planote. Razlike so tudi v ograjenosti pa{nikov. Na {tajerskih planinah prevladuje ograda z lesenimi kostanjevimi koli in dvema vzporednima `icama v vi{ini okrog 40 in 90 cm. Na planinah Pa{ne skupnosti Gospodnje-Globa~e sta to gladki `ici, v katerih je v ~asu pa{ne sezone elektri~ni tok. Kmetje omenjeni `ici po zaklju~ku pa{ne sezone sprostijo, da padeta na tla. Ta pozitivni ukrep, ki je za divjega petelina in tudi za drugo divjad manj nevaren, je sicer usmerjen v skrb za nepo{kodovano `ico, ki jo lahko v zimskem ~asu pretrga sneg. Na nekaterih povr{inah lahko {e najdemo tudi odseke s starej{o bode~o `ico, ki je na lesene kole ali drevesa pritrjena fksno, vendar je tak{nih ograj vse manj oziroma so ostale le {e na nekaterih odro~nih lokacijah. Na planini Travnik je pa{nik ograjen z dvojno fksno bode~o `ico, planina Ravni pa je ograjena z dvojno gladko `ico, vendar je mo~ najti tudi odseke s fksno (staro) bode~o `ico. Na kranjskih planinah so tipi ograj zelo razli~ni, od `i~natih z gladko ali bode~o `ico, mre`astih `i~natih ograj, ograj z jeklenico, lesenih ograj (rezani les ali posekana tanj{a neokle{~ena drevesa) do kamnitih ograj. Ker je razdrobljenost posesti velika, se razli~ni tipi ograj prepletajo `e na manj{ih povr{inah. Jeklenica je najpogosteje napeta ob ali v gozdu in pritrjena kar na `iva drevesa. V deblih so zarezane vdolbine, da jeklenica bolje dr`i svoj polo`aj, marsikje pa se tudi vrašča. Ograje z jeklenico ali z mrežo so zaradi neestetskega videza najpogosteje nameščene na tistem delu pašnika, ki je bolj odročen (od cest in poti), najpogosteje v predelih, kjer pašnik meji na gozd, ali celo v samem gozdu. 2.2 Metode dela Pogoj za določitev in analizo življenjskega prostora divjega petelina na Menini so bili podatki o številu in lokacijah posameznih rastišč. Na Menini je bil prvi popis rastišč divjega petelina, okoljskih značilnosti rastišč in vris lokacije rastišč v karte opravljen v obdobju minimuma populacijske gostote okrog leta 1982 (od 1979 do 1986; Čas 1996) v okviru prvega slovenskega popisa (Adamič 1986a & b). Ta popis je na Menini zajel trinajst (13) rastišč, od katerih sta bili dve na štajerski strani (nekdanji državni gozdovi), opredeljeni še z dodatnimi podrobnejšimi lokacijami. Skupno s podrobnejšimi lokacijami je bilo takrat opisanih 21 rastišč. Popis aktivnosti rastišč, ki je bil opravljen pod vodstvom Gozdarskega inštituta Slovenije v letih 1998—2000 (Cas 2000a & b), je na območju Menine evidentiral 19 rastišč. Končni seznam vseh rastišč na Menini, znanih po drugi svetovni vojni, smo naredili na osnovi predhodnih popisov (Adamič 1986a & b, Čas 2000a & b, M. Znidaršič osebno) ter zbranih ustnih podatkov in opažanj v sklopu diplomskega dela (Purnat 2002). Zaradi domneve, da lahko subpopulacije pri opazovanju aktivnosti na določenem rastišču v posameznem letu spregledamo, smo za prikaz današnjega statusa aktivnosti rastišč poleg popisov iz let 1998, 1999, 2000 (Čas 2000a) opravili tudi popis v letu 2001 (Purnat 2002). Aktivnost rastišč divjega petelina je termin, ki ponazarja številčno aktivnost 108 Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 samcev ob rastitvi. Status aktivnosti rasti{~ v letih 1998-2001 ponazarja stopnje aktivnosti rasti{~: brez podatka, aktivno in neaktivno (akt), opu{~eno (op) (slika 2). Kot aktivna smo opredelili neopu{~ena rasti{~a, kjer petelin poje ali je bila zabele`ena navzo~nost neaktivnega petelina oziroma kur, ter kot opu{~ena tista rasti{~a, kjer ni bilo znakov pojavljanja petelinov ali kur. Za namen statisti~nih analiz smo neaktivna rasti{~a priklju~ili k aktivnim, ker menimo, da pojavljanje divjega petelina {e nakazuje primernost habitata. @e med spremljanjem aktivnosti subpopulacij na rasti{~ih (2001) in kasneje smo na vseh 19 rasti{~ih, ki so bila {e v letu 1986 (Adami~ 1986a & b) ali kasneje opisana kot aktivna (v raziskavi ozna~ena kot A-rasti{~a), v polmeru 500 m od centra rasti{~a opravili temeljit popis habitata. Povr{ino rasti{~nih ploskev 78.5 ha v polmeru 500 m okoli centrov rasti{~ smo izbrali zaradi podobne velikosti domovalnih teritorijev osebkov subpopulacij, ugotovljenih s telemetri~nimi raziskavami v tajgi in v srednjeevropskem gorskem prostoru (Wegge 1985, Rolstad & Wegge 1987, Storch 1994 & 1999, Be{karev et al. 1995). Enak polmer se je `e uporabljal tudi v podobnih raziskavah pri nas (^as 1996 & 2000c). Kroge s polmeri 500 m (r = 500 m) smo dolo~ili na karti v merilu 1:10,000. Rabo tal in dele`e razvojnih faz gozdov na povr{inah rasti{~nih ploskev (r = 500 m) smo ocenili s pomo~jo aeroposnetkov, oceno pa popravili med obhodi na terenu. Na ploskvah smo ocenili tudi pokrovnost borovnice in brusnice Vaccinium vitis-idaea ter malinjaka. Na povr{inah pa{nikov smo s programom Map Info dolo~ili dol`ino posameznega tipa ograje. Na rasti{~nih ploskvah smo popisali 40 neodvisnih spremenljivk habitata. Opredelili smo jih v naslednjih sklopih: (1) Lega rasti{~: nadmorska vi{ina centra rasti{~a (m); (2) Raba tal in zgradba gozdov (% povr{ine): pa{ni gozd; pa{nik, kjer se pase govedo; pa{nik, kjer se pasejo ovce; pa{niki za govedo in (+) ovce skupaj; jase zunaj pa{nika; gozd brez pa{e; mladovje (mlad gozd); jase zunaj pa{nika + mladovje; drogovnjak (enomeren gozdni sestoj s prsnimi premeri dreves med 10 in 30 cm); debeljak (gozdni sestoj dreves s prsnimi premeri nad 30 cm); pomlajenec (gozdni sestoj v fazi pomlajevanja); debeljak + pomlajenec; dr`avna lastnina (pred denacionalizacijo); lesna zaloga v centru rasti{~a (m3/ha); zmes drevesnih vrst (% iglavcev); ocena kvalitete pa{nika (0 - pa{nika ni, 1- slabo, 2 -srednje, 3 - dobro); (3) Pokrovnost z jagodičjem: ocena pokrovnosti (% površine); ocena obstoja borovnice in brusnice (1 -slabo, 2 - srednje, 3 - dobro); ocena obstoja malinjaka (1 - slabo, 2 - srednje, 3 - dobro); ocena obstoja borovnice, brusnice in maline skupaj (1,2 - slabo, 3,4 - srednje, 5,6 - dobro); (4) Tujki v habitatu (število — št.): dolžina poti in cest (m), razdalja od rastišč (m): planinska pot, najkrajša razdalja do planinske poti, glavna cesta, najkrajša razdalja do glavne ceste, stranska cesta, najkrajša razdalja do stranske ceste, glavna cesta + stranska cesta, planinska pot + glavna cesta + stranska cesta, najkrajša razdalja do glavne ali stranske ceste, najkrajša razdalja do planinske poti ali glavne ceste ali stranske ceste; objekti (št.); razdalja do najbližjega objekta; krmišča (št.); razdalja do najbližjega krmišča; (5) Ograje pašnikov - vrsta in dolžina (m): ograja iz fksne žice; ograja iz snemljive žice; kombinirana ograja - les in žica; ograja iz naravnih materialov - les in kamen; ograja iz fksne žice + ograja iz snemljive žice; vse vrste ograj skupaj. Za nekatere habitatno pomembne spremenljivke smo prikazali povprečja in standardne deviacije (SD). Značilne spremenljivke habitatov, ki vplivajo na aktivnost rastišč, smo zaradi majhnega vzorca in nenormalnih porazdelitev ugotavljali z neparametričnimi testi median dveh stratumov rastišč, (1) aktivnih in neaktivnih ter (2) opuščenih. Uporabili smo Mann-Whitneyev U-test parov in za kodirane vrednosti Kolmogorov-Smirnov test. Vpliv štirih ugotovljenih značilnih spremenljivk na aktivnost rastišč smo preučili tudi s klastrsko analizo. Uporabili smo statistični program Statsoft, Statistica 6.0. 3. Rezultati 3.1 Status rastišč glede na vertikalno razporeditev in ekspozicijo Od 19 rastišč, ki so bila ob prvem popisu v letu 1980-1986 (Adamič 1986a & b) opisana še kot aktivna, največ rastišč leži v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Po popisu iz leta 2001 so od štirih evidentiranih aktivnih rastišč trije iz nazarskega območja in eno iz ljubljanskega. Po popisih iz let 1998-2000 je od 19 rastišč v območju deset aktivnih, dve pa sta neaktivni (tabela 1). Analiza lokacij vseh 30 znanih rastišč potrjuje značilno razporeditev v medsebojnih razdaljah okoli 1100 m (Čas 1996). Rastišča na platoju Menine so razporejena mrežasto, podobno kot v evrazijski tajgi (slika 2). 109 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva Tabela 1: [tevilo rasti{~ na Menini, popisanih v letu 2001 in v letih 1998-2000, glede na statuse aktivnosti rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus Table 1: Number of the Capercaillie Tetrao urogallus leks in Menina Mt in 2001 and in the 1998-2000 period in view of the leks’ activity status „, . _ v v Neaktivno/ „, . , _, Ubdobie (Jpusceno / Abandoned Aktivno / Active ikupai / lotal 1 Non-active ' 200I io 5 4 19 1998-2000 7 2 10 19 Tabela 2: Dele` (%) povr{in po razvojnih fazah gozdov, merjeno na povr{ini s polmerom 500 m okoli rasti{~; podane so vrednosti za aktivna in opu{~ena rasti{~a; SD pomeni standardno deviacijo Table 2: Share (%) of surface of forest development phases as measured on the surface with 500 m radius around the leks; values for active and abandoned leks are given; SD denotes standard deviation Razvo na faza gozda/ Aktivna & Neaktivna / _ vv „ ' o (Jpuscena / Abandoned 1 rorest development phase Active öC Non-active * Mladovje / Young forest 8 ± 3 13 ± 2 <0.04 Drogovnjak / Polewood forest 19 ± 11 37 ± 11 <0.02 Star gozd / Old forest____________________________73 + 12________________________51 + 12____________________ a *d ¦in 0 1001-1100 1101-1200 1201-1300 1301-1400 1401-1500 Nadmorska višina (m) /Altitude (m] Slika 3: Dele` vseh rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini, znanih po drugi svetovni vojni (N = 30), glede na status aktivnosti po 100 m vi{inskih pasovih med 1000 do 1500 m n.v.; stanje aktivnosti rasti{~ v letih 1998-2001 (belo - opu{~ena rasti{~a, ~rtasto - neaktivna rasti{~a, ~rno - aktivna rasti{~a) Figure 3: Share of all Capercaillie Tefrao urogallus leks in Menina Mt known after the second world war (N = 30), in view of their activity status in the 100 m altitude zones from 1,000 to 1,500 m a.s.l.; state of the leks’ activity in 1998-2001 (white - abandoned leks, striped - inactive leks, black - active leks) aktivnosti je na Menini kriti~na `e pod vi{ino 1200 m n.v., saj so vsa znana rasti{~a pod to nadmorsko vi{ino danes opu{~ena. Analiza nadmorskih vi{in centrov A-rasti{~ na Menini (19 rasti{~) je pokazala zna~ilno razliko (p < 0,001) med srednjo nadmorsko vi{ino skupine aktivnih in neaktivnih rasti{~ (mediana med 1360-1430 m n.v.) ter srednjo nadmorsko vi{ino skupine opu{~enih rasti{~ (mediana pri 1250 m n.v.). Mediana opu{~enih rasti{~ je za kakih 145 m ni`e. Primerjava rasti{~ divjega petelina, popisanih leta 2001 z rasti{~i, popisanih v letih 1998-2000, potrjuje domnevo o zanesljivosti popisov po statusih aktivnosti na osnovi ve~ zaporednih rastitvenih sezon. Na vr{nem delu Menine, kjer je habitat izrazito fragmentiran v krpe starih gozdov in pa{nikov, so rasti{~a samostojnih subpopulacij sestavljena iz ve~ rasti{~nih mest (npr. rasti{~e Ravni~e). Zato je pri popisu dejanskega stanja populacije na Menini potrebno natan~no poznavanje domovalnih teritorijev iste subpopulacije. 3.2. Analiza habitata 3.2.1. Gozd Povr{ina mladovja je na rasti{~nih ploskvah (r = 500 m) v skupini aktivnih in neaktivnih rasti{~ statisti~no zna~ilno manj{a (8%) kot na opu{~enih rasti{~ih (13%; P < 0.04), prav tako je manj{a povr{ina drogovnjakov (19%) kot na opu{~enih rasti{~ih (37%) (P < 0.02). Starega gozda je v predelih opu{~enih rasti{~ manj ne Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Tabela 3: Mediane dol`in fksnih in snemljivih `i~nih ograj in mediane ograj iz naravnih materialov (les, kamen) glede na status aktivnosti rasti{~ divjega petelina na Menini leta 2001 na povr{inah 500 m okoli sredi{~ rasti{~ (78.5 ha); (ak. -aktivno, neak. - neaktivno, op. - opu{~eno) Table 3: Median of lengths of fxed and reach down wire fences and fences made of natural materials (wood, stone) in view of the different status of Capercaillie leks activity in Menina Mt in 2001 on the surface 500 m around lek centres (78.5 ha); (ak. - active, neak. - non-active, op. - abandoned) Dol`ina fiksne bode~e `i~ne ograje/ Length of fixed barbed wire fences Max. Min. Mediana Dol`ina snemljive `i~ne ograje/ Length of take down wire fences Max. Min. Mediana Dol`ina ograj iz lesa ali kamna/ Length of wood and stone fences Max. Min. Mediana Dol`ina vseh ograj skupaj/ Length of all fences together Max. Min. Mediana ak. + neak. (n = 12; m/ha) op. (n = 7; m/ha) 17.3 27.1 0 0 0 8.4 37.1 13.6 0 0 0-1.5 0 19.7 44.8 0 0 é.2-8.0 4.7 58.3 66.9 0 0 25.4-27.0 25.4 (tabela 2). Nakazan je habitatni pomen dovolj velikega posamičnim gozdnim drevjem). Na rastiščnih ploskvah deleža površin starega gozda (debeljak in pomlajenec; P aktivnih in neaktivnih rastišč je delež le nekoliko višji < 0.11) okoli aktivnih rastišč (73%) nasproti manjšemu (21 ± 20%) kot na opuščenih rastiščih (16 ± 15%). deležu okoli opuščenih rastišč (51%). Iz ugotovljenih Z raziskavo natančno izmerjenih dolžin ograj deležev razvojnih faz gozdov na površinah rastiščnih pašnikov v habitatu divjega petelina nismo ugotovili ploskev ugotavljamo negativen vpliv večjega deleža značilnih razlik med aktivnimi (12) in opuščenimi (7) drogovnjakov in mladovja na opuščenih rastiščih. rastišči, nakazali pa smo razlike. Potrdili smo tudi mejno značilen vpliv večjega deleža Opazna je zlasti razlika v dolžini fksne in snemljive iglavcev (P < 0.05) na aktivnost rastišč. Primes iglavcev žične ograje. Pri dolžini ograje iz naravnega materiala na aktivnih in neaktivnih rastiščih je višja (41 ± 22%) (les, kamen) so razlike manj izrazite, nakazuje pa se kot primes iglavcev na opuščenih rastiščih (23 ± 18%). celo pozitiven vpliv z večjimi razdaljami v območjih Potrjujemo habitatno neugodno drevesno sestavo gozda aktivnih rastišč (mediana 6.2-8.0 m/ha) (zavetje) kot z visokim, nad 40% deležem listavcev (Adamič 1987, opuščenih (4.7 m/ha). Fiksne žične ograje pašnikov Cas 2000a & 2006, Storch 2002, lastni podatki). je izrazito več v območju opuščenih rastišč (mediana 8.4 m/ha) kot v območju aktivnih (0 m/ha), pri manj 3.2.2. Pa{niki moteči snemljivi žični ograji pa je ravno obratno, njihova dolžina je večja v območjih aktivnih rastišč Vpliva površinskega deleža pašnikov na rastiščih (mediana 0-1.5 m/ha) kot na opuščenih (0 m/ha) divjega petelina na Menini statistično nismo potrdili, (tabela 3). Primerjava median skupne dolžine vseh vrst kljub temu pa se kažejo razlike. Na rastiščnih ploskvah ograj ne kaže razlik med aktivnimi rastišči (25.4-27.0 aktivnih in neaktivnih rastišč je 20 ± 18% površin m/ha) in opuščenimi rastišči (25.4 m/ha). pašnikov, na območju opuščenih rastišč pa 13 ± 11% Glede na statistično neznačilne razlike v dolžinah pašnikov. Prav tako nismo potrdili značilnega vpliva vrste ograj med aktivnimi in opuščenimi rastišči na površinskega deleža pašnega gozda (pašniki, porasli s primeru 19 popisanih rastiščnih ploskev (r = 500 m) ni Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva na Menini ne moremo sklepati na njihov odlo~ilni vpliv. Kljub temu pa na osnovi raziskave ugotavljamo nakazan domneven negativen vpliv fksne `i~ne ograje, nemote~ vpliv snemljive `i~ne ograje in pozitiven vpliv lesenih in kamnitih ograj, domnevno zaradi zavetja (tabela 3). Domnevamo, da bi pri ve~jem {tevilu rasti{~nih ploskev divjega petelina pri podobnih razmerah rabe tal (pa{a) v habitatu potrdili statisti~no zna~ilnost vplivov razli~nih dol`in razli~nih vrst ograj, zlasti negativni vpliv fksne `i~ne ograje in manj mote~ vpliv snemljive `i~ne ograje. Na Menini smo ugotovili tudi podalj{anje trajanja pa{ne sezone. Pred drugo svetovno vojno je bil pa{ni ~as na {tajerskih planinah dolo~en od 1.6. do 20.9. (Mavri~ 1998), danes pa se dogaja, da `ivino na planino `enejo `e v drugi polovici maja. Domnevno je to posledica milej{e klime, ki `e zgodaj omogo~i dovolj pa{e. Pa{a se tako opravlja v najbolj ob~utljivem ~asu gnezdenja in odra{~anja keb~kov (od 15.5. do 15.7.). Negativna posledica premika pa{ne sezone v zgodnej{i ~as sta razdiranje gnezd s strani `ivine ter opuščeno neaktivno Status rastišč / Lek status aktivno Slika 4: Dele` pokrovnosti z borovnico in brusnico na rasti{~nih ploskvah (r = 500 m) glede na razli~ne statuse aktivnosti rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini Figure 4: Share of bilberry and cranberry cover on leks plots (r = 500 m) in view of the different status of Capercaillie Tetrao urogallus leks activity in Menina Mt zgodnej{i nemir in motenje vale~ih in vode~ih kur zaradi vzdr`evalnih del na pa{nikih. ^i{~enje pa{nikov in postavljanje ograj oziroma napenjanje `ic se je leta 2001 na osrednjem in najve~jem pa{niku na Menini (pa{na skupnost Gospodnja-Globa~e) naprimer izvedlo `e 5. maja, leta 2002 pa 11. maja, t.j. v ~asu najve~je paritvene aktivnosti subpopulacij. 3.2.3. Jagodi~je Na rasti{~nih ploskvah aktivnih in neaktivnih rasti{~ smo ugotovili zna~ilno vi{ji dele` pokrovnosti z 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 Dolžina ograj (m)/ Length of fences (m) Slika 5: Korelacija dol`ine snemljive `i~ne ograje in ocenjene pokrovnosti z jagodi~jem (1,2 - slabo, 3,4 - srednje, 5,6 - dobro) na rasti{~nih ploskvah divjega petelina Tetrao urogallus (r = 500 m) na Menini v letu 2001 (Spearman p = 0.47, P = 0.044, H0: p = 0) Figure 5: Correlation of length of reach down wire fences and the bilberry, cranberry and raspberry bush cover (1,2 - bad, 2,3 - medium, 5,6 - good) on the Capercaillie Tefrao urogallus leks plots (r = 500 m) in Menina Mt in 2001 (Spearman p = 0.47, P = 0.044, H0: p = 0) borovnico in brusnico (8 ± 4%) (P < 0.03) kot opuščenih rastišč (4 ± 2%) (slika 4). Primerjava pokrovnosti malinjaka ni pokazala značilnih razlik med obema stratumoma. Ugotovljena povprečna pokrovnost malinjaka na območju vseh 19 A-rastišč znaša 14 ± 5%. Podobno ugotavljamo statistično značilen pozitiven vpliv večje pokrovnosti vsega jagodičja na aktivnih rastiščih (P < 0.02). Skupna pokrovnost z jagodičjem na aktivnih in neaktivnih rastiščih tako znaša nad 20% (22%), kar se ujema z ugotovitvami o habitatni primernosti pokrovnosti z jagodičjem (borovnico) iz drugih raziskav (Storch 1994, 1999 & 2002, Čas 1996 & 2000, Baines et al. 2004, lastni podatki). Borovnica in jagodičje se kažeta kot nepogrešljiva sestavina habitata divjega petelina. Analiza na rastiščnih ploskvah (r = 500 m) na Menini je pokazala pozitiven vpliv naraščanja dolžine snemljive žične ograje in zmanjševanja fksne žične ograje na pokrovnosti z jagodičjem (P = 0.044) (slika 5). Z naraščanjem dolžine snemljive žične ograje od 0 do 3 m/ha se značilno povečuje ocena pokrovnosti z borovnico in brusnico od 3.5 (srednje) na 5 (dobro). Analize vpliva števila in oddaljenosti rastiščnih ploskev od krmišč niso pokazale neposredne odvisnosti z aktivnostjo rastišč divjega petelina. Pokazale pa so pomemben posreden vpliv, saj je pokrovnost jagodičja statistično značilno manjša, če obstajajo krmišča (P < 0.03; Mann-Whitneyev U-test). 112 Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 3.3. Multivariatna analiza vpliva potrjenih zna~ilnih spremenljivk rasti{~nih habitatov na aktivnost subpopulacij Statisti~no preu~evanje 40 spremenljivk habitatov na rasti{~nih ploskvah le 19 obravnavanih rasti{~ v specif~nem okolju na Menini je zaradi majhnega vzorca potrdila le najzna~ilnej{e med njimi (nadmorska vi{ina, povr{inski dele` mladovja, povr{inski dele` drogovnjakov ter jakost obstoja borovnice in brusnice). h h ^ 0,0000 1E4 0,0002 0,0003 0,0004 0,0005 Nivo podobnosti - razdalje/ Linkage Distance Slika 6: Drevesni diagram štirih značilnih spremenljivk habitatov divjega petelina Tefrao urogaiius (nadmorska višina, delež površin mladovja, delež površin drogovnjakov, pokrovnost z borovnico in brusnico) za 19 primerov rastiščnih ploskev (r = 500 m) na Menini leta 2000 (akt -aktivno, op - opuščeno rastišče) Figure 6: Tree diagram of four signifcant variables of Capercaillie Tefrao urogaiius habitats (altitude, young forest cover, polewood forest cover, cover of bilberry) for 19 cases of lek plots (r = 500 m) in Menina Mt in 2000 (akt - active, op - abandoned lek) Pa{niki in star gozd se prepletajo v obmo~ju rasti{~ na Menini povsod, prav tako se povsod pojavlja nemir zaradi planinskih poti, nabiralni{tva in pa{ni{tva. Zaradi mejne primernosti habitata divjega petelina te spremenljivke ne ka`ejo zna~ilnih razlik med popisanimi ploskvami na aktivnih in opu{~enih rasti{~ih. Na aktivnost 19 evidentiranih in popisanih rasti{~ divjega petelina pa zato vplivajo ugotovljeni {tirje zna~ilno razli~ni parametri habitatov, kar potrjuje multivariatna klastrska analiza (slika 6). Drevesni diagram ka`e kopi~enje rasti{~ v dve veliki veji. V prvi veji se v dveh {opih razvr{~a 13 rasti{~, od katerih je aktivnih 11 rasti{~ (ali 85%), v drugi veji pa se razvr{~a preostalih {est rasti{~, od katerih je aktivno le eno (ali 17%). 4. Razprava V robnem predelu alpskega arcala divjega petelina v habitatni krpi na Menini je znanih 30 lokacij rastišč (parišč). Delež znanih aktivnih rastišč je bil leta 1986 19 (ali 63%), do 2000 je upadel na 10 (upad za 47%), dve rastišči pa sta postali neaktivni. Upad aktivnih rastišč je podoben kot v celotni Sloveniji (Čas 2006). Aktivnih je tako le še 33% znanih rastišč. Analiza vertikalne prostorske ogroženosti rastišč na Menini kaže, da delež opuščenih rastišč narašča z zmanjševanjem nadmorske višine, kar se ujema z ugotovitvami raziskav v alpskem arealu v Sloveniji (Adamič 1987, Čas 1999b & 2006). To potrjuje tudi statistično značilna razlika med srednjimi vrednostmi nadmorskih višin središč opuščenih rastišč (median), ki je v primerjavi z mediano nadmorskih višin aktivnih in neaktivnih rastišč na Menini nižja za okoli 145 m. Razlika bi bila še večja, če bi v izračun namesto 19 (A) rastišč zajeli vseh 30 lokacij znanih rastišč na Menini. Posebnost razporeditve rastišč na Menini, kjer leži habitatno najprimernejši višinski pas na platoju pogorja, je mrežasta razporeditev, v nasprotju z razporeditvijo v »verigah« na pobočjih večine alpskih gora (Kladnik 1981, Čas & Adamič 1998). Mrežasta razporeditev je podobna kot v borealnem gozdu Evrazije (Wegge 1985, Rolstad & Wegge 1987, Beškarev et al. 1995). Pomen starega gozda, kot nujne sestavine življenjskega okolja divjega petelina na primeru rastišč na Menini, se ujema z ugotovitvami drugih avtorjev doma in v tujini (Kladniki98i, Mikuletič 1973 & 1984, Wegge 1985, Adamič 1987, Rolstad & Wegge 1987, Beškarev et.al. 1995, Storch 1999, Čas 1996 & 2006, Znidaršič & Čas 1999). Kljub ugotovitvi, da visok delež drogovnjakov divjemu petelinu ne ustreza, statistične analize potrjujejo, da je določen delež vendarle zaželen (18%), saj so lahko v tej razvojni fazi, ob izpolnjenem pogoju ustrezne zmesi (obstoj iglavcev), tudi primerna zimovališča (zavetje pred neugodnimi vremenskimi pojavi) in skrivališča (boljša zaščita pred plenilci iz zraka). Tudi na neustreznost velikega deleža mladovja že opozarjajo druge domače in tuje raziskave, saj v mladovju ni zeliščnega sloja, večji je negativen vpliv plenilskih vrst, na tankih vejah divji petelin ne more počivati in se hraniti, obenem pa se težko izogiba oviram (Adamič 1987, Storch 1999, Čas 2006). V mnogih primerih na Menini se je na območju rastišč s sečnjo temeljito spremenila zgradba sestojev. Zaradi močnih sečenj na velikih površinah nekdaj starih gozdov, v kompleksu nekdanjih državnih gozdov, smo dobili velike površine pomlajencev, kjer 113 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva bujni podmladek narekuje nadaljnji posek dreves mati~nega sestoja in razvoj mladovja. Posledi~no se v teh gozdovih zaradi se~nje starega drevja in nege mladovja ve~a nemir. Razvijajo se velike povr{ine letvenjakov, kar kriti~no poslab{uje `ivljenjske razmere za divjega petelina. ^eprav se divji petelin ob~asno hrani samo z brstjem listopadnih dreves, predvsem bukve Fagus sylvatica v mesecu pred rastitvijo (Vengust 1964, Heinemann 1989), vse raziskave `ivljenjskega prostora poudarjajo pomembnost nad 60% primesi iglavcev (Adami~ 1987, Storch 1994 & 1999, ^as 1996 & 2006, Sachot et al. 2003, lastni podatki). V preteklih desetletjih je zaradi ve~jega povpra{evanja na Menini prevladoval posek iglavcev (smreka, jelka), kar je za divjega petelina dodatno poslab{alo primernost gozdov, predvsem v gospodarskih razredih ohranjenih visokogorskih in gorskih bukovih gozdov. Stanje v odraslih zasmre~enih sekundarnih iglastih gozdovih je glede zmesi za divjega petelina ugodno. Dodaten problem gozdarstva je opravljanje del v gozdu v zimskem in zgodnjem spomladanskem ~asu. ^e je zima mila in z malo snega, se dela v zasebnih gozdovih opravljajo vse leto. V kompleksu nekdanjih dr`avnih gozdov, ki so po denacionalizaciji postali cerkveni, pa se mirno obdobje upo{teva le v neposredni okolici {e aktivnih rasti{~. Tako se obmo~je mirnih predelov vztrajno o`i. Glede na {e sprejemljivo primernost osnovnih habitatnih razmer v gozdovih z ve~ kot 60% dele`em starega gozda predvidevamo, da je odlo~ujo~i dejavnik za obstoj aktivnih subpopulacij oziroma rasti{~ med drugim lahko tudi vpliv pa{ni{tva, zlasti v gozdnem prostoru starih gozdov. @ivina lahko namre~ s prekomernim objedanjem jagodi~ja onemogo~a prikrivanje in hranjenje divjega petelina (Storch 1994 & 1999), pomembni pa so tudi drugi negativni vplivi pa{ni{tva (nemir, ograjenost pa{nikov). Z raziskavo smo nakazali nekatere zanimive razlike v habitatnih strukturah med stratumom aktivnih in neaktivnih rasti{~ ter stratumom opu{~enih rasti{~, nismo pa jih tudi statisti~no potrdili. To je najverjetneje posledica majhnega vzorca (oziroma majhnega {tevila obravnavanih 19 rasti{~). Poleg tega je mogo~e, da se je negativni vpliv pa{ni{tva pokazal `e v opustitvi nekaterih rasti{~ pred letom 1986, na{a podrobnej{a raziskava pa je omejena le na rasti{~a, ki so bila takrat {e aktivna (A-rasti{~a). Kljub temu, da pozitivnega pomena obstoja pa{nikov na obmo~jih aktivnih in neaktivnih rasti{~ na Menini statisti~no nismo potrdili, pa menimo, da lahko pa{niki do neke mere pozitivno nadomestijo siroma{nej{o prehransko ponudbo jagodi~ja v sklenjenih gospodarskih gozdovih. 114 Pomembnost obstoja borovnice navajajo vsi avtorji, ki obravnavajo primernost `ivljenjskega prostora divjega petelina (Kladnik 1981, Mikuleti~ 1984, Adami~ 1987, ^as 1996, 2000c & 2006, Storch 1994, 1999 & 2002, lastni podatki), mi pa smo to dokazali tudi na primeru rasti{~ na Menini. Glede na to, da pomembnost obstoja malinjaka ni pokazala zna~ilnih razlik, sklepamo, da sta borovnica in brusnica, v primerjavi z malinjakom, habitatno pomembnej{i vrsti zeli{~nega sloja, kljub temu pa ne gre zanemariti vloge slednjega. Nezna~ilne razlike najverjetneje nakazujejo, da ugotovljena pokrovnost malinjaka (14 ± 5% povr{in) ni omejujo~ dejavnik primernosti habitata. Poleg tega menimo, da je obstoj borovnice in brusnice na pa{nikih posreden kazalec popa{enosti pa{nikov, saj teh dveh vrst na intenzivno pa{enih (ali celo gnojenih) pa{nikih ni (Purnat 2002). @i~nate ograje okoli pa{nikov vplivajo na populacijo divjega petelina podobno negativno kot na ru{evca Tetrao tetrix in gozdnega jereba Bonasa bonasia, saj lahko le-ta `ico v letu spregleda, kar je ob trku lahko smrtno (Catt et al. 1994). Vendar so predvsem `i~ne ograje z elektri~nim tokom pomembne tudi z vidika prepre~evanja {kod s strani medveda, ki se po letu 1990 stalno pojavlja na Menini. Opazna razlika v dol`ini fksne in snemljive `i~ne ograje med rasti{~nimi ploskvami aktivnih ali opu{~enih rasti{~ na Menini nakazuje, da je snemljiva `i~na ograja sprejemljivej{a za divjega petelina, najverjetneje pa tudi za druge prosto`ive~e `ivali, saj je `ica vsaj sedem mesecev (zunaj vegetacijske sezone) spro{~ena (na tleh). Najprimernej{e pa so ograje, zgrajene iz naravnih materialov (les, kamen), ali pa kombinirane (les in `ica, s tem da je `ica vidno ozna~ena ali name{~ena tako, da trk divjega petelina vanjo ni mogo~). Menimo, da je v primerjavi vpliva snemljive in fksne `i~ne ograje pomemben predvsem vpliv snete snemljive `i~ne ograje v ~asu rastitve, ko je spreletavanje osebkov nad tlemi pogostej{e in bolj energi~no (~as parjenja). Podobna dol`ina vseh vrst ograj na aktivnih ali opu{~enih rasti{~ih (mediana je okoli 25.4 m/ha) pa nas vzpodbuja, da lahko s pravo izbiro vrste ograje brez ve~jih omejitev za pa{no gospodarjenje zagotovimo ohranjanje habitata divjega petelina. Napenjanje snemljive `i~ne ograje na Menini zaradi zgodnej{ega pri~etka pa{ne sezone v zadnjih letih poteka ravno v prvi polovici maja, t.j. v ~asu, ko se rastitev zaklju~uje, zato tudi s tega vidika opozarjamo na pomen kasnej{ega za~etka pa{ne sezone. Zgodnji prihod `ivine na planino pa pomeni tudi zgodnje pove~anje nemira, kar se zgodi ravno v ~asu gnezdenja (ko je tudi ve~ja nevarnost razdiranja gnezd) ali izvalitve. Podalj{evanje pa{ne sezone v jesenski ~as pa za divjega petelina pomeni predvsem siroma{enje Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 prehranskih razmer — jeseni je primerne paše za živino vse manj, zato je prisiljena posegati po sicer alternativnih virih, to pa so tudi grmički jagodičja. Pogosto se namreč zgodi, da predvsem lastniki ovac le te pustijo na planini še dolgo v jesen. Ta paša poteka na vseh pašnikih in gozdnih zaplatah (ne glede na dejansko lastništvo), saj v tem času organizirane in nadzorovane paše ni več. Naj tu opozorimo še na nekatere druge razlike med planinami. Na štajerski strani (pašne skupnosti Gospodnje-Globače, Travnik, Ravni) je skrb za pašnike tudi sicer naravi nekoliko bolj prijazna, brez uporabe gnojil in z načrtnim preprečevanjem zaraščanja, vendar z ohranjanjem posameznih dreves ali skupin drevja znotraj pašnikov. Na kranjskih planinah pa je posest majhna in individualna, le redko je združenih več lastnikov. Zaraščajoče se pašnike ponekod krčijo agresivno, drugje pa sploh ne. Nekateri pašniki so intenzivno gnojeni, nekatera napajališča (kali) so narejeni s pomočjo umetnih snovi (folije), na nekaterih pašnikih poteka strojno planiranje ter drobljenje kamenja in panjev. Zaplate gozda znotraj pašnikov so temeljito očiščene (popašene), brez habitatno pomembne mrtve biosubstance (4-6 podrtic na ha, t.j. drevja s premeri nad 20 cm (Čas 2006)) in večinoma tudi brez podrasti in mravljišč. Takšni pašniki se laiku velikokrat zdijo lepi in urejeni, po drugi strani pa so biotsko osiromašeni in kot taki, kot del življenjskega prostora, neprimerni za divjega petelina pa tudi za številne druge živalske in rastlinske vrste. Vendar pa glede na neznačilnost razlik v oceni kvalitete pašnikov menimo, da so odločujoči dejavniki primernosti habitata divjega petelina drugje (stanje gozda, obstoj borovnice in brusnice), medtem ko popašenost drugih vrst v zeliščnem sloju pašnikov (in ne v zeliščnem sloju gozda!) na izbiro habitata divjega petelina ne vpliva odločilno. Dodaten nemir v zimskem času povzroča tudi sečnja novoletnih drevesc na zaraščajočih se pašnih površinah. V primeru, da je omejena na večje, odprte pašne površine, menimo, da nima izrazitega negativnega vpliva. Večji problem pa je potencialni zimski turizem, zlasti z motornimi sanmi. Vpliv planinske paše na življenjske razmere divjega petelina na Menini je torej izrazito večslojen. Po eni strani pomenijo aktivni vzdrževani nezaraščeni pašniki ohranjanje pašnih površin sredi gospodarskih gozdov z manj podrasti, po drugi strani pa pretirana paša in nekateri ukrepi, zlasti žične ograje, pomenijo oženje habitata in povečanje življenjskega tveganja za vrsto. Paša lahko življenjski prostor divjega petelina po eni strani izboljša, po drugi strani pa ga lahko zaradi novodobnega intenziviranja (v gozdu) ogroža. Opuščanje in posledično zaraščanje zadnjih pašnikov in jas v gozdnem prostoru pa življenjske razmere spet poslabšuje. V gozdnem prostoru gospodarskih gozdov moramo ohranjati okoli 5% površin mozaično razporejenih gozdnih jas in pašnikov (Cas 2000a & 2006). Paša domačih živali vpliva na obstoj in kvaliteto zeliščnega sloja v gozdu in na pašnikih. V primeru pretirane gostote živine na enoto površine se zeliščna plast popase temeljiteje, uničene pa so tudi rastline, ki bi v primeru normalne obremenitve pašnika ostale nepoškodovane (jagodičje). Poleg tega se nekatere površine planinskih pašnikov dognojujejo z umetnimi gnojili, kar vpliva na sestavo vegetacije oziroma povzroča osiromašenje vrstne sestave pašnikov, vsekakor pa izginjanje habitatno pomembne acidoflne vegetacije (borovnice, brusnice), podobno kot zaradi imisij onesnaženega zraka okoli industrijskih središč v zadnjih desetletjih (Klaus et al. 1997). Takšno intenziviranje paše in širjenje pašnikov v gozdni prostor lahko povzroča kontinuirano zmanjševanje uporabne površine habitatov in njihovo notranjo fragmentacijo oziroma razpad v manjše izolirane habitatne krpe in njihov propad. Z naraščajočo dolžino gozdnega roba in površin mladovja pa naraščata gostota in negativni vpliv plenilcev gozdnih kur (npr. lisice Vulpes vulpes) (Rolstad & Wegge 1989). Snemljiva žična ograja se pri pašnih razmerah na Menini kaže tudi kot značilen pozitiven ukrep za ohranjanje jagodičja in s tem posredno habitatov divjega petelina. Pojav si razlagamo z omejeno poletno pašo za divjad (zmanjšana dostopnost), ki objeda tudi borovnico, brusnico in malinje Rubus idaeus (gams Rupicapra rupicapra, jelen Cervus elaphus, srna Capreolus capreolus), govedo v ogradi pa ne. Pozimi, ko se žica sname, pa objedanje jagodičja v veliki meri varuje sneg oziroma večje pašne površine. Tako se v ogradah ohranja višji delež jagodičja, ki ohranja habitat pri drugih primernih strukturah in rabah gozdnatih krajin. Gostota krmišč za rastlinojedo parkljasto divjad značilno zmanjšuje primernost habitata. V pojavu se kaže nasproten vpliv kot pri snemljivi žični ograji, ki varuje borovnico pred objedanjem čez vegetacijsko sezono. Krmišča se polnijo pozimi in privabljajo divjad (ko so žice spuščene). S povečano populacijsko gostoto povzročajo pri nizki snežni odeji ali brez nje prekmerno objedanje vse pritalne vegetacije, tudi habitatno nujnega jagodičja. 4.1. Priporočila za ohranjanje habitata divjega petelina Za ohranjevanje habitata divjega petelina na Menini priporočamo pri danih dejstvih rabe prostora v pašništvu uporabo in vzdrževanje ter obnovo lesenih 115 Z. Purnat, M. Čas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pa{ni{tva in kamnitih ograj, pri pove~anih potrebah ograjevanja pa izklju~no uporabo samo snemljivih `i~nih ograj ter izlo~itev in nadomestitev fksnih `i~nih ograj (slika 7) z omenjenimi vrstami. Obenem priporo~amo pa{o zmerne gostote `ivine, ki omogo~a njeno zdravje, obenem pa ne povzro~a prekomerne objedenosti zeli{~nega sloja, gozdnega podmladka ter jagodi~ja ter s tem ogro`anja posameznih rastlinskih in `ivalskih vrst. Pri morebitnem gnojenju naj se uporablja izklju~no hlevski gnoj, `ivina pa naj se pase v optimalni vegetacijski dobi zunaj kriti~nih obdobij za razvoj prosto`ive~ih rastlin in `ivali, t.j. le med 20.5. in 15.10. Slika 7: Za divjad in divjega petelina Tetrao urogallus nevarna fksna ži~na ograja na gozdnem pa{niku na Menini. (foto: Z. Purnat) Figure 7: For wildlife and Capercaillie Tetrao urogallus dangerous fxed wire fence around the forest pasture on Menina Mt. (photo: Z. Purnat) Pri lovski dejavnosti na Menini naj se opustijo vsa krmi{~a nad 1000 m nadmorske vi{ine. Pri gozdarski dejavnosti naj se ohranja nad 60% dele` starega gozda in nad 40% dele` iglavcev ter od 4-6 podrtic s premeri dreves nad 20 cm/ha (Čas 2,006). Dela v gozdu pa naj se ne opravljajo med 1.2. in 5.7. Gozdne ceste in vlake naj bodo zaprte za motorni promet, prepre~ujejo se naj nekontrolirane vo`nje z motornimi vozili in sanmi ter kolesi po brezpotjih, omeji naj se jakost nabiranja borovnic in brusnic. Zlasti je v obmo~ju habitata godnih kur na brezpotjih treba zagotoviti mir v ~asu parjenja in razvoja nara{~aja populacij med 1.2. in 10.7. 116 Zahvala: Hvala vsem, ki so pomagali z opazovanji na terenu, z nasveti in idejami ter pri pridobivanju podatkov. To so bili predvsem mnogi gozdarski kolegi iz nazarske in ljubljanske Obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije, lovci lovskih dru`in z obeh strani Menine, ~lani pa{nih skupnosti in ~lani Planinskega dru{tva Gornji Grad. Dodatne analize in izbolj{ave prispevka so potekale v okviru Programske skupine za gozdno biologijo, ekologijo in tehnologijo (RS / PS 0404-003) na Gozdarskem in{titutu Slovenije. Hvala neimnovanim recenzentom za konstruktivne pripombe. 5. Summary On the basis of the analysis concerning the distribution of Capercaillie Tetrao urogallus leks and habitats in Menina Mt (1,508 m a.s.l.) on the southeastern edge of the Alpine range in Kamni{ko-Savinjske Alps, some characteristic differences in habitat structure of forest landscape between the stratum of active and inactive leks (stratum 1) and the stratum of abandoned leks (stratum 2) were ascertained at 19 leks. The majority of Capercaillie’s leks are situated in the altitudinal belt between 1,201 and 1,400 m a.s.l. The share of abandoned leks characteristically increases with falling altitude. On the surfaces 500 m around lek centres (78.5 ha), a higher surface share of old forest (73%) was established in stratum 1, a characteristically smaller share of polewood forest (19%) and young forest (8%) (P < 0.05), and a characteristically positive impact of Bilberry Vaccinium myrtillus and Cranberry Vaccinium vitis-idaea cover, which together with Raspberry Rubus idaeus cover 22% of the surfaces (P < 0.02). In stratum 1, a smaller length of fxed barbed wire fence around the pastures was recorded (median 0) and more take-down wire fence (median 0-1.5 m/ha) than in stratum 2. In comparison with fxed wire fence, the take-down wire fence is more suitable in Capercaillie’s habitat, which is also refected in the characteristic positive impact on the higher berry cover (P = 0.044). The lengths of fences are similar to those made of wood and stone (median 25.4 m/ha). The multivariate cluster analysis arranges the four most characteristic habitat variables in a branch of active and a branch of abandoned leks and confrms their decisive infuence. A negative impact of recent changes in pasture management (increased livestock density, intensifcation of artifcially fertilized pastures, prolongation of the pasture season) was noted. In terms of endangered species conservation, taking steps by a single branch of science will not suffce. The complexity of the problems thus calls for a cooperation by all concerned. Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 6. Literatura Angelstam, P. (1999): Grouse as forest biodiversity management tools. In: Linden H., Helle P. , Jokimaki J., & Wilkman M. (eds.): The 8th International Grouse Symposium (IGS), Rovaniemi, 13-17 sept. (abstracs). Adami~, M. (1983): Ekologija divjega petelina v Sloveniji. -Lovec 66 (4): 112-115. Adami~, M. (1986a): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Opisi inventariziranih rasti{~. -IGLG, Ljubljana. Adami~, M. (1986b): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Situacija rasti{~ (izseki kart M 1:25000). IGLG, Ljubljana. Adami~, M. (1987): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 93. - Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. Baines, D., Baines, M. & Sage, B. (1995): The importance of large herbivore management to woodland grouse and their habitats. - The Sixth International Grouse Symposium, Udine, s. 93-97. Baines, D., Moos, R. & Dugan, D. (2004): Capercaillie breeding success in relation to forest habitat and predator abundance. - Journal of Applied Ecology 41 (1): 59-71. Be{karev, A., Blagovidov, A., Teplov, V. & Hjeljord, O. (1995): Spatial distribution and habitat preference of male Capercaillie in the Pechora-Illich Nature Reserve in 1991-92. - The Sixth International Grouse Symposium, Udine, s.48–53. Catt, D.C., Dugan, D., Green, R.E., Moncrieff, R., Moss, R., Picozzi, N., Summers, R.W. & Tyler G.A. (1994): Collisions against fences by woodland grouse in Scotland. – Forestry Oxford 67 (2): 105-118. ^as, M. (1996): Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.). – MSc Thesis, University of Ljubljana. ^as, M. (1999a): Napredujo~e izginjanje divjega petelina. -Lovec 82 (6): 236–240. ^as, M. (1999b): Prostorska ogro`enost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998. -Zbornik gozdarstva in lesarstva 60: 5-52. ^as, M. (2000a): Pregled rasti{~ divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji v letih 1999 in 2000 ter analiza ogro`enih rasti{~. - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2000b): Popis aktivnosti rasti{~ divjega petelina v obdobju 1980-2000. - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2000c): Gozdne kure - divji petelin. In: Adami~, M. (ed.): Ohranjanje habitatov ogro`enih vrst divjadi in drugih prosto`ive~ih `ivali v gozdnih ekosistemih (projekt CRP - Gozd V4 0175109). - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2001a): Divji petelin v Sloveniji – indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih ekosistemov. - Gozdarski vestnik 59 (10): 411-428. ^as, M. (2001b): Divji petelin – pokazatelj odnosa do gozda. - Lovec 84 (6): 286-289. ^as, M. (2006): [Fluctuation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in relation to past land use and forest structures in the South-East Alps]. PhD Thesis, University of Ljubljana. (in Slovene) ^as, M. & Adami~, M. (2007): [Infuence of climate change on the fuctuation of capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in the Slovenian southeast Alps]. In: Jurc, M. (ed.): Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo. Studia forestalia Slovenica, {t. 130. - Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana. (in Slovene) ^as, M. (2007): Fluctuation of Roe Deer (Capreolus capreolus) population in relation to Fox (Vulpes vulpes) populations in Slovenia after 1874. In: Pokorny, B., Savinek, K., Poli~nik, H. (eds.). 8. evropski kongres o srnjadi, Velenje, June 25 – 29. Abstracts. – ERICO, Velenje. ^as, M. & Adami~, M. (1998): Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rasti{~ divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah. - Zbornik gozdarstva in lesarstva 57: 5–57. Heinemann, U. (1989): Winter food of capercaillie (Tetrao urogallus L.) in the Harz (Lower Saxony). - Zeitschrift fur Jagdwissenschaft 35: 35-40. Kladnik, A. (1981): Gospodarski gozd - bivalni prostor divjega petelina (Tetrao urogallus). - BSc Thesis, University of Ljubljana. Klaus, S., Berger, D. & Huhn, J. (1997). Capercaillie Tetrao urogallus decline and emissions from the iron industry. - Wildlife Biology 3 (3/4): 131–136. Linden, H. (1989): Characteristics of tetraonid cycles in Finland. - Finnish Game Research 46: 34-42. Marin~ek, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. - Delavska enotnost, Ljubljana. Mavri~, E. (1998): [epetanja stoletnih viharnikov. Zbornik PD Gornji Grad posve~en 100-letnici »Gornjegrajske ko~e« na Menini 1898–1998. - PD Gornji Grad, Gornji Grad. Melik, A. (1954): Slovenski alpski svet. - Slovenska matica, Ljubljana. Mikuleti~, V. (1973): Anketa o divjem petelinu. - Lovec 56 (2): 39-40. Mikuleti~, V. (1984): Gozdne kure. - Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Purnat, Z. (2002): Stanje in ogro`enost subpopulacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Menini. – BSc Thesis, University of Ljubljana. Rolstad, J. & Wegge, P. (1987): Distribution and size of capercaillie leks in relation to old forest fragmentation. - Oecologia 72 (3): 389-394. Rolstad, J. & Wegge, P. (1989): Capercaillie Tetrao urogallus populations and modern forestry - a case for landscape ecological studies. - Finnish Game Res. 46: 43-46. Rozman, I. (1997): Geografja Menine planine. - BSc Thesis, University of Ljubljana. Sachot, S., Perrin, N. & Neet, C. (2003): Winter habitat selection by two sympatric forest grouse in western Switzerland: implications for conservation. - Biological conservation 112 (3): 373-382. Storch, I. (1994): Auerhuhn-Schutz: Aber wie? - Institute of Wildlife Research and Management, University of Munich, Munich. II7 Storch, I. (1999): Auerhuhn-Schutz: Aber wie? -University of Munich, Institute of Wildlife Research and Management, RieS Druck und Verlags, München. Storch, I. (2000): Grouse science as a process: where do we stand? - Wildlife Biology (6) 4: 285-290. Storch, I. (2002): On Spatial Resolution in Habitat Models: Can Small-scale Forest Structure Explain Capercaillie Numbers? - Conservation ecology 6 (1) : 6. - [http:/ www.consecol.org/vol6/iss1/art6]. Uradni list RS (1993): Uredba o zavarovanju ogro`enih `ivalskih vrst (no. 57/93). Vengust, F. (1964): Hrana divjega petelina v Sloveniji. – BSc Thesis, University of Ljubljana. Wegge, P. (1985): The Sociobiology, Reproduction, and Habitat of Capercaillie, Tetrao urogallus L. in southern Norway. - University of Montana, Montana. @nidar{i~, M. & ^as, M. (1999): Gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. - Gozdarski vestnik 57 (3): 127–140. Arrived / Prispelo: 14.4.2003 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 ii8