\\XINS/c/ M ■'ata^rSs pciičnc-zciČavni H d > pcboSami z.i thvzmhc, bz it zine. Izhaja dvakrat meiečiio in sicer vsak drujji in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. l'o-snmne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „I)ruž. Prijat.11 v Hojami pri Tršim štev. 3. Pošlnb-lnnniliiičnega računa štev. 801.130. Helena. (Črtica. — Spisal 1. 1’ Starotforski.) Pojmo pjesmu, mili druži, pjesma nam je srca jek ! (Zr inski — Frankopanka). I. Štiridesetčlanski pošt! (las pokore in čas priprave na nekaj veličastnega. Narava, tnjinslvena podoba mogočnosti nebeškega imetnika, je jela dihati zopet. Nekaka bajna radost se vsili v dušo človeka. Tako je čutila tudi Helena, mlada hčerka gimnazija ega profesorja Celina. Toplo pomladno sobice jo je izvabilo iz sobice, da se je odpravila v mestni park, tik svojega stanovanja. .Ali ni Helena danes videti povsem drugačna od one Helene pred letom ?• je pravil oleander rablo šumljoje z listiem lovoriki, „njeno lice je videti otožno in njene plave oei z ejo nekako zamišljeno in žalno v svet/1 Lovorika je šumela in pritrjevala Ustnice Helenine so bile stisnjene, kakor bi se bale izdati tn, kar se godi v mladih prsih, v sanjavi duši. Ali pred letom so se te ustnice smehljale tako lepo in brezskrbno da bi človek od veselja vzklikal. Poglejm • nazaj, zakaj je kanila v to mlado rosno dušo kapljica grenkobe.. Mlada kri pač malo miruje, vedno sili za veseljem in zabavo. Ali naj si bo zabava še tako dobra in koristna, slabo je pogoslo skrito pod krinko in gre z dobrim, kakor raste ljubka med še tako čislo pšenico. Helena je bila živahno, neugnano dete. Bila je pa mlada in ni vedla, da je svet preprežen s samimi zaujkami, kakor v kraljestvu pajkov. Mi- slila je, da je ves svet samo cvetje brez trnja. T- ko je raslla in se razvijala, kakor cvetni grm in iz deteta je vzcvetela deklica, lepa in mila ka.or sobice. Najmje se je sprehajala s svojim psičkom po lovorje Vrtu drevoredu, ali pa je sedla v senco oleandra in zrla po morju. Tu in tam je vzela knjigo in čitala kaj ; najljubši so ji bili spisi, ki so opisovali njeno domovino in junake, ki so se žrtvovali za svoj dom. S tem si je navzela rodoljubnega duha. Razun drugih šetnlcev jo rad hodil tam-okrog mlad poročnik. Večkrat je opazil Heleno, sedečo na klopic! pod oleandrom. V njem so so vzbudile želje, vloviti lepo devo v svoje zanjko. No, Helena se ni zmenila veliko za moški svet. Hotela je bit drugačna, kakor so dekleta ter prezirati prevarljive možke. Domišljevala si je, da bo kos svoji nalogi. Opazila je tudi ona tega poročnika in sprevidela, da hodi le radi njo po belem pc.-ku v lovorikovem dievoredu. In smejala se je sama pri sebi. Sicer sta ji ugajali uniforma in sablja, ali le lake. da je imela povod misliti in si predstavljati junake svoje domovine. Sicer se ji je tudi on zdel nekako junaku podoben, ker je stopal tako ponosno in ravno . In to je že dovolj, da se začnejo odpTati človeku drugi svetovi, polni sanj in domišlij. Heleni se je pa nehote vsilil v dušo ta poročnik, posebno, ko jo j - jel pozdravl ali. Nji s# je to čudno zdelo in pritrjevala si je. da je to predrzen človek, ta poročnik, ki kar pozdravlja, ne da bi jo poznal. Nekoč je peljal č -to vojakov po ulici iz vež-bališča ter jo pozdravil z golo sabljo, To ji je posebno prijalo. Nalahno je .zardela-in se ozrla. V tern se je ozrl on in pbgUdir sta se sre'ala. Nesrečni pogledi ! Prihodnja številka izide 28. aprila. Heleno je to zmedlo. Opazila je muzanje vojakov in pobegnila v stransko ulico. V mislili ji je bil vedno oni poročnik, mlad in ponosen. Jezilo jo je, da se je obnašala tako čudno in ukrenila je, ogibali se ga. Nekaj dni res ni šla po svojem običajnem sprehodu, ampak je bila raje v sobici, ali pa se sprehajala kje drugje. Konečno se ji je pa jelo tožili po priljubljenem mestu in ženska nrav je zmagala trdne sklepe. „Kaj neki počne oni predrznež ? ‘ se je vprašala. Radovedna sem, al še vedno hodi lam okrog “ „Kdor nevarnost išče, se v njej pogubi*', so dejali stari ljudje in menda ne zastonj! Helena je šla p masi po beli stezici. Njeno vitko, ravno telesce je objemala lahno, bela obl ka Krilo je bil > valovito, zgoraj ozko in dalje doli se je razširjalo Duhteee vijolice so ji duhtele raz prs. Šla je kakor bi plavala vila.. Sprva sc ni zmenila za okolico, ampak je nekaj vezala. Kako se pa vstraši. prišedša k oleandru, ko zagleda na klopici, na njeni kloniti — poročnika. ( astnik je videl p ihajajočo Heleno. Sprva je mislil o liti, vendar se je premislil in ostal Helena je zardela. Caslnik je pa vstal in se jel opravičevati .Gospica. prosim odpuščrnja, da sem se pre-drznil dotaknili kraja, kateri je vaš! človek se rad vglablja v lepoto življenja. In vaš prostor, gospica, ti oleandii, te vrste lovorik prevzamejo človeka, da bi bil vedno med njimi!' Gevoril je rahlo, v njegovih besedah je zve nelo nekaj sanjarskega, da je Heleno omamilo. Stala je in rdela. , Gospica", je nadaljeval prikupljivo .nisem mislil, da bi prišla danes Ako bi vedH, bi se pač ne drznil .. Prišla ste pa tako tiho kakor bi pripla ■ alu...” »Prosim,, gospod!" je rekla Helena in poročniku se je zdelo, da je zazvenela srebrna struna. „Ta prostor je pač prirejen za vsakogar in vsakdo ima pravico do njega." i,Oprostite, gospica .. moje ime : poročnik Zoran Kastrinič... Predstavim se vam. da lahko zahtevate zadoščenja, ako sem vas žalil." .Prosim, s čim bi me žalili...?" In vnovič je zardela. Imenoval ji je svoje ime. Pogle ala ga je. Stal je pred njo in sg klanjal z ono natančnostjo in ličnostjo, ki je lastna častnikom avstrijskih polkov. »Helena Čelinova'. je šepnila deklica in mu prožija .roko. Poročnik je prijel njeno majhno ročico in jo poljubil. Nekaj hipov sta molčala oba. Res, okusno znate izbirati svoje sprehode, gospica , je jel poročnik. Čutil je, da mu danes ne teče govorica tako, kakor navadno. „Ta prostor je najlepši, vsaj meni se zdi! Le glejte, tukaj le ol andr' , te lovorike... in pa razgled po širni vodi, koder se ziblje vedno toliko ladij in ladjic! Sicer vsakdanja stvar, ali vendar lepa! To je prostor, kakor nalašč za umetniško dušo, da se nasanja zaželjenih slik...!" Helena je prikimala. Čudno, da jo je {»ustila danes navadna živahnost ! Misli se ji nekako mešajo in nič pametnega si ne more domisliti. Neljub ji je t il ta sestanek in zopet bi ji ne bilo prav, ako bi sedaj poročnik odšel. , Jaz sem res čudna. To morje, dasi sem takorekoč rojena na njem, me zanima, kakor bi ga še nikdar ne bila videla. Ko ga gledam, skoraj ne morem verjeti, da je propalo kraljestvo Hrvatsko, in da so se po njem vozili v I rastovih brodili domači ljudje in se glasile tam naše pesmi! »Kako to, gospica?" vpraša poročni . »Oj, lužno je, gospod poročnik! Sedaj se vozi tujec po teh vodah in domači narod strada. — Ali vam ni znana zgodovina, gospod poročnik ? ‘ ga vpraša živahno. Poročnik je malo vedel o zgodovini Slovanov in se ni brigal za to. Helenino hlastno vprašanje ga je zmedlo nekoliko. Sprevidel je, da stoji pred njim rodoljubno dekle, s katerim bo moral občevati rodol ubno, ako hoče, da mu ne zgine iz pozorišču. »Gotovo, gospica! Saj sem tudi j-z rojen na Hrvatskem !" Znal je dobro igrati svojo ulogo »Potem sva celo rojaka", je rekla Helena. »Mali mi je sicer Slovenka, ali oče je rodom Hrvat. Jaz pa ljubim lepo Hrvatsko prav tako kakor milo S ovenijo 1* Helena je zailobi a zopet -vojo veselost. Pogovarjati se zaupno s tujim člove om kar na cesti, to je zoper odnošaje in običaje mladih dam ! Za'o se je poslovila ,Zala punica , je momljal poročnik in gledal za njo. ,.Zalo dekle 1 Mlada je še, skoraj škoda take stvarice... P•. kaj?! Ženska je ženska ! Če se ti ne pošališ ž njo, se ona s teboj... Tukaj je pa že vredno potruditi se. Vse niso enake 1 Karla je bila hitro moja, prav tako Matilda in Nežika. Z Otilijo sem že imel ve,p posla in z Marico.. Seveda za natakarico, kakor je Polona, pa se naj sam zlodej muči. — Urn ! Briga me vse to ' ? Poskusimo srečo pri Heleni.! Saj napačen nisem, rodoljuba bom pa že nekako igral, da se ji prikupim. — Ha.,ha, ha!" se je zakro-hotal. ,Doslej so se ti še vedno izpolnile želje.... Resnica j , da me sedaj že marsikatera kolne, ali to me pač nič ne boli ! Svt t je svet, živeti se mora veselo, dokler je čas . “ Zanjke .. zanjke 1 — Zlobnost je stari g' st, kakor bi hotela podaviti vse. In svet se posmehuje in raduje, ako se vjame žrtva... Poročnik Zoran Kastrinič, rojen Hrvat, je bore malo poznal rodno grudo, koj • diči toliko junakov! Svoj značaj je znal zakrivati izborno, kakor, je sam hotel in kdor ga ni poznal, si je moral biti svest najpoštmejšega obraza. Dandanes hodi lopovstvo v poštenih obrazih okrog. — Govoril je počasi z neko laskavostjo, njegovi izrazi so bili izbrani.. vse tako, da je vleklo... Duševne zmožnost, ki so se razvijale le za samopridnost in koristolovje, so bile tolike, da bi se človek zjokal nad napačno rabljenim božjim daiom... O, Bog! — domovina je ječala pod tujim jarmom, njen sin je pa igral ulogo zapelji'ca...! Uboga Helena 1 Kje je ostal njeni domišljavi ponos ?... Doma se je zaprla v sobico. Psiček, ki se ji je hotel dobrikati, jo moral pobegniti. — Čudno ! Nekateri trenutki so res usodepolni... „Ta poročnik.. Predrznež je, velik predrz-než... nalašč je šel sedet tjaDia mojo klopieo'... — Potem se pa še izgovarja ? !“ je govorila Helena. „Kakor je videti, ni to napačen človek!? Govori lepo in premišljeno. Mislila sem, da so res vsi moški divji — pa knj mi mar? ..■ Vzela je knjigo in nekaj lista'a. „Kako je rekel svoje ime? — Zoran Ka-stič... ne... Zoran Kastrinič — tako nekako bo ! ‘ In listala je dalje. Nato je sedla k glasovirju in zapela : »Kadar se možila bom, s tabo moj junak, mora strašni topov grom tresli zemljo tlak. In na gradu razvalin te objamem sin planin : dam ti roko, ljub junak, hrabri korenjak.“ Glasovi so se poizgubili, a Helena je držala *,,%'e vedno tipke zadnjih akordov. II. Preteklo je štirinajst dni, in Helena ni videla •poročnika, a niti on n,e. Hodila je na prejšnje mesto, tudi poročnik je hodil, ali nista se srečaia. Naklučje je hotelo, da je prišel ta ati oni prepozno. Helena se je čutila nekako nezadovoljno, 'toda njeno neizkušeno srce ni vedelo zakaj Tretjo nedeljo po onem sestanku je priredil eokol vitni koncert. Saj je majnika najlepše, med bujnim cvetjem in duhlečim vzduhom. Sredi raznih cvetlic, lepih vitkih cipres, na zeleni trati so se vrstile mize. V jednem kotu je stal oder, ozaljšan z lovoriko in drugim južnim rastlinjem. Helena, izborna pevka, je sodelovala pri koncertu. Petje domoljubnih in drugih pesmi, pro-izvajane z veliko natančnostjo so navdušile ljudstvo in postajalo je vedno veselejše in živahnejše. Govorniki so risali v hrvatskih in slovenskih besedah preteklost Slovanov, posebno Slovencev in Hrvatov ter napovedovali vstajenje. . Zora puca, bit če dana", je govoril oče Helene, prof. Celin. »Narod vstaja i hrvatski i slovenski iz davne teme, vstaja kakor Kristus iz svoje gomile, kakor orjak, kakor zmagovalec svojih morilcev... Hrvati i Slovenci 1 To morje, ta veličanstvena voda, ki je nosila nekdaj naše pradede in njihovo blago, ti valovi, ki so hladili polno čelo Slovanom, naj bodejo zopet naši ! Oni ošabni tujec ki se šopiii po njem, po našem morju, se ho moral umakniti sili! Buči morje adrijansko, buči in stresi raz sebe tuji rod, bodi zopet slovensko ! Donele so naše pesmi po njem, naj ne zamro na veke ! Zbudimo je zopet, rojaki....! Nima slasti brez svobode, mar je bolje bili rob, nego slavno se boriti in pa pasli v hladen grob ?“ Pri takih in enakih govorih pač ne more ostati poslušalčevo srce hladno in mrtvo ! »Na morje! — V čolne!* — se je zaslišalo. Vrli sokoli so tudi že pripravili, da se v večernem hladu povozijo po adrijanskem morju. Helena je opazila pri mizi njej nasproti poročnika. Kri ji je \zplala k srcu in neka čudna ne-volja in radost sta se menjavali v nji. Poročnik Kastrinič se je približal in prosil, ako bi blagovolila z njim v čoln. , Rad bi se navzel vašega navdušenja za domovino, go^pica , je govoril. In to mi je možno samo pri vas." In dovolila mu je, da s* navzame rodoljubne navdušenosti. Čolni so odrinili več skupaj ali posamezne, kakor jo kdo hotd. Razun vos-larja, sta bila poročnik in Helena sama v čolnu, ki je plavat poleg drugili s pevci. Ker so bile Hrvatice in Slovence pri tej vožnji skupaj, so jele Slovenko peval.i >]ovensko pesem. Ostali na vrtu so gledali na morje, odkoder je donela poskočnica in vihrala v večernem v/.duhu tako lepo. da se je odpiralo srce ju srkalo ono 1-poto slovenske pesmi. „Kadar piide boja dan, pletla venec bom ; in če pade bojnih ran, padel je za dom ! Potlej grob bom venčala, o junaku pevala: »Padel v bran je naroda, srečna Slovenka!** »Krasno, lepo...!“ so ploskali z brega. — V lem je pa zadonel zvon, večerni zvon, in njegov don je legel po morski širini in odmeval po bregovih. Vse je vtihnilo. Navdušenji in delo brez molitve je ničevno. Glave so se odkrile, roke sklenile... Poročnik je moral hote ali nehote storiti isto. Pobožna grla so nato jela peti. »Večerni zven, ti mili don, ko zarja zlati še višave, zemljanom ti naznanjaš Ave — Ave Marija..! — Nek tajinslven čut je legel na udeležence vožnje po moiju in na ostale v vrtu. .0, Bog, daj teptani domovini zopet raj, zopet svobodo zlato, reši slovanski, tebi udani narod!.. O Bog!... Odvzemi prokletstvo nesloge... blagoslov mu daj...“ so vzdihovala srca. »Gospica, kako sem srečen! ‘ je zašepetal poročnik. Ganilo ga je to navdušenje, a njegovo srce je hilo skala in rastlina dobrote ni mogla uspevati pred žgočim samopridom. Helena je zardela. Čutila se je v neki srečni onemoglosti Poročnik jo je prijel za roko in stisnil. Ni mu je odtegnila. Ni imela moči.. On ji je govoril sladko — zapeljivo. Njej se je zdelo, kakor lepo done'a godba in verjela je tej godbi — ter bila srečna.. Ali doklej ? — Dokler ne bo zagledala in če ga še sploh zagleda o pravem času — zijajočega prepada! MUdi, neizkušeni in brezskrbni mladosti se posebno stavijo zanjke. — Helena in poročnik sta bila tako zamaknjena, da sta preslišala večno lepo pesem : »Lega naša domovina.. “ Veslar pa je mrmral sam pri sebi, ker je poznal poročnika. ..Že zopet druga! Te je res škoda !* Poročnika je jezilo, da je čoln plaval vedno zraven dragih. Rad bi bil ž njo sam, da bi jo še bolj zmamilir Pa a-ngel varuh je hodil ob strani dobrega otroka, ki je bil sicer živ in nevgnan ali dober in blag... Šola življenja je kruta. — ! III. Naj hujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin... Preteklo je leto. (Dante) Kratko je to, samo leto in vendar dovolj,, da spremeni človeka, bodisi v prah bodisi kakorkoli. Eno samo leto... še ne celo .. Za Heleno je bilo to leto, leto grenkobe in spoznanja in mnogih skušnjav... Kako zloben je svet! Poročnik Kastrinič je dobil Heleno popolnoma na svojo stran. Znal ji je tudi prav izvrstno lagati. Plelena ga je ljubila, ali kmalu je izprevi-dela, da je varana. Zvedela je marsikaj o njem, kako je zapeljeval druge in slične stvari. Čutila je, da je tudi ona izbrana samo za igračo in po-laščala se je je jeza... Poizvedela je natanko, koliko je resnice na tem. Poročnik ni premislil, da ima pred seboj ponosno in samozavestno mladenko. Ob neki priliki mu je povedala, kar je izvedela. On se je izgovarjal in konecno pridjal da če ga še enkrat nadleguje s tem, kar ni nič, odide. Zapeljivec je mislil, da bo z grožnjo dosegel to, kakor pri drugih, če z dobrim ne more. Toda naletel je na junakinjo. Zravnala se je ter mu z bliskelajočimi očmi, kazaje na vrata, zaklicala : »Pa pojdi... vzel si mi brezskrbno mladost.... ne maram te ! —“ Hotel se je opravičevati, a Heleno je popadla sveta jeza. »Proč od tod...! Za igračo naj ti bom 1 P Poberi se prokleti...!“ Poročnik je zbežal tako ga je prevzel njen junaški nastop. Zdelo se mu je, da gleda maščevalno boginjo, kojo je priklicala beda zapeljanih, da ga prekolne. In bežal je dalje... dalje... Ni si mislil, da biva v tem dekletu taka sila in močen duh da bi ga to bitje, ki ga je ljubilo,, vrglo proč... Ali ce bi vedel, da je ona moč v veri združena z domovinsko ljubeznijo, da ti -veti, od Boga dani lastnosti dajeta človeku ono moč, bi se nikdar ne drznil segati po cvetlici, kojo brani z ognjenim mečem domovinska ljubezen in sveli križ ! Kdor se pa igra z ljubeznijo, zaigra. — Poročnik, v katerega mreže je padla marsi-kateia d'klica, je ljubil Heleno v resnici. Ali čutil je šele potem, ko gaje preklela. Hotel se ji je približati in prositi odpuščenja, ali dala mu je vedeti, naj se ne drzne Več pred njo. (Nadaljevanje na 6. strani.) (Sptval tvvcninlil 31la>U), Na Oljski gori Kristus moli in duša preobtežena utaplja se mu v smrtne boli--v nezmer trpljenj, v dolge sveta.... In šine angel in prinese pred vid mu slik prihodnjih dni, v nebo spet Kristus zaozre se, in nova moč ga poživi. .... telo in dušo strah prevzema, Vtolažen grenko kupo vzame, krvavi pot zemljo poji, zajeto za vsa grešna zla, moči nujo in žalost nema pripravljen iz ljubezni same z nemirom vstaja iz oči. izpiti v spravo jo sveta. Naj vendar, ako je mogoče, A vendar svet brez cilja .— sanja, naj gre od mene kupa ta, Ljubezni večne ne pomneč, ne moja volja, ampak, Oče, trpljenja prašek vsak odklanja, le tvoja volja naj veljal* razdirajoč in neljubeč.... Dospejo ure Oljske gore — ne izostane smrtni boj : Gecemani naj nam pomore, ko tare nas nadlog nebroj ! Bila je res nadčloveška moč, s kojo se je iztrgala mrežam. Njen duh jo bil silen, čvrst, ali telo je bilo preslabo. Zgrudila se je na naslonjač in grenko zaplakala. — Prevaljena... ukraden mir duše, ukradena živahnost! — Ni plakala zastonj! — Mlada je morala poskusili prvo šalo življenja. Nikdo ne sluti, da igra z lastnim življenjem kdor ne pomisli, kako se zaljubi.... Nevarna je ta igra ! — Helena je morala v postelj. Ali njena čvrsta nrav jo je zopet kmalu postavila na noge in ozdravila jer. In prvikrat po onem času je zopet n starem prostoru, ki je toliko časa samoval zapuščen. Božjo solnce je ljubko ogrevalo budečo so zemljo. Sedla jo na klopieo pod oleandrom ... Vso je še tako, kakor pred enim letom .... Vedno zelena lovo rika, v cvetje so spnšt juči oleandri, klopica ono morje. — 1 Njene misli si se vrstile in ji karale podobe . . Vse je staro, le ona je nova . .. drugačna ! — A čudo ! Vse se ji zdi kakor zavito v megleno kopreno. .. Listje' lovoriko je pa šume o nad glavo in se priklanjalo oleandru. — Ali so je hotelo mar samo skiniti v venec za zmagovalko — za junaško mladenko Gotovo ! — Zaslužila ga je. . ! * * * Cvetna nedelja, bajnokrasna ! Spomin na ono, ko je slovanski blagovestnik sv. Metod zadnjikrat umirajoč blagoslovil svoje vernik", svoj slovanski narod, da ne izgine nikdar.... Vse je dehtelo tedaj palmovih vej in cvetja v cerkvi in tudi lica Helene so jela zopet rdeti Lani in letos ... Velik razloček ! Snivajoč, nepoznajoč sveta — otrok .... letos, resna, po-znajoč puhle pene, . .. In molila je iskreno za svoj) cvetno nedeljo. * * * .... in priplavalo je velikonočno jutro s svojo krasoto! Heleni se je zdelo lepše kakor lani, bolj veličanstveno Slonela je ob oknu in srkala glasove zvonov, naznanjajočih svetu , aleluja 1* In ta .aleluja'je plaval po vzduhu, obiskal sleherno srce kristjan , ga bodril, veselil in tolažil... .Vstal je On, Gospod je vstal, aleluja!* Helena se je čutila hipoma srečno in blaženo, kakor nikdar. Planila je k glasovirju in izpod mehkih prstov so uhajali glasovi, spremljaje milo pesmico, polno aleluje, pcvano iz srca toli izkušane Helene. .Buči hura, magla prodje, — puca zora, (mina bj ’ži; aleluja, aleluja... ! tuga mine, radost dodjc, —-zdravo, slabost, dušman lozA L' aleluja, aleluja. . .! Veseli se lužna mali, padoše ti vrli sini, aleluja, aleluja,..! ko junači, ko Slovani daše krvcu domovini, aleluja, aleluja, aleluja !'' — .Bog, hvala ti! je plosknila z rokami. ,Ka kor so varali mene, tako varajo i tebe domovina in narod moj Domovino hočem ljubiti, nji žrtvovali svoje moči Kr stas je vstal, tudi zate je prišel vstajenja dan, vstani, vstani narod moj, reši domovino .... Aleluja veljaj i tebi i vsem, ti zemlja očetova. . . AHnja !“ — Vetrič pa je odnašal to alelujo po širni slovenski in hrvatski domovini in pravil radoslnim dušam o rodoljubni mladenhi. V takih junaških dekletih je naša bodočnost .... Aleluja !. .. . Otee naroda — ^ ‘Josip Jurij j3(possmayep. pSpeval — Zvonimir Masio.) Zasvetilo s luo naše je o^zmje: čudovit utrinek pal je raz neba... težka, ostra ždost v naših srcih orje, kakor slana, kadar pade v deo cveta . . . Smrt njegova š’nr svet je osvetlila, č idovit utriack pal je iz neha. .. del je svet,: , Resmčno, bil je mož svetila : sobice uma in ljubezni in duha . . .“ Kje mn velikanov danes je jednak h, delavcev b'agine in nesmrtn.h del, redkokdaj in malo svet rodil je tak;h, kojih silni svit j.dnako bi blestel ? ! In blestelo slavno bo ime njegovo, silni duh njegov med nami bode plul — dramil bode nas v življenje vedro novo, rod od roda bo o velikanu čul. . . ! K stebru vere, k diki mile domovine že v vzajemnosti se zbira sinov voj : Večni, v bratski slogi duh naj vodi sioo, v rodni zenPji daj telesu blag pokoj 1 "“iDo^ocr •k,*: Mi r.;■ f Josip Juraj itrossmajer. Z žalostjo je pretresla v soboto dne 8. t. m. ves jugoslovanski svet vest, da je izdihnil proti večeru svojo blago dušo veliki škof v Djakovem Josip Juraj Strossma3rer. Kratka bolezen — pljučnica — je ukončala to življenje, ki je bilo skoro stoletje posvečeno blagru bratskega nam naroda lirvatskega. Ozrimo se kratko v pokojnikovo življenje in delovanje. Strossmayer je bil otrok preproste meščanske rodbine iz Oseka v Slavoniji, ro jen 4. febr. I 1K15. Prišla sta na svet dvojčka, katerih enega so krstili za Josipa, drugega za Juraja. Eden je že istega dne umrl, a niso vedeli kateri. Zato so pa onemu, ki ga ji' Previdnost pustila pri življenju, dali obe imeni — Josip Juraj Telesno slabotno dete je kazalo živega, jasnega duha. Nadarjenega mladeniča ji' sprejel škof Sučič v semenišče, in še ne dvajset let star je bil že postal doktor mo-droslovja v Budimpešti. Leta 183 K posvečen v mašnika je nekaj časa kapelanoval, a potem so ga poslali na Dunaj v Avguštinej, kjer je postal tudi doktor bogoslovja. V Djakovu je bil nato podravnatelj semeniški ter je učil nekaj časa liziko in računstvo, potem pa svetopisemske vede Poklicali so ga na Dunaj kot dvornega kaplana v Avgu-štinej. Na dvoru je zbudil pozornost po svoji učenosti in s sijajnim govorniškim darom in nadškof Milde ga je predlagal za vseučiliškega profesorja. Burnega leta 1848. je bil vodja pri sv. Avguštinu Uporniki so s topovi udrili na cesarski dvor in na sosedni mu Avguštinej Vodja z duhovniki je moral bežati k frančiškanom, a tu se je spomnil, da je ostala v zavodu blagajna s stotisoč goldinarji. V smrtni nevarnosti se je vrnil v goreči zavod in re-il denar zavoda. Drugič je bil v smrtni nevarnosti, ko je Jelačič oblegal Dunaj in mu je Strossmaver poslal pismo za vstaje, a se je poslanik s pismom izgubil L 1849 so ga imenovali za škofa. Z Jelačičem se je hitro seznanil in je po bolnišnicah obiskal ranjene graničar e. L 1850 je nastopil svojo visoko službo v Djakovu, prisrčno pozdravljen od slavonskega in bosanskega ljudstva, Z vso vnemo s* je posvelil vBjepastirskemu delu. Našel je v škofiji 140 duhovnikov. Do leta 1898 je posvetil sam 250 duhovnikov in dva škofa: Fra Marijana Sunjiča in dr. Angjelka Voršaka. Prvih deset let je posvetil Strossmayer preosnovi škofije, dohodke je pa uporabljal za duhovno in dijaško semenišče, za javne dobrotvorne zavode, za pomoč in izobrazbo ubožnim duhovnikom in za neštevilne druge koristne svrhe. Kako ogromna je bila njegova požrtvovalnost, naj dokažejo te-le suhe številke: Za cerkvene namene je daroval 1,012.795 goldinarjev, za narodne pa 1,305.147 goldinarjev, da ne govorimo o vsotah, ki jih je žrtvoval na tihem Leta 18(i9. 70. se je Strossmaver udeležil vatikanskega cerkvenega zbora. Naj večja dela Strossmajarjeva so bila pa ustanovitev zagrebškega vseučilišča, jugoslovanske akademije katerima je on postavil temelj in gradnja djakovske stolne cerkve. Strossmaverjevemu zagovoru se imamo Slovani zahvaliti za ono tolikokrat imenovano pismo papeža Leona XIII „Urande munus“, s katerim je le-ta proglasil sv. brata Cirila in Metoda za svetnika cele katoliške cerkve in priznal staroslovensko bogoslužje. * *<• 5». v T' Škof Strossmaver je umrl na divanu nasproti sliki sv. Jožefa, ki jo je naslikal Overbeck. V zadnjih trenotkih je škof neprestano poljubljal razpelo. Zadnje besede škofove so bile: »Molite za me!“ Na dan smrti je pokojnik dovršil 90 let in 62 dni življenja, 67 let 50 dni duhovništva in 54 le in 212 dni škofovanja Pogreb velikega škofa Strossmajerja se je vršil v petek ob 9. uri. Sprevod je vodil nadškof Posilovič ob ogromni udeležbi hrvatskih mest in vseh jugoslovanskih pokrajin. — Slava Strossmayerjevemu spominu! Ubogajmo ga in molimo zanj! Česa nam treba? Piše — Vcsclodolski. (Dalje). Praskal so je že marsikdo za ušesi ter vzdihoval: gorje ! gorje meni! Kolika nesreča — kobila mi je zvrgla! Zakaj ? Dal ji je mrzlih otrobov. Tako ! Kakor si napreden, tako tudi propadaš. Vidiš, kato mala neumnost veliko škoduje Pokladal si konjem slabo krmo, zato je kobila zvrgla. Kje je pogrešek ? Ni bil napreden - Kdo je še videl krmiti konje s mrzlimi otrobi? Tacih in jednakih dogodkov bi sc dalo mnogo našteti ; v tem se vidi, kako treba bolje delati in napred-neje misliti, ako hočemo na svojem ostati in svojo dedščino izročiti potomcem z blagoslovom. l’a ni dovolj samo delati, treba je tudi varčevati. Stara je resnica, da delo človeka hrani varčnost ga bogati, ali kakor vele naši bratje Hrv tje: „lT ra-diše svega biše — u štediše jošte više". P, trebno je toraj drugič razumno varčeval1. Delo in trud daje človeku vsakdanji kruh in druge potrebščine, pa tudi po težkem trudu ne bo kruha, ako ne znaš varčevati Naj si bo gospodar še tako delaven in skrben, naj mu družina dela kakor mravlje, ne bo si opomogel, ako ne zna vatčevali. Nikdo ne bi veroval, koliko se zamore pridobiti z varčnostjo, ('.itali ste gotovo v š Iški knjigi o trdnem gospodarju, ki je svojega hlapca ostro ošteval, ker je pustil stare konjske brzde čez noč na dežju ravno ko so prišli pogorele! k njemu prosit milodara Tukaj gotovo nič ne dobimo, so rekli med seboj, ta gospodar je trd, ker se za malovredno stvar toliko jezi in krega Vendar stopijo k njemu in ga poprosijo — pa kako jih je vse iznenadil — naložil jim je vsega obilo ter obljubil še pomoči. Veseli tolikega daru mu razlože svoje poprejšne misli. On se jim nasmeje ter odgovori : „Kako bi mogel toliko darovati, ako re bi varčeval z malim?!' Istotako je varčen Bošnjak karal svojega sina, ko je na ognjišču sede j ri velikem ognju zažigal svoj či-buk z užigalico. Kako bi mogel toliko darovati za džamijo (turško cerkev), ako ne bi vaioeval z malim. Da, v resnici pametna beseda, vredna, da jo vsak zapiše ne za uho, ampak na čelo. Jaz sem le misli, da naše propadanje ni posledica lenobe, ampak zapravljivosti. Ne poznamo varčnosti. Ne brigamo se za malenkosti, da>i zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. Ako ti manjka samo jednega vinarja, — že ni cele krone, toraj tudi vinar mnogo velja, ker brez njega ni ce'e krone. Kdor hoče znati, je li človek ali cela družina varčna, naj gleda, kako pazi na malenkosti. Komur ni žal za grižljej, ki je padel pod mizo, ta bo moral kruh kupovati ; ako imajo konji seno v jaslih in pod jaslimi o sv. Martinu, gotovo bo moral gospodar o Jurjevem s senom stiskati; komur ni mar poleno in pali brez potrebe, ta bo plačal gozdno škodo. Komur ni žal za malo, temu tudi veliko ne velja ter more priti prej ali slej v stisko, iz ktere se težko reši 1 Seveda varčnost ne sme zapasti v skopost, ker varčnost je gospodarska čednost, skopost je pa grdi greh. Skopuh je, kdor nikomur in niti sam sebi ne privošči, varčen je pa, kdor ne pusti, da se njegovo dobro razsiplje niti v najmanji meri. Ako je kokošim dovolj perišče žila, ne dajaj jim dveh, ker s tem si prihraniš za jutri potrebno; vsaki dan jedno perišče žita naredi skozi celo leto lep kupček. Z varčnostjo se pridobljeno varuje in množi. Kako malo zna naše ljudstvo varčevali, se vidi n. pr. na svatovščiuah, pri krstnih gostijah in drugih gostovanjih. Gitajte v novinah, da je na tem ali onem kraljevem dvoru svatba trajala le dve ali tri ure —pa to je gostija kraljeve družine! Veselje, ako traja dolgo, postaja dosadno in mučno ; dobro, kar se je potratilo brez-mere in potrebe, prišlo bi prav med letom. Nisem proti svatbi in svatom, ampak proti napravljanju in trošenju brezpotrebnih jedi in pijač Ali bi ne bilo dosti, da se sorodniki in p: ijatelji zberd k zdravi in veseli večerji, potem pa vsak k počitku ter zjutraj rano na delo ? Ako nimaš druzega dela, leti se delati zobotrebce. Naj bodo svatbe, krstne gostije ali botrine, snidimo se, da se pozdravimo, pametno pogovorimo, prijateljstvo ponovimo in vtrdimo, ne pa da prijatelju pojemo letni pridelek — on nij pa po tem kupuje kruh in sol na menjico pri Židu! Zastonj delamo, ako ne razumemo onega, kar smo pridelali ali zaslužili varovati, razdeliti tor pametno trositi, bodi to denar, kruh, krma ali drugi pridelki. Kakor se rado pripeti, da kdo strada radi lenobe, tako more propasti mnogi radi za pravljivosti. Da še hitreje — naj tudi štirje nosijo na skedenj in le eden ven meče, nikoli ne bo poln skedenj! O, 1 dor bi naše ljudstvo naučil var čevati, ta bi je prerodil. Iz starih časov so prišli zhiami vsakovrstni običaji in mi se jih držimo ter ne vidimo, da so danes drugi časi, in da treba drugi način življenja Tam ni življenja in ne napredla, kjer se ne varčuje in ne hrani. Tudi kdor ni v starih časih varčeval, je gotovo propadel in kako ne bi danes, ko se vse spravlja in spreminja v denar — ta je pa okrogel, da se rad izmakne in zbeži, da sam ne znaš kedaj in kako! Zato govori varčen gospodar, da treba novčič trikrat obrniti, predno se ga da iz roke. Kako slabo pomaga vse delo in trud brez varčnosti, poslušaj primer izmed ljudstva. Poznal sem kmetiča ki je imel veliko veselje do živinor je, res tmdil se je, da je imel najDpše vole. A vsa muka je bila zastonj ! Vselej, kadar je vole v semnju prodal, so bile vse krčme ob cesti njegove : tu je popival ter se hvalil, kako zna rediti živino. Napil se je ter zapil plod svojega truda in dela. Ta je delal p idno, pa varčeval ni Ko bi pil par kozarcev, naj si bo liter, bilo bi mu v zdravje ; lako se ga je pa nalezel čez mero in zato je propadel. Bil je dela ve , pa ne varčen in vse mu ni nič pomagalo. (Konec prihodnjič). Napisal — J. Z Selški. Dandanes se tu in tam loži, kako slabo da je za obstanek niž ib stanov, namreč za knn to-valca, obrtnika, in delavca. Poleg drugih raznovrstnih vzrokov, ki tlačijo in zadržujejo !<• stanove, da ne napredujejo, je jedeu gla nih pomanjkanje umnega gospodarstva ali pomanjkanje strokovne izobrazbe. Pregovor pravi : Kdor ne napreduje, zaostaja. Napredovati pa je možno dandanes le onemu, ki je umen, ki svoj položaj dobro na vse strani pre misli. Sam od sebe še ni noben človek učen in moder postal, ampak treba se je bilo učiti. Prav tako bi moral tudi poljedelec, obrtnik in delavec učit in bistrili si um, ako neče biti kakor mehaničen stroj, ki dtda tja v en dan. Um se pa naj boljo bistri z branjmn knjig, časopisov in člankov, ki se tičejo njih stanu. Kaj pa najrajši berejo ljudje gori omenjenih stanov ‘i Žalostno moram reči, da berejo raju vse drug , kar je za smeli, novice o Rusih in Japoncih, kakor pa take inči. ki se tičejo gospodarstva ali ki zadevajo njih stan. Dobijo se pa tudi ljudje, katerim se to, če kdo v prostem času bere kaj koristnega, zdi neumno ; rajši gredo v gostilno preganjat si dolg čas in na ta način trpijo dvojno, gmotno in duševno škodo ker prvič s popivanjem zapravijo denar in zdravje, drugič pa tak človek, ki sedi rajši pri litru kakor pri knjigi >1 čas pišu. poslane za vi.'S napredek nekako top. Taki os bn, ki ves teden težk i dela ter je v svojo delo vsa zatopljena, potrebuje, da svoj prosti čas porabi v to, da svoi um, svojega duha razvedri, kor so/godi ščitenjem, (le pa bere še take reči, kise tičejo njega samega, ima pri tem še toliko večji dobiček. Zatoraj proč s takimi nazadnjaki, ki pravijo : Kaj je treba kmetu ali delavcu knjig in časopisov ! Za nje je le kramp in motika. Nekdaj je bilo res tako, a dandanes so drugi časi, druge zahteve. Treba je modre glave, prej vse premisliti in prev-darili, kaj in kako bo najbolje da storim, in potmi šele prijeti za motiko, da si ž njo poiščemo ključ do sreče Kar je Vodnik že več kot pred sto leti pel, velja uprav sedanjemu času, ko je rekel : Slovenec, Tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava. Sreča Te išče, urn Ti je čan ; Našel jo bodeš, č e n i s i zaspan. Vstajenje. (Podoba 'z življenja; spisala M. Topolnikova) Ko pomlad cvetoča pride in odklene temna vrata — z radostjo nas vse obide, 'loba nam zasije zlota ! Pomlad je tu! Aaruva se je jela odevati s jirazinčno obleko, O/utsala se je z bujnim cvetjem, /‘rve cvetlice so se ruzvile in vstale v najle/di f>odubi. lej,e, čudno le/>e... /n narava j era svoj ri-hližala, položila, roki krog vrata in šejietala : ^Ljubi Atiton, moli, moli za nujnega otroka\‘ \'eliki teden se je nagibal h koncu. Žalost in tuga v cerkvi, žalost v naravi, ki je sedaj prevlekla nebo z oblaki lužno sive barve, žalost in bolest v mali kmečki hišici, kjir je zdravnik vzel skoraj vse upanje potrtim sta-rišem. Žalosten je stal Janezek pri oknu in premišljeval, kako bo hudo, a ko umrje Olgica. Dolgo je mislil iti gledal jn-oti nebu, katero je polagoma zakrivala s črnim plaščem temna noč. Ko so ga danes oče jadožili v posteljo, kar so sicer drugič storili mati, izmolil je večerno molitvico - očetovo srce je bilo nemirno — oklenil se je očetu krog vrata in šejtetal: „ Veste, oče, kaj bom jutri prosil, ko se vrnejo zvonovi ? Naj še pusti ljubi Bog Olgico pri nas .u Mizar Anton poboža dečka po licih: njegove oči so se porosile. Iz druge sobe se je slišalo hropen je bolnega deteta in pritajeni jok žalostne matere. Stopil je k oknu. Bolna luna seje prikazala izmed oblakov, njeni žarki so padali na bližnjo kapelico ter jo čarobno raz svetlili. — Anton je globoko vzdihnil. Kako dolgo je že pač, kar je bil zadnjič v cerkvi? Vera, katera mu je bila nekdaj tateo močna, ki mu je napolnjevala srce, oh, to tolažilno vero — izgubil jo je, to si je moral mož priznati. Napočilo je jutro vstajenja. Blagonosni solnčni kras je obseval pomladanski dan, da dostojno jiozdravi vaščane. Brej kakor navadno je skočil Janezek iz jiosteljce, poprosil siariše dovoljenja in kmalu, potem skakljal j>o hribu navzgor. Ko je prišel do cilja, se ustavi in nemirno zre v daljino. In res! Kmalu zagleda nekaj tam daleč, silno dahč in peruti ima zvon . Kar so ga nesle noge, je hitel domov. I'; Vilal, muč. — 2!) sobota. Peter, muč.; Koberl, opat; Antonija. Kaj pravi politika? Avstrija-Ogrska Državni z 1) o r. Na predlog posl. Dersrhalte je bil izvoljen odsek 48 tih, ki bo e preti esal razmere med Avstrijo in Ogrsko. Dosedaj je r šil proraiunski odsek več poglavij, tako o državnih dolgovih, carini, nžitninskem davku, direktnih davki1’, deželni hrambi itd Pri razpravljanju proračuna ministrstva za poljedelstvo je obljubil minister, da hoče zlasti skrbeti za malega kmeta Povdarjul je važnost kmečkih zadrug in rajfajznovih posojilnic in pouka v poljedelstvu ž ■ v ljudskih šolah: podpirati hoče tudi živinorejo. Štajerskim Slovencem se je obljubila državna pomoč, da se ustanovi slov. poljedelska čola na Spod. Štajerskem. — Laški drž. poslanci delajo na vse kriplje, da bi dobili laško univerzo. Predlagali so, da se odda dotični vladni predlog takoj odseku brez prvega branja. Temu je ugovarjal dr. Šušteršič. V seji klubovih načelnikov so skle- nili, da pride prvo čitanje tega predloga na vrsto takoj po veliki noči. Ko pa so v neki seji, ko re je določeval dnevni red za seje po praznikih, slavili pred laško zahtevo novo točko, poiočilo imunitetnega odseka, so začeli Italijani z obstrukcijo, katero pa o opustili, ko se jim je zagotovilo, da pride vladna predloga na vrsto med 3. in 17. majem. Takrat bodo tildi Slovenci nastopili s svojo vseučiliško zahtevo. Na to bodo razpravljali tudi o zboljšanju duhovniških plač. Po tem bodo sklicani deželni zbori. — Avstrija močno oborežuje svojo mejo proti Italiji. Poleti bodo v Tridentu veliko vojaške vaje, katerih se l o udeležil tudi cesar. Pulju se je približala ponoči laška torpedovka. (lastnik ki je stopil na suho je bil aretiran. — Ministrski jredsednik Gautsch je že dalje časa bolan. — Cesarju se ni posre ilo niti v Budimpešti nšiti ogerske krize. Čeprav je hotel cesar nekoliko popustiti tudi v vojaških zadevah, vendar nočejo Madjnri odnehati. Vr ogrskem državnem zboru je bil sprejet Košutov predlog, da se odpravi ona postava, s katero je hotel Tisi.a ubiti obstrukcijo. Izvolili so poseben odbor, ki bo sestavil adreso na vladarja, v kateri bodo navedene zahteve Ma> d; aro v. Rusija Na Ruskem je bilo zopet več bombnih napadov zlasti na policijo. Tudi kmetje so se bili vzdignili v nekaterih krajih proti graj Šeškom. P. bedonoscev, najvišji uradnik pravoslavne cerkve, je prosil za umirovljenje. On je bil menda največja zaprek’', da se ni uvedla na Ruskem še konštitucija. Najnovejše vesti govore, da dobijo Rusi ustavo in da ministrstvo pridno študira do-tični načrt. — Tudi duhovščina zahteva sprememb. Balkan. Turčija ima v Macedoniji zbrano že celo vojsko. Gorje ljudstvu! Macedomi se izseljujejo. Turčija dolži Rolgarijo, da podpira vstaše. Bilo je upanja, da le Srbi in Bolgari skupno upro proti Turkom, a razpor se poojstruje in koljejo se med seboj. Da tudi med obema jugoslovanskima državama ni vrč pravega prijateljstva, sta največ kriva bolgarsko ministrstvo in knez. Ferdinand je obiskal nemškega cesarja, angleškega kralja, bil je v Parizu, te dni pa je bil vsprejet od laškega kralja. Bog ve, kaj baranta ? Italija V konzistoriju je sv. Oče obžaloval dogodke na Francoskem, prelivanje krvi na Vzhodu in veri sovražno politiko ekuadorske republike v Ameriki. — Fortisu se je posrečilo, da je sestavil novo ministrstvo. Obljubil je, da bo podržavil železnice Vladati hoče svobodomiselno. Z drža- vami bo živela Italija v miru. A zato pa je treba, da je dežela pripravljena za obiambo, treba torej izpopolniti vojsko in mornarico. To velja Avstriji. Francoska. Prišli so na sled zaroti, kateri je bil na čelu stotnik Tamburini. Zarotniki so hoteli udreti v stanovanje predsednikovo in proglasiti novo vlado. Francoska se bliža najbrže notranjim viharjem. To bo sad protiveri-ke gonje. — Francoska je bila sklenila z marokansko državo pogodbo, po iateri bi se bil npliv francoski razširil. Nemčija pa se je zbala, da bodo njeni interesi vsled tega trpeli, zato je obiskal nemški cesar Maroko, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Francozi so bili vsled tega zelo vznemirjeni in napetost vlada nad Nemčijo in Francosko. Kot protiutež temu pomembnemu obisku nemškega cesarja v Tangom so postavili Frani ozi srečanje med Loubetom in ang), kraljem. Nemčija. Iz Tangera je šel Viljem preko Gi-belaltara v Italijo, kjer se je srečal v N aplju z laškim kraljem, kateri se ni v svoji napitnici spomnil niti z besedico trozveze. Znamenje, d i so razmere med Avstrijo in Italijo postale hladne. Nemški cesar je šel s svojo družino na otok Krf, kjer ga je obiskal tudi grški kralj. Vojska. Poročila z bojišča so redka. Govori se le, da hočejo Japonci zopet obkoliti Ruse. Ruska armada je zopet urejena, nove čile vedno dohajajo, vojska zaup i Lineviču in ga ljubi. Rož-denstvenski se je nen doma prikazal pri Singa-pore. Najbrže se bo v kratkem bila pomorska bitka. V. ' . .. n ■■■■ r ^.M. , r -^r.. -A V (Veliki teden). Slovenske pridige bodo: Na veliki petek ob 5V4 zjutraj pri sv. Antonu novem ; in ob 6^ pop. pri sv. Jakobu. Božji g r o b. Na veliki četrtek in veliki petek bodo vsecerkveodprte do 9. ure zvečer, da bodo mogli počastiti Jezusa v grobu tudi oni ljudje, ki so sicer ves dan zaposleni. Vstajenje. Proresije za ve tajenje se bodo vršde v soboto pri sv. Antonu novem ob 4. in pol pop.; pri sv. J u s t u ob 6. in pol pop., pri sv. Antonu starem ob 7. pop. V nedeljo pr bo procesiji za v-ta;enje pri sv. Jakobu ob 5 na zjutraj; pri J zuitih ob 6. uri zjutraj iu pri kapucin h ob 6. in pol uri zjutraj. Čas za Velikonočno spoved v tržaško-koprski škofiji traja letos do prve nede'je po birkoštih. (Vesele veiikoncčne praznike) voščimo prav iz srca vsem prijateljem, naročnikom, čitateljem in znancem. (Današnja številka) je vsled tiskarskih ovir nekoliko zakasnela. Gitatel i in naročniki naj bla-govole oprostiti to zamudo. Barvana slika, ki krasi to številko, nas deloma opravičuje. (Cvetka na grob možu . Bil je cel mož v pravem pomenu besede. V pok. Josipu Turk-u sta se družila v lepem soglasju zasebno in javno življenje, globoko versko prepričanje in odkritosrčno rodoljubje Vičkiat si ga mogel videti, s kakošnim krščanskim po- nosom je prihajal k cerkvenim svečanostim in kako veličastno je nastopal in urejeval vernike pri cerkvenih sprevodih (procesijah) Ko ga je pa klicala narodna dolžnost, je bil prvi na volišču v boju za narodne kandidate in kot ud volilne komisije je pazil, da se ni godila našemu narodu krivica. Na naše shode in veselico je prihajal, kadar mu je bilo možno. Za narodne namene je veliko in rad daroval Vpisan je bil skoro v vsa narodna društva tržaška. Bil je večletni odbornik političnega društva „Edinost-. B o g a j e ljubil n a d vse Zadnja leta je prihajal malone vsak dan k sv. maši. Krščanski pozdrav ..Hvaljen bodi Jezus Kristus" mu je najbolje ugajal. Duhovnike je zelo spoštoval. Dvema novomašnikoma je bil duhovni oče. Mlajši duhovniki so občevali ž njim kakor s svojini očetom Največje njegovo vese'je je bilo povabiti k sebi slovenske duhovnike in se pogovarjati ž njimi o narodovih duševnih in gmotnih potrebah. — V zadnjem času se je radi bolehnosti odtegnil političnemu delovanju. Z žalostjo je obsojal pretirano in večkrat krivično pisavo nekaterih listov proti cerkveni oblasti. Kot priden kmet in gospodar si je s svojo marljivostjo pridobil precejšnje premoženje. Ker ni imel svojih otrok, je posinovil in postavil kol naslednika svojega nečaka Ivana, ki s premoženjem podeduje gotovo tudi vrline svojega prednika. V bolezni je bil pokojni zelo vdan v božjo voljo. Ko so mu naznanili, da pride duhovnik, ki mu poda tolažila sv. vere, je ponovno izjavil: »Tega se jaz ne bojim, ampak tega se veselim najbolj " Kakoršno je bilo njegovo življenje, taka njegova snnt. V hudih bolečinah je molil in pogo-stoma klical sv. imeni Jezusa in Marije. Svojo lepo dušo je izročil Stvarniku v nedeljo 2. aprila ob (i. uri zjutraj. Pogreb se je vršil v torek ob 4 uri pop. 1'ogreb je pokazal, kako visoko spoštovanje je vžival blagi pokojnk pri vseh, ki so ga poznali! Pred hišo žalosti so zapeli pevci žalostinko: „Blagor ]nu“. Pred mrtvaškim vozom so stopale deklice sirotišča sv. Jož fa ; za njimi 5 oo kapucinov in 5 duhovnikov, za vozom pa nešteta množica vseh slojev Na pokopališču počiva v lepi rodbinski rakvi. Prepričani smo, da kdorkoli je poznal blagega Josipa Turk-a in bo šel mimo njegovega groba, se bo spomnil njegove neumrjoče duše in mu prosil za mir in pokoj pri Bogu, katerega je v svojemu življenju tako goreče častil iu molil. (Moška Marijina dražba) se vdeleži procesije Vstajenja N G' J. K .pri novem sv. Antonu" na Veliko Soboto ob 4. uri pop. Družabniki se uvrstijo koj za prvim križem. — Prihodnji shod bode velikonočni pondeljek ob 7. in pol uri zvečer v navadnih prostorih. Novi družabniki se morejo zapisati ali hitro pri shodu, ali pa na stanovanju voditelja Andr. Eurlan-a nad zakristijo. Vabimo v to družbo posebno mladeniče. (Kjs bo letos najpoprej sveta birma?) V škofijskem listu od meseca marca t. ). čitamo, da bode prem. škof tržaško-koprski dr. Fr. Nagi bir-moval: Dne 13 maja na Repentabru a 14.—15. , v Tomaju • 16. n v Avberju • 17. » v Sežani a 18. v v Povirju n 22. • v Borštu • 23. it v Brezovici * 24. p v Podgorju a 25. p v Klancu m 27. m v Slivju » 28. ■ v Rodiku n 29. • v Divači »i 30. a v Lokvi a 31. p v Gročani a L—2. julija v Buzetu a 3. P ra Vrhu » 4. m v Sovinjaku v 5. P v Oprtlju 6. P v Zrenju p 8. p v Šterni 9 P na Gradinu »• 10. n v Završju 11. p v Kastaniji 12. p v Momjanu. V mesecu juniju je letos mnogo praznikov, zato ni vsporeda. (Sovodu sv. Nikolaja) so darovali : Oblak Valentin, kaplan Št. Jurij 3 K; Omers Jožef, župnik Sežana 5 K ; Ogorevc Martin, Konjice 5 K; Podboj Ivan, Toplice 2 K; Potokar Gregor, kaplan 5 K; Petek Andrej, sv. Križ Litija 10 K; Plan-tarič Jožef, župnik sv. Lambert 2 K; Preglej V., kaplan Vuzenica 3 K 2 st; Penko J. župnik Vuhred 0 K ; Presežnik Gregor 1 K ; Provkar J., kaplan Semič 3 K; Primožič M. Tolmin 5 K; Rejec Ivan, kaplan Dornberg 5 K; Robusa L, kaplan Velenje 2 K; Ražun Matej, župnik sv. Jakob v Rožu 3 K ; Rozman Jurij in Kovar I. Podnart 4 K; Zamejic Andrej, 2 K; Rislavy Fr., župnik Repentabor nabral 7 K ; Komorš Jernej, župnik Poljane G K; Sovič J., župnik Slovenji Gradec 5 K; Spitzcr Ivan, župnik Pečine 4 K; Skočir Avguštin, kurat Gradec 5 K ; Sušnik L, kanonik Ljubljana 20 K ; Serajnik V., župnik 5 K; Setni-čar F., kaplan Gorica 5 K ; Sila M., dekan Tomaj 5 K; Soje M., župnik Struge 3 K. — Bog stotero povrni! (Iz Kozjega na Štajerskem). Dne 19. svečana se je ustanovila v Kozjem za ves okraj podiuž niča c. kr. kmetijske družbe štajerske iz Gradca. Na ustanovitev sta prišla dva gospoda od družbe, ki sla pojasnila, kaj je kmetijska družba in sicer je govoril eden v s ovenskem jeziku, drugi pa v nemškem (kar je bilo nepotrebno, kakor peto kolo pri vozu) K družbi je pristopilo isti dan nad 40 kmetov. Vsak ud dobi družbeno g asilo dvakrat na mesec Dragi kmetje, le pridno pristopajte k c s. kr. kmetijski družbi štaj-rski Pregovor pravi: pomagajte si sami in Bog Vam bo pomagal. Na | redpustno nedeljo in pondeljek zvečer je pa priredilo „Gospodarsko bralno društvo ‘ v Kozjem dve igri: „Jeza nad petelinom*1 in „Vaški skopuh.11 Jednakih iger je že d*vno Kozje želelo in s pomočjo društvenih prijateljev so se ti dve igri še kaj dobro obnesli Gledališki oder se je postavil v gostilni gosp. Gučeka Vs* se je zvršilo skoiaj brez izjeme prav povoljno. Naši fantje, dekleta in gospodje kot igralci so dubro izvršili svojo b žavno nalogo, posebno že zato, ker so prvič igrali. Vso čast in slavo prireditelju prež. g. dr. Jančiči omenjenih iger in prisrčno hvala vsem igralcem Navdušenje gl- dalcev je bilo veliko. Kmalu po veliki noči, najbrž na belo nedeljo, se bo zopet igralo, na kar že danes opozarjamo vse čislane prijatelje bralnega društva. Pri velikonočnem izpraševanju so se dali večinoma vsi fantje kozjanske župnije vpisati v bratovščino Srca Jezusovega. Glejte zopet je dobilo Srce Jezusovo veliko novih vojšč ikov, kar je po snemanja vredno. Čast in slava najsvetejšemu Srcu! K sklepu pa želi vsem cenjenim bravcem srečne in' vesele velikonočne praznike, in mnogo pirhov Jiozjaaski poročcoalee. (Jelšane). Tudi pri nas y,Jelšanah se snuje dekliška Marijina družba. Vpisovanje je precej Živahno. Pridna in poštena dekleta z veseljem in že nestrpno žele ppstati otroci nebeške Matere: saj vedo, kako je dobra in usmiljena Marija, Mati božja, vedo, da se pod Marijino zastavo varno gre po poti izveličanja. Upamo torej, da se bode v doglednem času vršil v župni cerkvi slovesen sprejem Marijinih deklet; to bode res lepa slavnost in pomenljiv dan za jelšansko župnijo. (Iz Ljubljane) S daj, ko je začelo toplo solnce ogrevati božjo zemljo, se jo tudi pri nas — tu v napredni Ljubljani — začelo drugačno* bolj živo življenje. Začelo .sp je že z zidarskimi deli, katera se na več krajih izvršujejo. Najlepša stavba izmed teh bo pač krasno urejeni hotel .Union.“ Da, lahko se reče, da bo ena najepših ljubljanskih stavb v središču mesta Delavci imajo dober zaslužek, le žal, da so to večinoma Italijani, kateri še vedno prihajajo Srce mora boleti rodoljubnega človeka, ko vidi. da tu v središču slovenske zemlje tujci takorekoč izpodrivajo doma ine. Naši ljudje-se trumoma selijo v Ameriko v kateri vidijo obljubljeno deželo, kjer se bode živelo brez dela a iz drugih krajev pa prihajajo k nam tujci, ker vidijo, da je tu boljši zasluž k Žalostna nam majka ! kdaj se bomo Slovenci izpametovali ? ! — Mizarski pomočniki v delavnici g. I. Ma-Ihijana so ustavili delo ker je mojster štiri delavce odpustil. Zahtevajo, da jih brez nasledkov nazaj vzame, da zviša plače in da se skrajša delavni čas ob sobotah D> sedaj’jim g. Mathijan še ni izpolnil zahteve; mizarji pa so sklenili na vsak način nadaljevati stavko, da se jim izpol iijo zahteve. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je izmed vseli najstarejše v Ljubljani. Meseca av-gusla bo obhajalo svojo petdesetletnico, za kar se že sedaj pripravlja s svojim ubranim mo kim zborom, na katerega je društvo lahko ponosno. (Shod kmetijske zv^ze v Locsiorfu) Dne 25. marca t. 1. se je izvršil izredno sijajno shod kmetijske zveze v Loosdorfu. Mnogo več kakor 200 mož je pazljivo poslušalo prelala dr. Jožefa Scliei-herja, dižavnega in deželni ga posl nc;>, ki je kmetom pojasnil in razlagal kako stoji naš parlament in o njegovi di Javnosti. Drugi govornik je bil g Jožef Stokler predsednik kmetijske zveze in deželni poslanec. On je krasno dokazal veliko vrednost in korist kmetijskih zvez Govorni« pravi, da bo le tedaj mogočo priti v okom in se nekako varovati pred neznosnimi in čestokra brezsrčnimi zahtevami davko-tirjalcev, ako se kmetje organizirajo, to je med seboj združujejo. Pokazal je na kmelijske zvezo na Štajerskem in Tirolskem, ki imajo že toliko moči in veljave, da jih gosposka več ne prezira in surovo odpravlja, ampak spošt je. Zato je torej navduševal navzoče, naj se združujejo in pristopijo k kmetijski zve/.i. Ako bo ona štela na tisoče udov,, bo res imponirala in storila veliko koristnega za kmetski stan. Tretji govornik je bil župnik in deželni poslanec, Bauchinger. On je istotako z močnimi dokazi prepričal, daje dandanašnji nad vso potrebna organizaci a kmetov, da se združujejo v eno močna armado. Rekel je tudi, da le' združenim kmetom je mogoče spoznati in voliti svoje poslance, ki morajo na Dunaju ali drugod zastopati in braniti ljudske koristi. Shod so zaključili s polivalo in za-liva'o na navzoče1.’ - Jiešč demokrat. (V zadnji številki) beri v .vzgojeslovnem „neredneža1 (megto nerednež. drobižu" ob koncu . . ' : "A r’A., (.Skventkc kitdiško delavsko društvo v Golic) | racili tudi 1< los slovesno procesijo na sv. •Goro in s;ccr tretjo nedeljo po Veliki noči, na •društveni praznik varstva sv. Jožefa. (Slovarski napisi na železnici Celovec Trst) Posl. Spin ij in tovariši so minoli ponedeljek na seji državnega zbora interpelirali ministra za železnice Wilteka radi slovenskih napisov na železnici Celovec-Trst, posebno v okolici Trsta. (Slep organist umrl). Dne 2. aprila je umil v tok. bolnišnici dolgoletni slepi organst Karl ■C osmin i. Dolgo vrsto let je oskrboval orgljanje v rojanski cerkvi. Bil je v svoji službi jako vesten ; zalo ga je vse rado imelo. Os'epel je bil revež kmalu po rojstvu, vendar je bil v svoji stroki temeljito izobražen. Študiral je glasbo več let na Dunaju. Pogreb je bil jako slovesen. Naj v miru poiiva ! (Lepo družinsko igro) v v č dejanjih začnemo kmalu priobčevati v „Družinskem prijatelji!.11 Naše slike. Prvič vstrežemo danes cenjenim naročnikom z barvano sliko, mi pokažemo s tem svojo dobro voljo povzdigniti in spopolniti list vsestransko. Prosimo pa, da nam ostanejo tudi vsi dosedanji naročniki zvesti ter širijo in podpirajo naš list, iki ima s takimi slikami mnogo stroškov. Kaj premore krščanska ljubezen do bližnjega, nam jasno predočuje slika „Sirotišnica in opazovalnica v P o m p e j u.a Advokat Bar- tolo (Jernej) Longo je ustanovil v glasovitem Pompeji! velikansko zavetišče za sirote in nepreskrbljene otroke jetnikov. Zavod je ogromen, ima svojo posebno >apelo K sirotišču je prizidana še opazovalnica (osservatorio) vremenskih spremen. O tem požrtvovalnem advokatu Longo bomo še spregovorili in priobčili tudi njegovo sliko. Mimo glavnega uhoda v zavod se dospe do svetišča Rožnivenske Matere Božje v Pompeju. Le pridno iščite v skrivalnici tihotapca. Morda najdete njega in ,,kontraband“. Drobtine. Šole za kuhanje. Na Nemškem'je i3D šol, v katerih se ženske ute kuliati. V londonskih šolah se je leta 1900. učilo kuhati 37.010 deklet, a danes je to število še večje. Pri nas pa silijo dekleta le v šivilje, kasirke in učiteljice! Kako se je ujel 2 — Na nekem pariškem trgu se je zbrala pred dnevi velika množica gledalcev, ki so gledali, kako se je mučil neki kočijaž, da dvigne svojega konja. Med množico se je nahajala tudi prodajalka zelenjave iz okolice, ki se je vračala od tržnice. Ženu je ku-] ila tudi past za krte, ki jo je vtaknila v svoj veliki žep. Naenkrat začuje grozeh krik, ki ga je zagnal zraven stoječ mlad gospod; ta je namreč posegel ženi v žep ter pr šel s svojo roko v odprto past. Žepnega tatu, ki mu je past odtrgali dva prsta, so morali nezavestnega odnesti. Koliko časa naj spe otrociJ — Iz izvestja komisije, ki je pregledala švedske šole, je razvidno, da otroci, ki niso spali, kakor zahteva zdravje, trpe za 25X odstotkov vič na raznih boleznih nego drugi. Povprečno treba, da spe otroci: pod 4 leti do 12 ur na noč, od 4 do 7 leta po 11 ur, od 7. do 12. leta po 10 ur, od 12. do 14. leta po 9 ur in od 1'. do 16. leta po 8 ur na noč. ^< lili I I I I I I I I "i rH