Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 10. junija 1934. Štev. 23. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendara! 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. med tekstom Po firmi. Od 21. do 30. maja je mela Slovenska Krajina božega odposlanca za svojega gosta, prezv. g. Dr. Tomažič Ivana Jožefa, knezoškofa i svojega ap. administratora. Pot Prezvišenoga je bila slavnostna. Ne jih pripelao drügi namen k nam, kak samo lübezen, zato so se odpirala naša srca do njih tüdi na lübezen. Lübezen sv. Düha jih je pripelala k nam, to so vlevali pred vsem v srca firmancov i vse njegove dare, a z ednim tüdi vsem nam so punili po sv. Dühi düše s vojimi sv. mešami, molitvami i s Kristušovimi rečmi, štere so nam glasili. Pot njihova je bila slavnostna pot. Povsod venci i slavoloki, najlepši i umetno izdelani pri sv. Jeleni, povsod vnožine naroda, povsod vučitel-, vtvo i šolska mladina, povsod špalir gasilcov, povsod pozdravi županov, v Soboti pozdravi zastopnikov vseh oblasti i narodnoga poslanca g. Benko Jožefa, povsod poštüvanje drügover-nikov, povsod pesem, povsod veselje, zaistino slavnostna pot Kristušovoga Apoštola.Ti krasni sprejemi kažejo v teh teških časaj, da je Cerkev Kristušova pozvana, da kaže z večnov smilenostjov i pravičnostjöv svoje Glave, Kristuša, jedino pravo pot k rešitvi iz jezerih nevol i zablod. Po cerkvaj i župniščaj so najšli Prezvišeni vse v najlepšem redi. Deca je povsod znala katekizmuš, najbole pa, kak so z predganice povedali Prezvišeni, na Tišini. Pravili so, ka malogde bi deca bila, tüdi na Štajari, tak podkovana vu verskih istinaj, kak na.Tišini Gospod Krantz najmre v domačoj razumlivoj svete reči deci razložijo i ta tak lejko zapopadne vse navuke. Nad vse veselo je bilo po vseh faraj, da je narod v velikom števili prihajao k sv. prečiščavanji. So bile fare, gde je prečiščavanje prek edno vüro trpelo. Zaistino nebeski prizori, šterim so se angelje veselili. Prezvišeni so povsod predgali v razumlivom jeziki, ar so naše domače reči vpletali med predgo, kak: firma, svestvo, svetek, Trojstvo itd. Oni so nasledüvali sv. apoštole, šterim je sv. Düh Bog zato dao dar jezikov, naj predgajo tak, ka de. je narod razmo. Pri vseh svojih govoraj pa se je najbole . bliščila te njihova reč, gda so férmence, mladino navdüšavala naj ostanejo verni sv. Dühi, šteroga so sprejeli, naj čuvajo domovino svoje düšo, da je neprijateo ne zavzeme s smrtnim grehom. Vsem vernikom so se povsod zahvalüvali za trüde i izražamo lübezen, vse tolažili v teh teških časaj, Jürjanske pomirili zavolo odhoda g. kaplana Hermana, gda so njim naznanili, ka so ga oni stavlali i j ka bi ga oni radi duže meli v svojoj | püšpekiji, pa se je sam v kraj proso v drügo, povsod so vsem vse šteli biti po zgledi sv. Pavla apoštola. Firmanih je bilo v Soboti 767, v Martjancih za Martjance, Sv. Sebeštjan i Sv. Bedenek 352, v Dolencih za Dolence, Nedelo i Markovce 398, pri Gradi, 1041, pri sv. Jürji 589, pri sv. Jeleni 324, na Cankovi 296, na Tišini 392. Vsi firmanci so dobili od Prezvišenoga za spomin edno podobico, tišinski pa je dobijo zdaj, ar so na poti sfalile. Prezvišeni so na Tišini vzeli slovo od Slov. Krajine. V krasnoj predgi so nam v slovo dali troje orožje v roke za zmago: molitev, častenje Bl. Dev. Marije i Najsvetejše Oltarsko Svestvo. Omenili so nam reči sv. Augustina: „Što prav moli, prav živeˮ, i na srce vezati, naj radi molimo, ar ne morejo obečati zveličanja tistim, ki ne molijo. Najbolši lüdje vu fari so tisti, ki radi molijo, svajüjejo i drüge grehe pa delajo pa tisti ki Boga ne poznajo. „Ki Marijo časti, se ne pogübiˮ, je navuk sv. cerkvenih Očakov, so nam nadale povedali i vse nas pozvali, naj goreče častimo nabesko mater i nasledüjemo njene jakosti. Jako jih veseli, da so sv. firmo v lepoj tišinskoj Marijinoj cerkvi dovršili. Kak tretje orožje za stanovitnost v dobrom so navajali reči samoga Gospoda Jezuša Kristuša: „Ki je moje telo i pije mojo krv, bo živo na veke. Če ne bodete jeli tela Sina človečega i pili njegove krvi, nete meli živlenja v sebi." Jezuš sam nas zove k sebi, so pravili, radi hodimo zato k njemi na obisk, radi poslüšajmo sv. meše, radi se prečiščavajmo. Ne pozabimo opomina svetnikov, da si je teško sprositi milošče od Boga zvün svete meše, pri sv. meši si pa lejko vse sprosimo. Tišinskim farnikom v slovo so ešče povedali, da so kak mali pojeb že čüli, da so tü dobri lüdje i je opominali, naj te svoj dober glas z gorečim krščanskim živlenjom obdržijo. Javno v cerkvi i sledkar tüdi pri obedi so se Prezvišeni vsem vernikom iz sobočkoga dekanata zahvalili za vso skazano lübezen, vsem dühovnikom za trüde pri vodstvi düš, predvsem pa mil. g. Szlepec Ivani, dekani i č. kanoniki. Po končanoj sv. firmi je gosp. Krantz, tišinski plebanoš pogostio z Prezvišenim i njegovim spremstvom 31 gostov. Poleg dühovščine iz sobočkoga, ljutomerskoga i dolnjelendavskoga dekanata i poleg farnoga vučitelstva so bili gostje iz M. Sobota gg. Narandžič, žand. major, Dr. Bratina, bivši podnačelnik, Koder Anton, králj, notar i Koder Franc, odvetnik pa Dr. Sedlaček Zdravnik iz Radenec. Pri obedi je Prezvišenoga i goste pozdravo g. Krantz. Prezvišeni je odgovoro, da nečüto nikše trüjave pri firmanji, ar je rad prišo zvršavat svoje apoštolsko delo, se je zahvalo vsem i nazdravo vsem Prekmurcom pa telo naj nas vele lübezen vküp vse, vernike i dühovnike njegove.— Po molitvi pred Najsvetejšim se je Prezvišeni med zvonenjom tišinskih zvonov, med venci belih rož, štere njemi je splela na avto snežnobela deviška lübezen naše mladine, poslovio od nas. Odpelao se i s sebov je odneso naše srce tüdi. A njegovo smo tu obdržali. Vrednik. Nedelska šola. I. Mati — stiske. Süša je prava šiba boža. Od misli na süšo trepeče kmet, — süša straši delavca, obrtnika, trgovca, državnoga gospodara, celo človečo drüžbo. Süša vzeme živež lüdem i živini. Süša vniči na milijone mladih rastlin, štere bi prinašale blagoslov narodom i državam; štere bi dale sirovine za tovarne; lejko vniči les; na kratci povedano: za človeče živlenje neobhodno potrebno — hrano, obleč i stanovanje. Zato jo imenüjemo za šibo božo. No — in kaj je süša v prirodi, to je kriza ali stiska za celo človeštvo, za narode i države. Kriza, liki süša pritisne na korenine živlenja, i po njenoj zmagovitoj poti ne ostane drügo — samo razvaline. Kda je stiska, te nega dela, ne zaslüžka. Če nega dela i zaslüžka, te nemamo küpcov. Kmet, obrtnik, trgovec, tovarnar lejko majo puna skladišča (magazine) — blago itak stoji, se lejko pokvari, — samo ednoga ne dočasa: — küpca. Strašen veliki kamen je kriza, šteri sede na človeče glave, na düšo i srce, — te kamen, kriza nas pritiska v blato, v žalost, v nesrečo. ...Pred kratkim me je zaneslo neko j opravilo v trgovino. Pred trgov-kov bogatov i jezičnov Nemirov, sta stali dve sestri, obe kmetici. Ta prva sestra je mela na pol gospodsko, lepo Obleko,— dar moža, šteri je delaven človek i je podaro lepi obleč ženi, tüdi pridnoj kmetici v znak njegove zahvalnosti za delo i pridnost. Ta drüga sestra je mela navadno paversko janko i reklin iz fal, bole pisanoga blaga. Trgovka, od pete do plave v svilo oblečena gizdalinka, je razlagam: „Mica, tvoja obleka je ne za kmeta.ˮ Potem je pobožala Trezino neokusno pisano bluzo i jo hvalila: „Tak se mora oblačiti kmetica, to je blago i kroj za — kmeta.ˮ V lepšoj obliki je samo telko povedala ta trgovka, ka smo v zadnji letaj že itak stokrat čüli i čteli, ka je prej kriza samo zato rojena, ar kmet i delavec neščeta poznati — stare mere... Ar se tak oblačita, tak jeta i pijeta, kak — gospoda... Daleč je od nas miseo, ka bi vervati: gospodski obleč, gospodska hrana i pijača prinašajo srečo lüdem, ar to je laž. Laž je pa tüdi trditev, ka bi mogla kmet i delavec tak živeti dnes, kak pred petdesetimi leti. Svet najmre ne stoji na ednom mesti,, se razvija, raste. Novotarije, nove potrebe naših dni, so teda ne znaki kmečke i delavske gizdavostl, nego Posledice razvoja. Gospoda tüdi inači živi dnes, kak pred petdesetimi leti, se zna tüdi ne zato, ar je dnes bole gizdava, nego zato, ar je razvoj živlenja prineseo nove potrebčine tak, kak leta prinesejo malomi telički — rogle. Što dela i s svojim delom največ pripomore k rasti našega sveta, on ma pravico do dobrin lepšega sveta. Kmet i delavec pa radiva delata, štrtim naj dobita delor— zato pravim da tüdi kmet i delavec mata pravico do lepšega živlenja, do lepše obleke, do bole pripravlene hrane. Obrnimo našo miseo, i pitajmo: kak bi bilo te, če bi dnes kmetica sama pridelavala lén i konople za platno; če bi sama pripravila predivo, stkala platno; na roko zašila obleč celoj družini? Kak bi bilo te, če bi tak ravnali vsi kmetje, vse kmetice? Bi s tem odpravili krizo ? Ne, naopak bi bilo, — stisko bi povekšali. Kajti, če bi kmet napravo obleč doma, kak nikda sveta: kaj bi delali potem jezeri delavcov, šteri pridelüjejo — pa-muk? Kaj bi delali jezeri pastirov, šteri skrbijo za ovce i s tem pripravlajo človeštvi vuno za obleč ? Kaj bi delali jezeri delavcov, šteri delajo v tovarnaj šivalnih strojov? Kak bi živele naše Švelje? Kak bi živeli naši v Ameriki, šteri kopajo premog (štajnkul) i Železno rüdo za različne tovarne? Zdrava kmečka pamet nam pove, ka po starinskom oblečeni kmetje i delavci ne morejo pregnati krize, tej bi jo samo ojačili, povekšali. (Najmre pri drügih, pri sebi bi jo odpravili. Vr.) S tem pa ne pravimo, ka so jako pametni tisti kmetje i delavci, šteri brez vsake potrebe oponašajo gospodo i ne vidijo, ka več trošijo za hrano, pijačo i obleč, nego bi to po vrednosti svojega dela smeli včiniti. Brez zdrave mere ne bo šlo niti pri tom dugovanji. Pri vsej potrebčinaj nam bodi to prvo pitanje: ka je Zdravo za telo i düšo? Obleka odrezane rokavov ne more biti zdrava za telo, ešče menje za düšo. (Zakaj bi razkažüvala paverska deklina mustače... pod pazdujov, če je že nema pod — nosom?) Drügo pitanje je: kaj je potrebno za telo i za düšo ? (Na dugi konec nabrani pisani falački iz glažovine, tak imenüvano gospodski džündž!, so popunoma nepotrebni za telo, ešče menje za — düšo.) Tretje pitanje bi bilo: kaj je lepo za telovne i düševne oči? (Moda, štera nam da takši obleč, skoz šteroga samo slepi ne vidijo, ne more biti lepa, ne za telovne, ne za düševne oči.) Potem je ešče edna mera za pravi obleč, naj- mre — moč bankaša. Pogansko nespametno je to, če si svilene janke küpüjemo, da bi tem lepše oblečene pozdravlale — žekutora. Zdravo, potrebno, lepo, po moči bankaša se oblačimo, pa ne bo i ne more biti zamere ne na tom, ne na onom sveti I če se tak ravnamo pri obleči, pri jeli i pijači, potem nam ne morejo voči metati, da kmet i delavec |rodita stisko, četüdi se ne oblačna, ne jeta i pijeta tak, kak so to naši dedeki delali i kak so naše mamice delale pred petdesetimi leti. Mislim, ka zdaj že vsi verjemo: povekšane zahteve kmeta i delavca so ne roditelje krize. Pametno oponašanje „gospodeˮ ne rodi nikše krize. Indri moramo iskati mater stiske i mislim, ka jo tüdi dobimo — prišestno nedelo. Bele lelije. VI. Večkrat mi je med kartanjom neopaženo vujšeo pogled na jezik gospoda Sakoviča. Kda je prišlo do kakšega razburlivoga obrata, so bole potisne reč i nikša bela krpica je švigao za sivim dimom tobaka. Ta bela krpa je bila na jeziki. Debela, bela, meni ne razumliva skorja, štera je ostala, ešče več, — vse je kazalo, ka raste. — Nikaj posebnoga, so nas tolažili. Ali ta bela skorja na jeziki njim je vendar delala skrbi. Povedali so ne, ali na njuvom oponašanji se je čütilo, ka se zavedajo: bela skorja na jeziki ne obeča nikaj dobroga. Mislili so na mir, na lepo, dühovnika vredno starost, silili so delo na polanskojcerkvi. — Premalo je stanovanje za župnika, so njim na oči metali od več strani. Za polanskoga plebanoša, za takšo malo faro kakša bo tam — je že zadosta... Ne so mogli vervati, ka mala cerkvica i mali farof se za drüge postavla. Čütili so, ka je z zdravjom proti kraji. Čütili so, ka je mešnik zaobečan do smrti Gospodi, zato so šteli meti malo faro, kje bi tüdi pri slabom zdravji lejko opravlali dužnosti düšnoga pastera. Na penzijo eden Sakovič nikdar ne mislo... Tiha sreča je lepšala obraz törjanskoga župnika, kda je mislo na malo polansko faro. — Vse bo meo, ka potrebüje slüžabnik boži. Bogatstva ne bo meo, to je zagvišno, ali törjanska fara tüdi ne bo prikrajšana. Törjanski župnik bo meo velke skrbi, dosta dela, on ne sme čütiti, ka je slabo plačan za verno delo. Vidli so pa, ka bo malo inači v Türnišči, kda se odcepi polanska fara. — Žmetno bo v zimskom blati i mrazi hoditi do nove cerkve... Pomagali bi radi svojemi nasledniki, zato so se odločili za Zidanje novoga farofa. Ništerni bi radi meli velko palačo. Te bi najrajši pozvali v törjanske i drüge — vulice. Naj pogledajo kakše „palačeˮ ma tam narod; tisti narod, šteri bo mogeo postaviti „palačoˮ glasila zmernosti, skromnost!, preprostoga, Bogi dopadlivoga živlenja! — Kakše zavüpanje naj ma siromak do dühovnika, šteri iz palače pride, da bi poslüšao njegove male skrbi i nevole? Modrijani so bili preglasni... Težave so rasle, tüdi tej bole pametni so ne mogli razmiti njuve račune. Te so pravili med kartanjem: — Na Goričkom si postavim (mislili so na Vadarce,) kapelico iz desk, poleg malo kučo iz komaj otesanoga lesa, pa tüdi ne bom stradao. Cerkvica bo vsikdar puna in narod me najde tüdi v siromaškoj kuči i ne püsti, 2 NOVINE 10. junija 1934. ka bi Kristušov sluga mro od gladi. Naš župnik je gledao tüdi naprej: — Mislite, mi je Pripovedavao na poti mimo ogradov, ka bo svet vsikdar takši, kak je dnes? Mislite, ka bo zakon vsikdar ščito dühovnike i Kristušovo sveto Cerkev tak kak dnes? Odprite oči i pogledajte v svet. Viditi morate, kak raste prepad med bogatimi i siromaškim narodom. Velke palače, od zlata i srebra svetle cerkve, po nepotrebnom bogato preskrbleni dühovniki ne bodo najšli razumevanja med siromaki, šteri bodo trepetali za falaček krüha. I tem siromakom, od vsega i od vseh zapüščenim, preti velka nevarnost. Lejko pride den, kda ne bodo mogli razmiti tiste, ki iz velkih, bogatih palač, v zlatom oblačili, vsikdar siti i vsikdar dobro oblečeni bodo šteli glasiti Kristušovo lübezen... Ostali so pri svojem. — Komi je za velki i lepi farof, naj ne pride v Törnišče!; v Türnišči je siromaštvo, to siromaštvo bo ešče naraslo, zato samo prijateo düševnoga bogastva mej odprto pot na to faro. Tak so pravili i se postavili v bran svoje zamisli na vse strani, proti vsem, tüdi proti najvišjim. Odločen, možat „ne“ törjanskoga župnika je ostro rezao na vse strani. Kakti človek so sprejeli najvekšo pokoro, kakti človek so sklenili svojo glavo, se ponižali ali kak dühovnik so ostali trdi, ostali so verni ne samo z rečjov, tüdi z djanjom lüblenim siromakom, bratom po krvi i jeziki. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj tretja. Evangelium Sv. Lukača XV. Vu onom vremeni: Približavali so se k Jezuši Publikanuške, i grejšniki, da bi ga poslüšali, I mrmrali so Farizeuške, i Pisačke govoreči: ka ete grejšnike k-sebi jemle, i jej ž-njimi. I veli njim priliko eto, govoreči: što je z-vas Človik, ki má sto ovc, i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devétdesét vu püstini, i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde, i gda jo najde, gori jo dene na pléča svoja radfivajoči se; i domo pridoči, vküp zazove prijatele, i soside govoréči njim: Vesélte se zmenov; ar sam najšeo ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v-nebi nad ednim grejšnikom pokoro činečim bole, liki nad devetdeset i devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüjo pokore. Ali štera žena imajoča deset grošov, či zgübi eden groš, jeli ne vužge svejčo, i pomejče hižo, i išče skrblivo, dokeč ga ne najde? 1 gda ga najde, vküp zazove priatelkinje, i soside, govoreča: Veselte se zmenom, ar sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak velim vam, radost bode pred Angelmi Božim i nad enim pokoro činečim grešnikom. * Nikaj je ne tak lepoga, zvišenoga i plemenitoga na lici Gospodovom, kuk ta črta, ki nam kaže njegovo. dobroto, smilenost i lübav. Ta črtica njegove bože-človeče osebnosti, je tisti sladki düh, ki vleče k sebi vsakoga, ki ogreva vse okoli sebe, ki navdüšüje za sebe vse, tak da se pri Kristuši vsaki dobro počüti, vsaki se rad k njemi bliža... On primle cestninare, grešnike z istov lübavjov, prijaznostjov kak koga šteč drügoga. Nega tüdi bole odürnoga, kak je zahrbtnost, neodkritost, licemerstvo farizejov, ki vsakoga pošteno mislečega i čütečega človeka naravnost odbija_ To svojo plemenito düšo nam odkriva Gospod v sv. evangeliumi, pokaže, razodene nam svoje srce, njegovo smilenost, njegovo dobrohotnost i lübav. Njegovo geslo je: „Sin človekov je prišeo iskat i zveličat, ka je zgüblenoga.“ Lük. 19. On ešče več pove: „Nisem prišo iskat pravičnih, nego grešnike.“ Mt. 9. I to svoje srce nam razodene v prelepih prilikaj: Dobroga patera, skrbne žene i zgüble-noga sina. Vse te genlive slike so vzete iz živlenja i nam kažejo, kak široko, velikosrčno i s kakšim razumevanjom, je odprto svojo presv. Srce vsem zgüblenim. Vse je bilo zgübleno: Ovca, dinar i sin, ali vse je pa nájdeno: Ovca, dinar i sin. Vse to nam kaže, kak smileno i dobro je Srce Jezuša. Zgüblene düše, ki jih obsoja javnost, se jih sramüje ves narod, ki ne najdejo mesta na sveti, išče Kristuš, da njim da mesto v svojem srci. Kak prijazno jih spreme, kak velkodüšno njim odpüša, kak je pa osrečüje... Pelde i svedoki te istine so: Magdalena, Peter, desni razbojnik, Judaš. „Bog nešče smrti grešnika, nego da živi.ˮ Ezech. 22. Zato pravi David, prorok: »Vsmilenja Gospodovo bom na veké popevao!“ Kak srečne so düše, ki sé hranijo z božim smilenjom. Kak uso-depuno je pa, če grešnik toga smilenja ne ponüca, ne mara, ga odkloni ali ga onemogoči.:. To smileno i dobro Srce Jezu-í šovo se nam pa s vsov svojov lübav-jov odkriva i razodeva ravno v tom meseci, v meseci Srca Jezušovoga; Prosimo, da se njegova neskončana smilenost i vekivečna dobrota zlije na grešni svet! Srce Jezušovo neskončno potrplivo i smileno! Smilüj se nam! Pisma naših z tüjine Oisbn, Francija. Prečastiti gospod 1 Jaz, njihov stari znanec i prijateo, njih prisrčno pozdravlam iz dalnje francuške zemle s svojimi tü bodočimi petimi tovarišmi. Se smo prišli 9. maja. Mene je denešnje slabo razmerje že pri starejših letih sem Prignalo. Sem prisiljen bio nihati ženo betežasto i petero drobne dece. Pa bo že Bog skrbo za nje. Delamo poleg Orleansa pri dobrom katoličanskom gospodi. Naročimo si Novine, Marijin list i Marijikin ograček, naročnino pošlemo meseca junija. Svojemi lübeznivomi prijateli gospodi dekani Jeriči pošilam lepe pozdrave. Dosta i dostakrat so mi v spomini. Simon Štefan, bivši Širiteo naših krščanskih listov iz Šülinec. Arranci par Festieux. Prečastiti g. urednik! V prvom redi jih pozdravlam v imeni Jezušovom iz ete Žalostne krajine — Francije. Preveč me veselijo Novine i M. List, štere žmetno čakam i gda je dobim je jako rad štem, v šterih je naša Obramba, ar tak nemam nikoga eti, ki bi me tolažo, tolažijo me Novine i M. list. Bog njim plačaj. V 21. št. sem najšeo preveč lepo objasnilo, najmre na prvoj strani „Našim v Francijiˮ. Vidi se iz toga, da se za istino skrbijo za nas raztepeno v Franciji, zato jih prosim, naj se večkrat brigajo za naši nastavijo v Novine takše hasnovite reči, štere so nam preveč potrebne i z šterih si vnogo pokvarjenih popravi svoje pokvarjeno živlenje. Žalostno, da nam razstepenim ovcam, štere smo brezi Pasterov med divjov zverinov, velka nevarnost preti za naše düše. Gladne ovce smo tü, nemamo hrane, štero smo vživali v rojstnom kraji, že tri leta sam tü brezi s svetih svestv, o pridite i nam Pomagajte, ar smo gladni. Naj li pošlejo naše pastere med nas, ar gladni smo tiste hrane, štero smo vživali v našem rojstnom kraji. Dokeč pa ne dobimo dühovnika, bomo molili, ka naj kem prle pridejo. Na risaoski ponedelek sem bio na romanji pri Notre Dame de Liesse, tü nas je bilo več jezero katoličancov. Pošlem njim te mali spomin. Ešče ednok jih lepo-pozdravlam i z veseljom čakam Novine i M. list. Mihael Čerpnjak, Trdkova. Dnes so občinske volitve v lendavskom srezi. Narod je navdušen za bivše župane. Politični pregled. Razorožitvena konferenca. V Ženevi se pogajajo zastopniki držav, kak naj bi se te razorožile, to je v kakšoj meri naj bi se zmenšalo vojaštvo i orožje po posameznih državaj. Danska, Švedska, Norveška, Holandija, Švica i Španjolska so izročile predsedniki razorožitvene konference predlog, v šterom predlagajo nastavitev posebnoga odbora, šteroga namen bi bio, da pazi kak se spunjavajo dogovori v pitanji razorožitve. Te države nadale predlagajo, da se stalno določi, kakše orožje se sme delati i naj bo stalna kontrola nad tem delom. Nazadnje te države zahtevajo, naj se prepove obstrelavale nevojaških predmetov z bombami letali, naj se en deo zračnoga brodovja, to je letal vniči i naj se prepovejo strupeni čemerni plini ali gazi vseh vrst i naj se odpravijo vsi tanki. Nišče pa nevere, da bi ti pametni predlogi kaj zalegli. To pa zato, ar vsaka država zna i vidi, kak kovejo vsikdar več orožja ravno tiste države, štere se najbole potegüjejo za zmenšanje orožja. Anglija ne popüsti Franciji, Francija se boji Nemčije, Italija oboje, Japonska pa itak izstopila iz Zveze narodov i bije svoje zmagovite boje proti Kitajskoj i med tem čaka, gda bojni sad dozori, ka napadne tüdi Rusijo. Najbole pa meša karte Rusija. Ta kove zveze z Francijov, Türčijov i Malov Zvezov, ka bi oslabila z edne strani svojo staro sovražnico Anglijo, z drüge strani pa bi dobila tla za razširjanje boljševizma. Z konference se je odpelao angleški zvünešnji minister sir John Simon. To odpotüvanje razlagajo s tem, ka se približavle smrt razorožitvenoj konferenci. Seja francuskoga finančnoga odbora pa že zvoni mrtveci: Na toj seji je najmre zahtevao francoški vojni minister maršal Petain, naj se taki zglasa tri milijarde i sto milijon frankov, ka se meja proti Nemčiji bole potrdi, ar ma svedočanstvo pri roki, kak se Nemčija tajno oborožava. Da bo do toga poloma prišlo, smo mi že davno povedali, Svetoga Očo, ki je namestnik Kristuša, krala mirü, so ne püstili na konferenco, so njemi ne dali mesta pri Zvezi narodov. Je čüdo zato, če nemajo blagoslova na svojem deli, ar ga opravlajo brez Boga? Pa bi mogli framasoni, sovražniki boži, tisti framasoni, ki so vužgali ogenj svetovnoga boja, svetovnoga klanja, bi mogli ti slobodno-zidarje biti za mir? To samo tisti verje, ki ne pozna poti božih i poti hüdobije. Mir je samo tak mogoči na sveti, če se pomirimo z Bogom, z bližnjim i samim sebom. Z Bogom, da odstranimo hüdobijo, z samim sebom, da po-teremo v sebi vse hüdobne strasti, z bližnjim, da njemi isto lübezen skažüjemo z djanjom, kakšo sebi Želemo. Gda bodo znali te troji mir dosegnoti narodje, v tistom hipi je nastopo večni mir na zemli, prle ga nikdar nede i ne more priti. Človek je najmre na greh nagnjen. Greha sad je pa nemir, kak je pikaša ali strička sad bodica i nikdar sladko grozdje. Rusija. Boljševiška Vlada, naj prepreči glad, šteri se z naglimi stopaji bliža od pokrajine do pokrajine, je vnogim kmetom dala nazaj zemlo i ne zahteva od njih, da bi državi kaj davali, nego smeje odavati komi ščejo tisto ka pridelajo. Dozdaj je najmre država zemlo kmetom vkraj jemala i jo dala sküpno obdelavati. Od toga sküpnoga dela, zvanoga kolhoza, pov je država za sebe rekvirirala, kmetom pa ščista malo nehala, da neso mogli ne živeti ne mreti. Kmet bi bio norc, če bi delao brezverskim bolševikom za to, da potem glad trpi. Ne je delao. Zemla, čeravno z mašini obdelana, ne je rodila, nastao je glad. Boljševiki so to sprevidili i svoj greh popravlajo. Austrija. V toj sosednoj državi so veliki nemiri. Na vladi so trezni, dobri katoličanski možje, ka se pa ne vidi ne komunistom, ne narodnim socialistom. Prvi bi radi po ruskom zgledi celi narod v robstvo svoje vpregli, ka bi delao samo za nje, drügi bi pa radi Austrijo spravili pod poganski hitleri-zem Nemčije. Najbole srdito napadata dva sovražnika cerkev. Zato vlada da stražiti palače püšpekov, ka sovražnika ne nalečeta tü svojih bomb, kak je naleküjeta po celoj državi i ž njimi koleta nedužne lüdi pa delata milijonske škode. Kakši krik bi gnali sovražniki naši, če bi krščansko misleči državlani to delali. Pa tem düšnavest kaj takšega včiniti ne dovoli. Naš odgovor na vse to je: Je ober nas, ki nas vidi i čuva. 40 letnica kat. akademskoga društva ,Danice‘ Da se ne pogübi naša visokošolska mladina vu veri, jakosti i narodnosti, je pokojni Dr. Franc Jankovič, bivši minister, Zdravnik v Maribori, nastavo, kak akademik, v Beči prvo Slov. Kahakademsko drüštvo „Danicoˮ. On njej je bio prvi predsednik. Nemška oblast je dugo delala zapreke i ne dovolila drüštva, a nazadnje je odobrila pravila na posredüvanje Slov. kat. poslancov. V 40 letaj je drüštvo zgojilo vnogo katoličanske inteligence, ki se ne sramüjejo javno izpovedati svoje versko Osvedočenje nikde ne, i ki se ne bojijo spunjavati svoje verske dužnosti. Ob 40 letnici, štero je drüštvo obhajalo v Ljubljani, je slüžo sv. mešo bivši član, škof dr. Srebrnič, pri šteroj je stopilo vnoga akademikov k sv. prečiščavanji. Škof Srebrnič je odločno povedao mladim gospodom akademikom v svojoj predgi, da svojemi narodi so samo tak na pomoč, če bodo verni Bogi, kak je — naš narod veren. Drüštvo je dobilo jako dosta pozdravov i zvolilo ljubljanskoga škofa, dr. Rozmana, za svojega častnoga Člana. Na spravišči je govoro Zdajšnji predsednik Jenko Franc, ju-rist, dr. Ehrlich vseučilišni profesor i dr. Gosar Andrej, bivši minister, vseučilišni profesor. Najlepša roža proslave je bila tista zahvalna lübezen, štero so skazali mladi gospodje akademiki do starih gospodov, do starešin. Priznali so njihove borbe na hasek cerkve i naroda, na hasek zdajšnjega mladoga pokolenja. Gde je Zahvalnost, tam je ne Vmrla plemenitost. Gde pa žive plemenitost, Kristušov düh bogati sad rodi. Za prekmurskimi kolniki. V vüzemskoj številki „Novinˮ smo že omenili članke gda Juš Kozaka, Štere piše v ljubljanskoj „Modroj pticiˮ. Povedali smo že te, da je pisec teh člankov batriven človek i po vseh znakih sodeč poštenjak. Skoro vse, kaj je napisao pod naslovom „Za prekmurskimi kolnikiˮ, je istini odgovarjajoče, — tam pa, gde se po našoj tüdi poštenoj sodbi moti, ma za vse Prekmurce sprejemlivo opravičilo: je pač prekan; eden obisk — četüdi v najbolšem spremstvi, ga ne mare rešiti pomot. Poštenost i batrivnost pisatela bí radi poplačali s tem, da popunimo i na mestima popravimo kaj je napisao — nam samo v dobro. I. Agrarna reforma. Agrarna reforma i jugoslovansko Prekmurje sta krvna brata. Brez agrarne reforma ne jugoslovanskoga Prekmurja, ali če ne jugoslovanskoga Prekmurja, bi ne bila potrebna agrarna reforma. To po pravici po revoluciji dišečo operacije je prinesla demarkacijska črta. Že v vüzemskoj številki „Novinˮ smo razložili, kak je prišlo i zakaj je moralo priti do prenaseljenosti v Prekmurji. Bili smo na gospodarskoj i kulturnoj tromeji; naš človek deli svoje imanje z enakov lübeznijov vsem svojim, ne izroča grünta ednomi i ne püsti v svet drüge s sorazmerno malim plačilom. Falaček zemle, štero je dobo v posest po oči i materi, veže i je vezao maloga človeka na domačo grüdo; odprta pot v svet i dober jezikovni čüt sta pomagala našim, ka so zaslüžili „v orsagiˮ vse to, kaj njim ne mogla dati domačija. Glejte, to so bili naravni Vzroki prenaseljenosti i Demarkacijska črta je prinesla klice novoga sveta. Prekmurje je spremenila v strašno napunjeni lagev, šteroga je držala v celoti z zakoni, Predpisi i v ne máloj meri z oboroženov silov nova držáva. V tom lagvički so se mogle zvršiti velke spremembe, ar ' inači bi razpočo. Prvo takše nujno opravilo je bilo: agrarna reforma.Ne zato, ka bi agrarni interesent več pridelao na svojoj njivici kak veleposestnik, nego zato, ka dela vajene i [ potrebne roke sploh lejko pridejo do zaposlenosti i do falačka krűha. Agrarna reforma je prinesla — brezposelnost? Ne. Nikdar. Samo agrarna reforma je lejko dala krepkim kmečkim rokam delo i krűh. Pomis. . 10. junija 1934. NOVINE 3 lite samo, ka bi bilo, če se veleposestvo odloči, ka obdelüje svojo zemlo s stroji? Več, falej bi se pridelalo, i niti telko težakov ne bi dobilo na njem zaposlenosti, kak prle pa še ne smemo pozabiti, ka velka večina domačinov itak ne mela dela i krüha na domačih veleposestvih. Brez pardona i brez bürokracije izvedena agrarna reforma bi priselila na prle enolične velke površine lepe i srečne male domove. To je v ne maloj meri zamüjeno. Kda je naš mali človek za pošteno küro skoro telko dobo, kak dnes za slabše tele, te bi hitro i pošteno izpelana agrarna reforma napravila čudeže. Človeška sebičnost, žela po nezaslüženom dobički, i priznajmo, slabi možgani, so pokvarili Zdravo klico, agrarno reformo. Priznati pa moramo, da tüdi v dnešnjoj obliki je ravno agrarna reforma tisti temelni kamen, na šterom stoji, raste, ali se podere stavba jugoslovanskoga Prekmurja. Grehi, štere je vozka drüžba tak zvanih „ kulturnih delavcov, — nacionalistov, — dobrih jagoslovanov itd.ˮ zagrešio, nemajo i nemrejo meti primerne kazni v Jugoslovanskom kazenskom zakoniki. I nema Jugoslavija bogastva, s šterim bi poplačal delo tistih, šteri so našega maloga človeka rešili pijajc i zabraniti bürokraciji, ka zadüši rast dobrinam, štere je prinesla agrarna reforma. Kolektivizem ? Za Prekmurje to ne nikša rešitev. Kolektivizem i nacionalizacija hodita eden za drügim. Bi lejko prineslo oboje sküpno menje dela, vekši pov, ali što zna, četüdi več prilik za delo..;? S tem pa ne pravimo, ka je zadeva naših malih kmetov rešena. Tüdi to ne, ka oblast ne skrbi za kmeta. Škoda je, ka samo oblast... Kmet sam pa nema prilike, ka bi skrbo sam za svoje dobro... Oblast brez krepkoga sodelüvanja lüdi nikdar ne mogla rešiti kmeta. Zgodovina nam ponüja za to trditev več kak zadosta primerov. Zato pa se ide za to: vrediti svet tak, ka kmet sam tüdi lejko sodelüje pri rešitvi svoji zadev. Je svet tak vrejen? Ne. In to je nevarno jadro za tihinske vetričke... GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Nepozabni dnevi. V sredo pred Telovim so prezvišeni g. püšpek i ap. administrator naše krajine, dr. Tomažič zapüstili našo krajino. Na brodi na Petanjci so ešče ednok naročili navzočim, med drügim g. Kranjci, tišinskomi župniki i g. notari Kodri, nej javno sporočijo najlepšo zahvalo prezvišenoga za vso lübezen i vdanost i za vse prisrčne sprejeme, štere so doživeli v našoj krajini. Prezvišenoga je sprejela naša krajina na risalski pondelek zadvečere nadvse dostojno v Soboti, na Tišini se je pa ravnotak lepo i prisrčno poslovila od njega. V Soboti je prezvišenoga pozdravila takrekoč vse Slov. Krajina. Uvodoma ga je pozdravo g. Benko kak državni poslanec v imeni vsega našega prebivalstva, ravnotak g. notar Koder, kak banovinski svetnik. V imeni državne oblasti je pozdravo prezvišenoga g. sreski načelnik Lipovšek, dale predstojnik sodišča g. dr. Šumenjak, v imeni vojske g. major Narandžič, v imeni davčne uprave g. šef Bole. Dale je v imeni Izraelske verske občine pozdravo prezvišenoga g. nadrabin dr. Roth, ravnotak predstavniki Sokola, športnih drüštev, obrtne zadruge i dobrodelna drüštev. Vsakomi so prezvišeni dali primeren lübezniv odgovor. Slavnost je povzdignila še mestna godba pa čete gasilcov. Pri cerkvi je sprijala prezvišenoga dühovščina z decov i g. Hartner kak župan občine i predsednik verske občine. Prezvišeni so bili s sprejemi kak tüdi z znanjom naše dece i obnašanjom našega lüdstva po celoj krajini izredno zadovolni. V Martjancih so pravili, da so naravnost v srce genjeni, tak pobožno je naše lüdstvo i tak lepo se obnašajo deca v cerkvi. Na Tišini so prav posebno izrazili svojo zadovolnost, da deca tak nenavadne zna i razmi verenavuk. Posebno po so bili zadovolni, da v našoj krajini ešče izdak lepo vsi popevlejo v cerkvi. Zadovolni smo, da so Prezvišeni g. püšpek meli do nas skoro same Zahvalne reči, četüdi ji v istini mogoče v tak velkoj meri ne zaslüžimo. Edno pa lehko povemo našemi nadpastiri naj so osvedočeni, da ga pri vsej svoji slabostaj v istini izredno lübimo i mamo trdno volo to svojo lübezen ob vsakoj priliki tüdi dejansko pokazati. Oni so naš nadpastir, mi pa ščemo vsigdar i pri vsakšoj priliki biti njüve verne ovce. (Dopis iz Sobote ) M. Sobota. Gda so odhajali iz Tišine prezv. g. Dr. Tomažič, ap, administrator, se je pripelao v Soboto visiko poštüvani g. evangeličanski superintendens dr. Popp Filip. Pozdravili so ga gg. poslanec Benko, predsednik občine Hartner pa inšpektor cerkvene občine Vezér. Gospod supe-rintendens so gost g. poslanca Benka. Pod njihovim vodstvom se je obdržalo evangeličansko cerkveno spravišče. Strelo se je zavolo zmešanja v pameti 16 letni Flisar Štefan na Gorici. Drage vole. Uredništvo lista „Naše duhovno živlenjeˮ v Buenos Airesi v Argentini nas prosi, da sme objaviti članek iz Novin od „prekmurskoga problemaˮ, šteri je izišo k vüzmi i ka napišemo za naše izseljence par reči. Naš odgovor je: drage vole. Düšam ščemo pomagati, drügo ne iščemo, zato za düše vsikdar, vsepovsedi vse drage vole. Hotiza. Pri sv. Ani v Slov. Gor. je 23. majnika toga leta Vmrla Matilda Kurnik, bivša küharica tükajšnjega ekspozita. Doma je bila pri sv. Ani v Slov. gor. Celo svoje živlenje je povečini slüžila pri dühovnikaj i je z materinskov lübavjov skrbela za nje. Dvema gospodoma plebanošoma, ki sta zbetežala na raki, je duga leta dvorila v težkom betegi. Njeni konec je bio tüdi rak. Bog bodi njoj obilen plačnik, njenim ostalim pa naše sožalje ! Naj počiva v meri Gospodovom! Dolnja Lendava. Zadnji čas so začeli lüdje pa jako vmerati. Po večini je vzrok prerane smrti süšica. — Telovska procesija je bila jako lepa. Lüdje so se jako pobožno zadržali i vladao je vzoren red. Posebno pozornost je zbüjalo slovensko lüdsko popevanje i pa da so tüdi stanovniki drügih ver kak najlepše okinčali svoje hiše. Procesije so se vdeležila tüdi Šolska deca s svojimi vučiteli. Trije Mlini. V nedelo so meli pri nas, naši ognjegasci svojo domačo veselico. Vse je minolo v lepom redi. Tistim, ki mate koga v Franciji. Dostakrat se zgodi, da se zgübi penez vaših domačih, štere mate v Franciji, zato ka ga v pismi pošilajo. Dostakrat pa na drago pride pošilatev, ar se penez pošila po nakaznici (utalvanji). Naj pomagamo našim lüdem, smo si naročili francozke čeke i te damo brezplačno vsakomi, ki se zglasi za nje pri vredništvi Novin. Po teh čekaj se penez pošle Baruchovoj banki v Parizi i ta ga pošle vam. To je najfalejša i najsigurnejša pošilatev. — Vredništvo Novin v Črensovcih. Na podporo naših listov je darüvala Gorički Apolonija, Hiberci Piji 10. Bog plačaj.. Povozo je z drvami naložen voz pri sv. Jürji Vidonja Jožefa. Konji so se avtoja zbojali. Smrtne nevarnosti nega. Dolnja Bistrica. Hči Maučec, r. Kolarič Verone je na poti v Skoplje zbetežala na pameti. V Niši so jo spravili v bolnico. Dobre drüžine oča je tüdi zavolo umobolnosti v bolnišnici. Dobra drüžina se vsem mili. Novine so naraste za komadov: 1 v Čakovci, v 7 Franciji, 1 v Baranji, 1 v Beltinci, 1 v Austriji.Sküpno za 11 komadov. Iz Francije se je priselo domo naš stari Širiteo Ščančar Jožef z Küpšinec. Kolar Jožefa domačim, ki je bio v Franciji i Ščančar Štefan, ki je bio pri žandaraj, prosimo, naj nam naznanijo svojih novi naslov, ka so prišle Novine nazaj. — Uprava. Črensovci. V preminočem tjedni so zasedli novi g. vučitelje svoja slüžbena mesta: Na Srednjoj Bistrici g. Lipavec Franc, v Trnji g. Volk Rudi i v Črensovcih g. Škrabelj Alojzij. Bog blagoslovi njihovo delo. Odrasla mladina od Lipe je vprizorila na Telovo v Črensovcih v Našem Domi igro „Krivoprisežnikˮ. Dvorana je bila ešče preci puna, a žalostno je, da moramo pali pripoznati, kak nezrela je naša mladina ravno te, gda bi mogla gostom pokazati svoje zanimanja. — Igra, je jako dobro uspela, je ena najbouših, ki so se igrale na našem odri. Igralcom Čestitamo! Novi zemlevid Slovenske krajine. Bivši urednik Novin g. Maučec Joško, akademik, je izdao novi lepi zemlevid Slov. Krajine. Zemlevid obsega tüdi Rabsko dolino na Madjarskom. Delo je dovršeno v geografskom instituti ljubljanskoga vseučilišča pa izdelano v šestih farbaj po najnovejšem stanji dugovanj v Slov. Krajini. Cena za akademike, dijake i osnovnošolsko deco 10 Din, za drüge 15 Din. Po preteki meseca junija je cena 5 Din. višiša. Ta mapa je delo velike lübezni do našega naroda tü i prek mej Slov. Krajine, ar se ne spozabi z bratov pri Rabi i ar nazaj postavla v živlenje naša stara krajevna imena, štera so spačili tisti, ki se ne razmijo na jezik i zgodovino i ki pravice naroda neso šteli preštimati. Zemlevidi se dobijo pri g. akademiki Nemec Janoši v Soboti. Lejko se pa naročijo tüdi pri našem Uradništvi, štero bo šlo drage vole na roko vsem naročnikom. Gospodi Maušeci se za trüd kak najlepšo zahvalüjemo. V tom deli vidimo najmre sad tistih vnogih trüdov i prizadevanj, štere so nosili naši stari lübitelje Slov. Krajine. Berilo za mesec junij: Presv. Srce Jezušovo. Spisao Martin Jur-har, mestni župnik v Brežicah. Kak je mesec majnik posvečen šmarnicam, tak je mesec junij posvečen pobožnosti Srca Jezušovoga. Priporočamo novo knigo vsem onim, ki bi radi to pobožnost opravlali za sebe ali sküpno, doma ali v cerkvi. Za porabnost te knige svedoči dejstvo, da je morala letos iziti že v drügoj izdaji, ki je vsebinsko i oblikovno ešče bole ispopunjena ino polepšana. Pisana je jako živahno, toplo, friško i prisrčno. Obsega za vsakši den meseca primerno čtenjé s kratkim zgledom, ki vsi odkrivajo prelepe lastnosti božega Srca P. Sutter: šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled obseden ja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XVIII. Tüdi Jožef oslobojeni. Po vrnitvi domo je bio Leopold veseli i dobre vole. Ali od toga, ka se je ž njim godilo v preminočoj dobi, je nikaj nej znao. Neje poznao niti gospoda Breya, plebanoša, i se nej mogeo spomenoti nanč nove občinske hiše. Za svojega mlajšega brata Jožefa je prineso iz Strassburga nikelko svetinjic, štere njemi je ponüdo. Te jih je pa vrgeo na tla i pravo: „Obdrži je za sebe, jez neščem niedne od njihˮ. Ves začüdeni je Leopold pito mater: „Mama, ka je Jožef znoro?ˮ Se zna, da je vsakši pazo, naj njemi ne odkrije pravoga zroka za Jožefova oponašanje. V sredo večer je obsedeni naednok zakričo: „Moja dva pajdaša (šatana v Leopoldi) sta strašlivca; zdaj sam jaz majster i tüdi najmočnejši, pred šestimi leti ne bom šo odtec, nemam nikšega straha pred popiˮ. Zdaj ga je Tresch pitao: „Ka, si tak močen?ˮ — „Kakpa!ˮ je odgovoro, „tü se mi rači, ar sam se tü dobro vredio, sedo sam se v gnezdo i je ne zapüstim, dokeč se mi ne zlübi.ˮ Med tem pa so že Brey pri škofijskom uradi prosili za pooblaščenje, ka bi smeli začnoti exorcizem, zato ka se je stanje nevolnoga dečka den za dnevom hüjšalo, med tem pa je Leopold že vsakši den hodo v šolo i v cerkev i je bio v tom časi tüdi že pri sv. spovedi. Bio je čista prvejši dober dečko, a od preminočih zadnjih štirih let je nikaj nej znao, kak da bi celo to dobo prespao. Končno je prišlo püšpekovo pooblaščenje v Illfurt i gospod plebanoš so se odločili, ka zaklinjanje začnejo 27. oktobra. Imenüvanoga dneva vgojdno rano so dečka pelali v cintorsko kapelo Burnenkirch, oddaljeno od vesi kakših fertao vüre. Ka se ne bi lüdje vküper navreli, so reč ohranili skrito. Pozvanih je bilo samo nikaj svedokov, i to: profesor Lacheman iz St. Piha, Ignac Spies iz Schlettstadta, Martinot, kak tüdi Tresch, župan v Illfurti, i Jožefov! stariši. Prišo je šče zraven tüdi vučiteo i postajenačelnik Frindl, i sestra Hilarija,predstojnica dekliške šole. Kda se je začnola ob šestih sv. meša, je začno obsedeni z nogami brsati i mahali i se na vse kraje zvijati, tak ka so ga mogli za roke i noge zvezati. Pri pristopnoj molitvi si je noge rešo spon i srdito brsno remen ta do nog mešnikovih. Zato ga je privezo Martinot obsedenomi na kolena. Zdaj pa je začno obsedeni cviliti kak psiček i brüliti kak prašič i davao raskave, neznosne glase. Samo od sanktusa do konca meše je bio tiho, komi so se vsi nemalo čüdivali. Kda je dühovnik odložo mešno obleko, je poklekno, oblečen samo v roket z vijoličastov štolov, na oltarne stube i je začno molitve za exorcizem predpisane; najprle je zmolo litanije Vseh Svecov i nikelko molitvic za zaklinjanje šatana. Pristopivši k obsedenomi njemi veli, naj pove, kelko hüdih dühov je v njem. „To ti ne trbe znatiˮ, se je glaso odgovor. Na ponovno zapoved je mali süho povedo: „Ypjesˮ. Ali to je bilo ime od ednoga od bratovih šatanov. Med čtenjom z evangeliuma sv. Janoša je začno obsedeni plebanoša obrnetavati s conami i kričo: Nejdem v kraj!ˮ Tri vüre se je trüdo exorcist z dečkom. Ednok njemi je dao svete relikvije na glavo, drügoč njemi držo med rokami blagoslovleno vüzemsko svečo, tretjič ga škropio z blagoslovlenov vodov, i molo močne zaklinjajoče molitvi. A šatan je znova i znova kričo: „Nejdem vkraj! Neščemˮ. Navzoči so že začnolo dvojiti, ali do smrti otrüjeni dühovnik je opominao k stanovitnosti i molitvi sv. čisla. Tresch, šteri je te celi čas dečka držo, ga je prekdao Lachemanni; zdaj je obsedeni kričo: „Ti si tüdi tü, ti s šürkim nosom?ˮ Plebanoš pokleknejo pred oltar i se potopijo v vročo molitev, obečajo devetdnevnico, i pravijo obrnjeni proti dečki: „Zaklinjam te v imeni nevtepeno poprijete Device Marije, ka to dete zapüstiš!ˮ Mrmra-joč odgovori šatan: „Tüdi te prihaja z velkov gospov. Zdaj sam prisiljeni oditi.ˮ Pri tej rečaj se je polotilo navzočih velko navdüšenje i veselje, ar so bili osvedočeni, ka je prišla vöra osloboditve. Šče ednok so ponovili plebanoš to zaklinjanje. „Moram oditiˮ, je palik kričo šatan, „želem iti v čredo svinj!ˮ — „V pekeo!ˮ se je glasila zapoved. „Ne vem ta poti, ščem iti v čredo ovc!ˮ A na zadnje se je odločno glasila zapoved: „V pekeo!ˮ S kričom: „Zdaj sam prisiljeni oditi”, — se je dečko stegno, se obračao samotana, napinjao obraz i napravo zadnji krčeviti zgib. Potom je vtihno, ostao negiben, i kda so njemi vkraj zeli vezi, j so njemi roke klecnole i obvisnole, glava pa spadnola nazaj. Za en hip je zdigno roke i je nategüvao, kak či bi se zbüdo iz spanja. Naslednje je odpro oči, štere za celo dobo, kda je trpo Obred, meo zaprete, i se je trno Začüdo, kda se je najšo v cerkvi i v krogi čista nepoznanih lüdi. V začetki obreda je šatan povedo: „Či bom prisiljeni oditi, raztrgani za dokaz svojega odhoda nikelko reči”. Dano reč je držo. Po oslobojeni so najšli čislo i žnjore od križa, šteroga je meo Jožef okoli šinjeka, na falačke raztrgano. Ar je bio dečko zvezani, je nemogoče, ka bi on te reči sam raztrgo. Navzoči so bili jako genjeni. Z zahvalnim srcom so molili Te Denn., litanije Matere Bože, Pozdravleno Kralico i šče drüge molitvi, vroče skuze zahvale i genjenja so njim düšile glas. — Kak vesela je bila vrnitev na očinski dom. Kak so se vsi od blüzi i od daleč čüdivali nebeskoj Kralici, štera je tüdi zdaj premagala peklenskoga pozoja zmagoslavno. 4 NOVINE 10. junija 1934. i spodbüjajo k zavüpanji do Njega. Kniga stane broširana 14 Din, lepo vezana v celo platno 20 Din, po pošti vsakši izvod 3 Din več. Dobiva se po knigarnah ali pa se naroči naravnost od: ..Uprave Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega c. 9.“ Ki žele, njemi naroči tüdi naš list. Romanje k Mariji Bistričkoj. Romanje je bilo jako lepo i ide velika hvala g. Pavlič Alojziji profesori i nar. poslanci, da so je vodili. Z njim je hodilo več dühovnikov z lavantinske škofije i romarov okroglo 1200. Romarje so lejko opravii vse pobožnosti pri Mariji Bistrici. Predg je bilo 4 i dosta sv. meš že od 4 v nedelo zajtra. Pri Mariji Bistrici so romare jako slovesno sprejeli poleg dühovščine gasilci z godbov, pozdravo je pa župan. V nedelo so se odpelali v Zagreb, gde so obiskali več cerkvi i pokopališče. Zagrebčani so romare povsod pozdravlali, posebno pa jih je pozdravilo mesto pri odhodi. Naše romare bi mogli voditi Vrednik naših Novin, ar so pa zbetežali, meli vročino i močen kašeo, ne so mogli na pot. Gda se g. nar. poslanci za vso lübezen zahvalüjemo, štero so našim romarom izkazali, odkrijemo želo romarov, štera je ta, da bi pri drügoj priliki romarje meli duže časa se müditi na milostipunom romarskom mesti. Žižki. Žalostno so zaspevali dne 2. jun. naši Črensovski zvonovje i naznanili, da nas je za vsigdar zapüsto naš vrli i mladi šče komaj 27 let star mož Prša Štefan. Smrt je prišla tak naglo, da se niti troštao ne; pred ednim tjednom šče zdrav, zdaj ga pa že nega več med nami. Pokopali smo ga dne 3. jun. ob velko! vdeležbi lüstva. Pokojni je bio dober tkalec, letos obprvim naročnik Novin i član gasil. čete, štera njemi je položila lepi venec na grob. Pri slovi je skoro niedno oko ne ostalo süho. Pokojni zapüšča mlado dovico i šče ne 2 leti staro hčerkico. Bodi njemi Srce Jezušovo smileno i zemlica lehka. — Prijateo. PO DRŽAVI. Nesreče. V Pšati na Kranjskom je električni tok vmoro Kokal Janoša. — Ferdinand Zgaga 28 let star šofer je zgoro v Crknici i vnogo penez z njim. V hrambi, gde je spao, je nastao ogenj, drügi so se rešili, on jé pozgoro. Drüštvo „Borcov“ po celoj Sloveniji prireja velika spravišča i na teh jezerim i jezerini poslüšalcov med najvekšim odobravanjom razlaga krivice, štere delajo narodi korupcionisti. Korupcionisti ali po našem pokvarjeni so tisti, ki kradnejo penez iz žepa našega siromaškoga človeka v ednoj ali drügoj formi i ga ponücajo za sebe. Stalni ognji. Okoli Ptuja že tri tjedne stalno gori. Gda v ednoj, gda v drügoj vesi se prikaže rdeči kokot na strehi i vpepeli ubogomi kmeti vso njegovo imanje. Da to dela hüdobna roka, nišče ne dvoji. Toča po Sloveniji. V Savinjskoj dolini okoli Braslovšč, v Trbovljah, na Kranjskom okoli Mokronoga, v Beloj Krajini okoli Metlike je toča vse pobila. Toča je bila tak velika, da je še drügi den ležala tü pa tam ná 10, celo 20 em. debelo. Slovesnosti v Šabci. V nedelo 3. junija je obhajalo mesto Šabac veliki den. Odkrio se je pred Nj. V. spomenik v boji spadnjenim Šabčancom, blagoslovila se je grobnica, gde počivajo kosti junakov iz svetovne bojne, odpro se je novi most prek Save i obhajala se je 100 letnica šabaške pravoslavne cerkve. „Hram Slave”. Tak se zove v Skopiji grobnica, v šteroj počivajo kosti 3200 vojakov, ki so vmrli za sloboščino Jugoslavije. Kosti so bile po celoj Jüžnoj Srbiji razstrošene, a zdaj so se spravile v „Hrami Slaveˮ v edno mesto. Pri toj žalnoj slovesnosti je Njeg. Veličanstvo Kralj Aleksander držao lepi domolübni govor, šteroga je dovršo z etimi rečmi: „Hiša mrtvih i Hram Boga živoga, izraz zahvalnosti i znamenje slave, te spomenik sam bo govoro globoko, kak draga i drago- j cena je sloboščina i s kelikim trplenjom i mokami so jo spravila vnogobrojna pokolenja od Kosova do Kaj-makčalama i z žrtvami, štere so v sebi nosila; te spomenik bode znamenje | tiste nevidlive spone, štera za večne čase drüži Nemanjevo Srbijo z Srbijov Karadjordjeviča i z celov Jugoslavijov. OKOLI PO SVETI. Milijon voznikov. Boljševiki v Rusiji so obsodili na prisilno delo v vozniških taboraj do milijon lüdi. Ti nedužni lüdje morájo brezplačno delati za državo i od nje ne dobijo niti poštene hrane i obleke. Podirajo drevje, kopajo žlebe, zidajo železnice,vse brezplačno samo zato, ár so,bili pošteni ali ar so častili tistoga Boga, ki jih je stvoro. Je to tista ednakopravnost, štero tak radi nosijo na vüstaj boljševiki? Spolna bolezen (sifilis) v Ameriki letno oküži 200 jezer lüdi, v maloj Romuniji z 18 milijonov prebivalci pa 150 jezero. Romunija vodi na toj tužnoj poti. Iz Pariza v New-Jork v 38 vüraj sta priletela Francoza Maurice Rossi i Paul Codos. Amerikanci so jiva navdüšeno sprejeli. Letalo za setev. Inženir Tol-stych je iznajšo letalo, z šterim do v Rusiji sejali. Dozdaj so že tüdi sejali ž njim. Pa niti to sejanje ne preprečilo gladü v bogatoj Rusiji. Avto zgoro. Poleg Bordeauxa v Franciji je zavozo avto, na šterom je: bilo 19 španjolski turistov, v teleg-rafsko štango. Avto se je vužgo i trinajset turistov je na grozoviti način zgorelo, ove so komaj rešili. OD NAŠIH V TÜJINI. Buenos Aires. G. Kastelic Jožef, izseljeniški dühovnik v Argentini se jako zanimajo za naše izseljence. Nam pišejo, da naši radi čtejo n uv krščanski list „Naše duhovno življenjeˮ, šteri bo objavo tüdi lepi članek g. Kovačove Julike od naših prilik, šteroga smo čteli k vüzmi v Novinaj. Bridgeport. Mro je v Bridgeporti v Ameriki 55 let stari Ferenčak Peter iz Gomilic. Zapüsto je ženo, 2 sina i 4 hčeri. Naj počiva v meri! Materinski den med našimi Slovenci v Ameriki. Slovenci tüdi v Ameriki skažejo lübezen svojim materam. V Ameriki so na den materinskoga dneva predvajali deca lepo akademijo z igri čarni i popevanjom. Deca so materam dala šopek rožic, da bi s tem pokazala svojo lübezen. (Am. Slov. Glas.) Pozdrav pošilajo: Čerpnjak Mihael, Arroncy, iz Trdkove v Franciji. Celoj Slovenskoj Krajini. Naznanja, da je že 3 leta v Franciji, a te čas je Ža- j losten za njega, ar nega v Franciji tistih lepih navad, kak pri nas doma. j Večkrat je imeo priliko do rok dobiti Marijin list, v šterom je najšeo pre-več lepe reči. Mislo si je: „Zakaj pa jaz sebi ne bi naročo Mar. lista, ve je Marija Pomočnica vsej tistij, ki prosijo njeno pomoč, a jaz sam je tüdi potreben. “ Horvat Terezija Ces Preaux, iz Bükovnice v Franciji. Celoj Slovenskoj Krajini, posebno tistim, ki se trüdijo potom naših listov za izseljence v Franciji. Piše, da je žalostno v Franciji, ar düša nema hrane, čeravno telo ima jesti i piti. Na lepi svetek Telovoga so mogli delati, gda smo se mi tű doma zbirali okoli Jezuša. Vpliv alkohola na narod Što si nebi želeo zdravih, črstvih potomcov? Ne samo posamezni, tüdi držáva ma na tom najvekši interes. Eden glavnih vzrokov, ka potomstvo vsikdar bole slabi, da telovno i düševno vedno bole propada, je alkohol. — Alkohol zastrupla dete že v materinom teli, on njemi da že v zibelki kal za nesrečo vsega živlenja. Že stari narodje so se zavedali, ka alkohol ogroža narod. Vsakdenešnja zküšnja vči, ka so deca pijancov mnogokrat slabotna, njih mrtelnost je mnogo vekša, so bole dovzetni za razne betege, da jih dostakrat zemla meče i so dündeki. Od mnogih vučitelov sem Čüo, ka so deca, rojeni po jako dobrih vinskih letinah, gda pridejo v šolo, najmenje nadarjeni; — znano je pa tüdi, ka spada v čase kak je bratev, fašenek, največ poprijela slaboumne decé. Peime je od 10 treznih drüžin našteo 82%, od 10 pijanski družin pa samo 7½% düševno zdrave dece. Ar so deca alkoholikov navadno slabi, se pogosto dogodi, ka jim starši davlejo alkohol praj, ka bodo bole močni. Tak je vsikdar bole zagiftajo. Ta iz nevednosti izvirajoča navada je jako škodliva, kajti alkohol otroki slabi telovne i düševne moči, povzroča krče i vseféle drüge betege. Stalno alkoholno zastruplenje se je opazüvalo pri deci zavolo prevelke mere zavžitoga alkohola, posebno žganice — časovni alkoholizem pri rednom zavživanji alkoholni pijač — ve mnogi stariši dnes deco silijo s pijačov. Vnogi nespameten oča ma posebno veselje, če vidi kelko ga prenese njegov lepoga vüpanja sinček i pri fermaj so v vnogih krajih kumuvje s fermanci vred pijani. Previdni moramo biti, ar Vnogokrat tüji lüdje deci ponüjajo alkohol (včasih nevedoč.) Kak poučen zgled naj povem iz lastnoga drüžinskoga živlenja dogodek. Gda sem bio v Gorici, sem z drüžinov šo na obisk v bližnji kraj. Tam so mi te 4 ali 5 letno hčerko zvabili v trgovino znanci i jo obdarüvali s cukrom. Gda smo se vračali, bila je nenavadne pospana, v noči pa je postala nemirna i je blodila. Prestrašena žena me zbüdi i te sam spoznao, da more to stanje biti samo posledica alkohola. Do toga časa ga je ešče nej zavžila niti kaplice. Razjasnila se je pa vsa stvar, gda je žena v njenom žepi najšla še sladkor-ček, šteri je bio napunjem z likerom. Teh je pojela več i pokazale so posledice. Deca rada je sladkarije, posebno pa ešče cukre, zato moramo jako paziti. Na dunajskom protialkoholnom kongresi 1. 1901. je dr. Kassowitz navede več poučnih izgledov z svoje prakse, kak profesor za dečinske betege. Osem letna deklica, hči bogatoga meščana, je po blekaj i plüčnici jako oslabela. Nastopo je kolaps, šteroga so z kamfornimi injekcijami premagali. Gda včinek injekcije mine, postane nemirna, skoči s postele, besni, vidi čarne može, male živali. Doktor je zvedo, ka je od 3. leta vživala 2 kupici vina poldne i 1 kupico vina i 1 kupico pive večer. 11 letni dečak, krčmarov sin, je zbolo na influenzi z delirium tremen-som (odnorelost i oslablenost) i na drügi den vmro. 9 letno dete je bilo v nekom vzgojevališči v Draždanih, obolelo tam na koreji (pleš sv. Vide) i umo-bolnosti. Prestrašeni oča ga je včasih kak je sprijao brzojavko pripelao na dom na Dunaj (v Beč). Tü je gučao zmešano, vido miši i podgane, bio nemiren i skakao s postele. Zvedlo se je, ka je v zavodi redno pio 1—2 kupici pive na den. Na velkom betegi trpeči so, posebno če majo pogoste napade, velki siromacje i tüdi ovirani v deli i zaslüžki, šteri njim je otežkočen, včasih celo onemogočen. Večkrat se po napadaj pojavi več ali menje časa držeča zmešanost, dostakrat so pa tüdi slaboumni, ali pa to postanejo v časi betega. In več kak 1/i teh betežnikov sploh ma pijance za stariše. Deca pijancov so dostakrat dün-decje. Bourneville je kak vzrok bebavosti najšo od 1000 betežnikov: v 471 prilikaj pijanost oče, 84 prilikaj pijanost matere, v 65 prilikaj pijanost obojih, v 57 slučajih poprijetje v pijanosti. — Martin v Parizi je od 83 velkih betegov v 60 prilikaj dognao pijanost starišov za zrok. A ne samo telovno, tüdi jakostno prepadajo deca pijancov. Vsikdar kreganja i napadi surovosti i podivjanosti, bitje... v pijanskih drüžinah morejo samo jako slabo vplivati na dovzetno mlado düšo. Deca se rada vlačügarijo po vulicaj, šolo sovražijo i jo kem največkrat zamüdijo, so lažliva i svajliva. Da čüta sramü i dostojnosti nega v pijanskoj okolici, je razumlivo. Zato so vrla i jakostna deca pri drüžinaj alkoholikov žalibog samo izjeme. Ka se pojavlajo že v mladij letaj pogosto prestopki i hüdodelstva, tomi se ne čüdüjemo. V Nemčiji je 1897. med 45.500 od 12 - 18 let starih kaznjencov bilo 90%. šteri so djanje zagrešili pod posrednim ali neposrednim vplivom alkohola. Če znamo, ka alkohol poprek pri raznih pogreškaj i zločinaj igra najvekšo vlogo, — če znamo, ka se po kakovosti teh izvrši polovica do dve tretjim pod vplivom alkohola, te moramo pri mladostnih hüdodelstvaj pripisüvati njemi ešče vekši pomen. Ne samo, ka alkohol neposredno povzroča pri njih to djanje, on je tüdi neposredno zakrivi, ar je vzrok ešče slabše organizacije, slabšega düševnoga i jakostnoga razvitka, nezadostne vzgoje, zato so alkoholiki v vsakšem pogledi pogübelni za svoj zarod. Tüdi gmotno ga oškodüjejo i vničijo. Pijanci zapravlajo peneze i premoženje — i so krivi, da drüžina dostakrat nema zadostne hrane i do-stojnoga oblačila. Oni spravlajo drüžino v siromaštvo, gda bi njej s treznim živlenjom lejko pridobili i ohranili blagostanje. Velki so grehi, s šterimi alkoholiki v najraznejših pogledaj oškodüjejo svoj zarod. In če sami toga ne uvidevajo, če neščejo toga spoznati, če se neščejo, ali nemrejo pobokšati, ali nema drüžba i država ne samo pravice, nego tüdi dužnost, ka z vsemi silami prepreči to hüdobijo? Na to moramo delati vsi dobromisleči, ka svoj rod rešilno protečoga pogina. (Po Dr. Fr. Göstl-i iz Zdravja Štev. 2. 1. 1934.) Pošta. Trplan Frančiška, Roaune, Francija. Pismo sprejeli. Hvala. Naročnina celoletna je plačana. Črpnjak Mihael, Arroncy, Francija. Od žene sprejeli 50 Din. Bog plačaj za podobico. Ščančar Jožef, Küpšinci. Novine stavili, duga je 10 Din. Čahuk Janez, And-reville, P. Tourri, Francija. Novine smo Vam poslali. Naročnina Din. 48— Vašim domačim smo naznanili, da Vam plačajo. Pišite tüdi Vi domačim. Püvar Jožef, Sodišinci. Naznanite nam, kelko je dužen Donša do prvoga junija. Šimon Štefan, Oison, Francija. Pismo sprejeli. Bog povrni! Bo vse dobro, mamo dobroge Očo v nebi, ki gleda na naše v Franciji i njihove v Slovevskoj Krajini. V potrebčin! se obrnite z vüpanjom na naše uredništvo. Vsi pozdravleni ! Ritlop Ol-ga, Sadeyrac, Francija prosimo odgovora, išek naročnine kama naj obrhemo? Cene Cene staroga zrnja nespremenjena. Za novi pov pa nišče ne pita. Cena živine je ostala nespremenjena. Vreme. Toplejše, oblačno, zmes dež, vihér. ZAHVALA. Za izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane in britke izgube naše ljübljene nepozabljene žene, matere, stare matere, hčerke in sestre gospe Kološa Rozalije izrekamo Ob tej priliki najprisrčnejšo zahvalo vsem darovalcem za poklonjene vence in cvetje. Posebna hvala g, Sukiču čevljarskemu mojstru za njegovo sodelovanje. Iskrena Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. M. Sobota, 25. maja 1934. Žalujoči mož, otroci, starši in ostali sorodniki BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlia denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošl.emo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—3 Na prodaj je med občino Cven in mestom Ljutomer lepo zemljišče (2½ orala njiv in travnika) in 7 polovnjake dobrega vina po zelo ugodni ceni. — Vprašati je pri živinozdravniku Škofu v Ljutomeru. Novine izhaiajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.