Domoljub V Ljubljani m. avgusta 1944 <8Mr 57 m 33 Vsi enaki" Z geslom »Vsi enaki!« so komunisti zajeli mno-go lahkovernih ljudi, ki so verjeli, da bi kaj takega bilo sploh mogoče. Iii v resnici je popolna enakost docela nemogoča, razen morebiti tam, kjer človek neha hiti človek in postane zgolj delovnt s I roj ali robot. Komunizem res tudi hoče. takega človeka, ki hi bil gola številka, ki ne bi mislil, marveč bi kakor tovorna živina le garal in delal, za to pa užival toliko telesne hrane, kolikor bi mu jo vladajoči komunistični vodje holeli privoščiti. V t«yn bi bili enaki vsi, ki bi spadali med garaško rajo. Ne bili pa bi enaki vsi, ki bi živeli v komunističnem »raju*, zakaj za vladajoče veljajo drugačna določila. Ti imajo namreč vsega dovolj, kar si jim poželita srce in trebuh. Saj dokazov za to trditev menda ni treba šele zbirati, ker jih imamo kar na kupe iz ust prisilnih mobilizirancev, ki so morali kaj časa preživeli Bled temi razbojniškimi preroki. Te dni je pripovedoval kmečki mož izpod janških hribov, ki jo moral pribežati v ljubljansko okolico, da si reši svoje življenje, ko so mu komunisti doma požgali »se revno imetje. Dejai je takole: »Jaz sicer nikoli nisem bil za te ljudi, ker jih poznam in vem, kij je komiinizehnK,\Ampak nekateri, ki niso nii brali, so jit«, spočetka verjeli ia od njih veliko pričakovali. Verjemite mi, dp. so jih zdaj, ko so jih skusili, že vsi siti in vsak slepec je že spoznal, kaj so komunisti.« Tako jte govoril preprost ■ kmet. Pretekli teden smo govorili z možem, ki ima v rokah pismo, katero je bil Ofarski navduSeneo in advokat iz gozda pisal domov svojemu bratu. To pismo je pretresljiva slika, kaj se v hosli godi. Tisti doktor, ki je iz navdušenja za OP prostovoljno šel v hribe, zdaj piše," da' je hudo razoča-* ran, da je »med partizani vse drugače« kakor »i ja mislil, da vlada tam .strašna korupcija, da se voditelji maste s pečenko iii belim kruhom k jo »a varnem, medlem ko za ubogo zapeljano' rajo niti nezabeljenega močnika ni. Ime tega moža, ki je tako pismo pisal, nam je znano, vendar, njegovega imena ne bomo prinesli, ker bi ga sicer komunisti ubili, pa še bratu, ki ma je pismo bilo namenjeno, bi škodovalo. Lahko pa se zane-sete, da je to, kar smo tukaj zapisali, ofarski doktor vse res napisal. Znana stvar je, da v Sovjeliji voditelji žro kavijar, medtem ko' ljudstvo strada. Komunizmu namreč lastni narod ni nič svetega. Bralomorno klanje celo pospešuje, da bo s tem pospešil raz--redni boj in razredno revolucijo. Komunizem slavi lako imenovano »brezrazredno družbo«, ki pa jo v resnici družba brezpravnih sužnjev na eni strani, 11 a drugi strani pa družba peščice rdečih gla-< varjev. Družba prvih si je enaka po bedi, družba drugih pa po razkošju, krvoločnosti in oblasti.1 Zdaj človek lahko razume, zakaj je toliko gosposkih sinčkov šlo v hribe h komunistom: ser^ kljančki so pač upali, da bodo postali kaj več ia da se jim bo dobro godilo, če bodo mogli kot rdeči komisarji komandirati množici- tlačanska »brezrazredne družbe«. To je slika, ki nam jo kaže dvuga stran I M« medalje, katero komunisti lahkovernežem kažejo, češ: Vsi bomo enaki I vaško znamenje s prelepo gorsko okolico Vojni dogodki preteklega tedna Normandija Nemško uradno poročilo z dne 8. avgusta jpriča, da so se razvili južno in jugovzhodno od Caena siloviti boji. Zahodno od Orne so bili nasprotnikovi napadi razbiti. Jugozahodno od |Vira in vzhodno od Avranchesa je bil sovražnik v težkih bojih zavrnjen pred drugo črto nemških postojank. Ob obeh straneh Mortaina Ije bil sovražnik kljub ogorčeni obrambi vržen iproti zahodu. Vzhodno od Lavala je nasprotnik ojačil svoj pritisk. V Bretagni so se nemške čete na povelje odmaknile na odseka Brest in Lorient. Za St. Malo divjajo ogorčeni boji. »— London in okolica sta pod močnim motil-»im ognjem »V i«. Poročilo 9. avgusta: Najtežji boji so na ivsem bojišču južno od Caena do področja itzhodno od Avranehesa. Južno od Caena in iVire so nemške čele vdrle v sovražne napn-Halne kline prestregle v globini postojank. INeniški oddelki so se odmaknili iz mesta Le IMansa. Proti Lorientu in Brestu napredujoče ameriške čete so bile zavrn jene. Pri tem so bili uničeni številni sovražni oklepniki. Za St. Malo Se bijejo še nadalje hudi boji. Dne 10. avgusta je sovražnik južno od Caena nadaljeval s svojimi močnimi napadi iter razširil svoje vdorno področje proti jugu Sn jugovzhodu, V treh dneh je nasprotnik na item odseku izgubil 278 oklepnikov. Južno od (Plessisa in Vira težki boji še trajajo. V Bretagni so nemški oddelki zavrnili severoameri-*ke napade na bojiščih pri St. Nazairu, Lo-lientu in Brestu. Uradno poročilo z dne It. avgusta pove, da je bilo sovražno vdorno področje jugovzhodno od Caena zajezeno, napadi pri Orni so ostali (brezuspešni. Južno od Vira so nemške čete s protinapadi preprečile razširjenje vojnega področja. Pri Le Mansu so v teku silni boji. •Branilci St. Nazaireja, Lorienta, Bresta in St. iMaloja so ponovno krvavo zavrnili vse sovražne napade. Uradno poročilo z dne 12. avgusta govori o ■visokih sovražnikovih izgubah v bojih jugovzhodno od Caena in na obeh straneh Orne. Silni boji trajajo na odseku južno od Vire-Mortaina. Za Alenson so v teku hudi boji. JIrabra posadka St. Maloja je ponovno v ogorčenih bojih odbila vse sovražnikove napade. Italija Nemško poročilo z dne 8. avgusia naznanja, da ta dan v Italiji ni bilo večjih bojev. Poročilo 7. (lne 9. avgusta govori o brezuspešnih krajevnih napadih jugovzhodno od Florence in severno od Arezza. Dne 10. avgusta je pričel sovražnik z moč-mimi napadi ob jadranski obali, n je bil krvavo »dbit. Uradno poročilo z dne 11. avgusta ne omenja nič posebnega. Vzhodno bojišče Nemško uradno poročilo z dne 8. avgusta navaja, da so se severnozahodno od Mielcu izjalovili ponovni sovjetski napadi. Severno-,Zahodno orf Baranova so v teku težki boji. V (Litvi severno od Mcmela so bili razbiti sovjetski prebijal ni poskusi. Severno od Biržnja in Dvine so še v teku obrambni hoji z vdrlimi Sovjetskimi silami, na ostalem bojišču do (Pskovskega jezera 6o se krvavo zrušili vsi bolj-icviški napadi. Poročilo z dne 9. avgusta trdi, da so jugovzhodno od Varke prešli nemški oklepniški oddelki v protinapad ter vdrli v živobranjene sovražne postojanke. Jugozahodno od Bialvsto-fca_ trajajo težki boji. Severno od1 Memela so bili ponovno razbiti vsi sovjetski probojni poskusi. Pri Rosijeniju je bil sovražnik s proti-taapadom zajezen. Na Jatižkem bojišču so se .»rušili vsi sovražni napadi in uničenih je bilo >eč pontonskih mostov čez Vislo. Dne 10. avgusta pravi uradno poročilo, da Se vrže pri Sanoku in Mielcu siloviti boji z vdr-limi sovražnimi silami. Severozahodno od Ba- ranova so nemške čete vrgle Sovjete s protinapadom nazaj. Jugovzhodno od Varke kljub žilavemu sovražnemu odporu še vedno napreduje protinapad nemških oklepniških oddelkov. Tudi pri Vilkaviškisu so v teku protinapadi nemških čet. Ponovno so se izjalovili sovražni prebijatni poskusi severno od Memelu in pri Rosijeniju. Nobenega uspeha niso dosegli sovjetski sunki v Latviji med Jelgavo in Pskov-skim jezerom. Dno II. avgusta poročajo, da so se med Strvjem in Vislo krvavo zrušili številni bolj-ševiški napadi, Severnozahodno od Baranova so nemške čete z napadom zavzele neko visoko planoto. Severnozahodno od Bialystoka je bil vdrli sovražnik s protisnnki zadržan. Vzhodno od Varšave so bili razbiti vsi napadi. Jugozahodno jd Kovna so nemške čete v protinapadu spet zavzele mesto Vilkoviški. Severno od Memela boljševiki zaradi velikih izgub niso več napadali. Večina sovjetskih napadov na lati-škem bojišču je bila s protisnnki odbita. Jugovzhodno od Pskovskega jezera so z vdrlim sovražnikom v teku težki boji. Poročilo z dne 12. avgusta omenja ponovne sovjetske brezuspešne napade pri Sanoku in Mielcu, zahodno od Baranova in jugovzhodno od Varke. Severozahodno od Bialvstoka 60 oklepniški oddelki preprečili sovražnikove pro-bojne poskuse. Na latiškem bojišču so bili odbiti boljševiški napadi in zajezeni krajevni vdori. Pri Pskovskem jezeru je sovražnik pridobil nekaj ozemlja. Pri Narvi so sovjetski napadi propadli. Lrudstvo jih je obsodilo Dne 7. in 8. avgusta je stalo pred ljudskim sodiščem Velike Nemčije osem zločincev, ki so bili odstranjeni iz vojske in ki so se vodilno udeležili zločina proti Kiihrerju in njegovim sodelavcem dne 20. jnlija. Obtoženi Erwin von Witzleben, Erich Hiin-pner, Ilellmuth Stieff, Albrecht von Ilagen, Paul von Ilase, Robert Bernardis, Friedrich Kari Klausing in Peter grof York von VVarten-biirg so bili kot prelomniki prisege, brezčastni častihlepneži, zaradi veleizdaje in izdaje domovine obsojeni na smrt z obešenjem. Njih premoženje zapade Nemčiji. Načrt inozemskih sovražnikov nemškega naroda in Evrope se ni posrečil, zakaj nemško ljudstvo se je po zločinskem napadu na Fiihrer ja še bolj strnilo okrog njega in hoče prej-koslej pod njegovim vodstvom v dosego končne zmage žrtvovati vse, prav vse. Sz Stalinove preteklosti Ruski politik šanghajskega oddelka Korga nof je v Harbinu svoje dni predaval o Stalinu. Korgnnof jc bil svoj čas član ruskih socialnih revolucionarjev in so ga tedaj izgnali v Turu-liansk, kjer se je bil sešel s Stalinom, ki je bil tudi tja izgnan. Po vsem tem pa Stalin ne izhaja iz čiste georgijske družine, marveč je potomec osetskega rodu, ki je bil nekoč last knezov Mačaibeli. Stalinova rojstna vas se imenuje prav za prav Didi-Lolo in je v okraju Gori, ki je del gubernije Tiflis. Današnji Stalin je sin čevljarja in njegovo pravo ime je Jožef Dstigajef. Nato je Korganof prijiovedoval o uspešnih napadih na banke; ttoti poštenosti in urejenosti. Posreči se jim sicer včasih, da iztrgajo iz vrst vrlih in odločnih ljudi kakšno žrtev, vendar je njihov boj brez miseln, kajti vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da je komunistični družabni sestav, ki obljublja »svoImkIo in enakost«, prinaša le smrt, žalost in bedo, nevzdržen. 62 letni trgovec Izidor Ostan iz Bovca je iakšna žrtev. Sredi dela na polju ga je iz zasede zadela banditova krogla. 28. julija je bil umorjen. Brezvestnim tolovajem ni bila po godu njegova poštenost, njegovo odločno slovenstvo ter nesebično de tavanje za narodov blagor. Ostan je prišel v teku svojega dela polnega in na izkušnjah bogatega življenja do prepričanja, da je obstoj slovenskega naroda in njegove kulture možen le v sodelovanju s tistimi silami, ki danes bojujejo težak in neizprosen boj proti tolovajem in vsem podzemskim silam. Nesebično delo za narod, poštenost in ljubezen do bližnjega so značilna poteza Ostanove osebnosti. Za to svoje P "'pričanje je inoral umreti. Njegova smrt ne ho zaman. Stal bo v vrsti tistih borcev, ki se niso bojevali samo za obstoj svojega lastnega naroda, ampak za obstoj Evrope in njene kulture. Krivda tolovajev je z novim zločinom narasla. Prijel bo dan obračuna in vse tolovaje in zločince čaka kazen, ki jo zasluži vsak zlocinec. Gnusno dejanje razbojnikov Časopis »Glas Primorja« z dne 9. t. m. poroča da je pred dnevi odšel sluga na mestni obč?ni na Sušaku, Zini, s svojo hčerko v lcice na pogreb svojega sina, k. mu je umrl v bol-nfšmci Ko je ves strt od boli stal pred mrtvaškim (idrom svojega umrlega s na sta vstop, a v mrtvašnico dva oborožena bandita ter sta mu ukazala, da mora oditi z njima. Zini se na niune grožnje sploh ni oziral ter jo še rinil al je ost a? ob miru svojega mrtvega otroka. Bandita sta ga tedaj priče a pred 1ičerko. mučiti in pretepati. Ker se Jima pa tudi na ta način ni posrečilo, da bi ga blia P"silila, da se jima pridružil, ga je eden od band ov ustrelil. Po tem strašnem in gnusnem zločinu sta bandita pobegnila v gozdove. Iz boieu zoper komuniste Tri uspela protikomunistična zborovanja so bila v juliju v ribniški dolini in sicer v Jurjc-vici, Sodražici in Velikih Poljanah. Pristojna oblast jc zaplenila imovimj ujiornikov slaščičarja Karla Vilarja iz Dol« Logatca in mehanika Rudolfa Koželja iz Ljub« ljane. Poučevanje verouka v šolah so prepovedali komunisti v tistih krajih vzhodne BosnOt kjer zaenkrat še gospodujejo. Izvrstno je uspelo protikomunistično zborovanje za begunce v Novem mestu due 30. julija. Komunistično razstavo, ki priknzuje divjanje koinuntema v zahodni Srbiji so odprli Užicah. I Zadnjo julijsko nedeljo je bilo 5 večjih dobro uspelih protikommiističnih zborovanj iH to v Beli cerkvi, v Zdinji vasi, v Tržišču, na' Telčnh in v Gabrijelah. V Ajdovščino je prispela skupina domobrancev pod vodstvom nadporočnika Kosa, di pripravi vse potrebno za ustanovitev Narodna straže. Novoustanovljena domobranska postojanka v Gorah pri Idriji je pregnala komunistična, tolpe. J Na Hrvatskem so te dni usmrtili zaradi zločinskih napadov 20 komunistov, med njimi tudi Hedviko Janko iz Celja in Avgusta Tonca; iz Fužin. V borbi s komunisti v srbskem Ražnju jo opremljen. d V tridelnem roninnu je štajerski pisatelj Anton Steininger opisal politične doživljaje v dobi od nmja 1933 do aprila 1936. Uel« je izšlo nedavno v založbi Leo|>o!da Stockerja v Gradcu in v Lipnici, in ni pravi zgodovinski roman marveč izčrpno poročilo o dejstvih po lastnih doživljajih. d Po 20 lir kilogram s0 prodajali te dni prvo grozdje na tržaškem trgu. d Slovenska šola je dovoljena v Gorici. Jeseni bo reden slovenski pouk, d Nekaj številk z novomeškega trga. Mleka je bilo oni ponedeljek na novomeškem trgu dovolj, prodajali so zelenko po 12 lir. Smetana je bila 20 lir zc skodelico, sirčki pa po 2 liri hlebček. Za piščance za cvrtje so zahtevali JX) 50 lir zu komad. — Slabši je bil živinski trg. Pripeljali so okoli 200 prašičkov za rejo. 25 kg težkega pujska za rejo si lahko kupil za 1300 lir. d Omejitve v uporabi električnega toka je priobčil »Slovenec« z dne 9. avgusta 1944. d Ponoči ne sme nihče v Gorico. »Goriški list« piše: »Od 20 zvečer do 6 zjutraj je prepovedan vhod in izhod v mesto Gorica. Ta predpis je še vedno veljaven in bodo straže na blokih dosledno streljale na vsakogar, ki bi -ne jim med temi urami približal. Z mino se je ponesrečil 11 letni Mukič An on doma iz Golobinjeka pri Mirni peči. Ime Ia je obliko škatlice,podobne gloliinu. Nušel jo je sosed in jo dal Muhičevemu fantu. Ta jo je nekaj časa ogledoval, jo kon"no vtaknil v In, Jf, se,£al drva, je moral zadeti ob zazigalnik. Mina je eksplodirala in ga težko ranila. Kmalu po prihodu v bolnišnico je izdihnil d še ena nesreča zaradi mine. "V soboto, * P?l»Idne, so delali na polju 18 letni čerčelič Franc, Gril Slavka, Gril Štefanija lil strašna Danico, vsi iz Regerče vasi |>n Novem mesfu. čerčelič je našel na polju mino, ki ni eksplodirala. Pobahal se je s svojo najdlio proti dekletom in jim mino kazal. Dekletu so gn prosile, naj se z mino ne igra, češ da je to nevarno, on pil sc jim je smejal in dejal. da bo, če se tako boje, mino vrgel vanje. Rečeno, storjeno. Fant je. vrgel mino proti dekletom. S silnim pokom se je razletela. Pri tem sta bili Gril Slavka in Gril Štefanija lažje ranjeni po telesu iu rokah, Strašna Danica p« je dobila nevarne rune zlasti po trebuhu. Vse tri ranjenke se zdravijo v ženski bolnišnici, prevročekrvni čerčelič pa si vročo kri hladi v mestnih zaporih. d Že pred 20 leti se je močno nagnil proti Dravi stolp cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Razlika med temeljem in vrhom zvo nika je sedaj že 75 cm. Že pod prejšnjo upravo se je komisijonelno ugotovilo, da bo treba iz varnostnih razlogov stolp porušiti. Ko so med prejšnjo svetovno vojno (1916) metali zvonove iz stolpa, se je zvonik močno nagnil. Pri lanskem spravljanju zvonov pa je šlo vse v redu. Ker pa je nevarnost za človeška življenja velika in se utegne zvonik nenadoma zrušiti, mora biti cerkev zaprta. Tik pred vojno je bila pri sv. Jožefu ustanovljena samostojna nova župnija. Dušno pastirstvo pri sv. Jo/efu so vršili oo. knpucini, ki so vzdrževali tudi uboge dijake. d Nesreča ne počiva. S skednja je padla in si zlomila levico 12 letna Neža Lundrova iz Velikih Ijišč. — S kolesa je padel in si zlomil desnico 28 letni čevljar Franc Podlognr iz Ljubljane. — S koso se je močno ureznla v levico 23 letna poljska delavka Ivanka Tominčeva z Vrhnike. — Pri padcu z lestve si je zlomil desno nogo 63 letni mizar državnih železnic v Ljubljani Anton Zaje. — S kolesa je padel in si zlomil levo nogo 61 letni postrešček Mihael Li|«)vec iz Ljubljane. — S kolesa je pndln 30-letna kuharica Marija Uhanovu i/. Ljubljane. — Pri padcu z drevesa si je zlomil desnico 10 letni posestnikov sin Stanko Jamnik i/. Gradišča. — S kolesa je padel in si zlomil desnico dr. France Veber iz Ljubljane. — Pri padcu s kolesa si je zlomil desno nogo 32 letni poštni nameščenec Ivan Avšič iz Zudohrove. — S tramvaja je padla in si hudo poškodovala desno koleno 14 letna dijakinja Vanda Jezov-škova. d Nesreče v Gorici in okolici. Z drevesa je padel in se precej poškodoval na rami kmetovalec Anton Boištjančič iz Ijokavca. — Pri padcu z drevesa si je ranil desno nogo 9 letni Avgust I.eban iz Solkana. — Žrtev eksplozije sta postala 59 letni kmetovalec Ivan Podgornik iz I.oknven in 21 letni Ivan Bajič iz Rožne doline pri Gorici. — Med delom si je porezala desnico 17 letna Elizabeta Uršičeva od Sv. Lucije ob Soči. — Opekline na obeh rokuh je dobil 64 letni kmetovalec Peter Pavbn. — Zaradi eksplozije izstrelka ima ranjeno levo oko mali Rajmund Kavčič s Črnega vrha. d Nogometna tekma. V Kobaridu je bila te dni tekma med člani domobranske in nemške posadke iz Kobarida ter člani italijanske posadke iz Robiča, Zmagali so domobranci s 5:1. V drugi tekmi sta si stopili nasproti tretia četa nemške posadke in Italijani iz Robiča. Zmagali so Nemci z 9:0. d še nekaj nezgod. V Borovnici je konj brcnil v glavo 50 letno poljsko deluvko Ivanko Klančarjevo. — V Tlakah pri Grosuplju je žre-bec brcnil v desno nogo 40letnega posestnika Josipa Lampiča. Udarec je bil tako močan, da e Lampiču nogo zlomil. — Na Brezovici pri Ljubljani je padel in si zlomil levico 2 letni posestnikov sinček Anton Urbnnčič. — Neznan avto je v Škofljici na glavni cesti podrl Ljubljančana Ludvika Strmca, 40 letnega delavca. Strmec je dobil po.š-kodbe po vsem životu in po nogah. d Ponesrečeni Ljnbljartefinl. Debel trn m je mrlel na glavo delavcu Štefanu Butali in ga mdo poškodoval. — Sončarico je zadela nnta-ka rieo Rezi ko Draganovo. — Pri padcu s kolesa si je zlomil desno ključnico 16 letni dijak Alojzij Mitrgel. —- Ilud pes je močno ugriznil v nogo 25 letno delavko Jožico Nergoletovo. — Pri padcu z drevesa si je močno pretresel možgane 14 letni dijak Boris Česen. — Pri padcu si je zlomila levico v zapestju 68 letna za-sebnica Marija Pevčeva. Z vrelim mlekom se je oparil 141etni dijak Milnn Prunk «0.¥» GR0S0V | V Kokri je umrlu 54 letna gospodinja Marjana Povšlierjeva. — V Dvoru je odšla v večnost posestnikov« hči Frančiška Arh. —. v Trebnjem so pokopali 27 letno Sluvko Antloga uradnico Poštne hranilnice v Beogradu. — ^ Zibiki je odšla v večnost 26 letna Fanikn Ver-bek, polsestru frančiškana p. Odila. — V Spodnji Ilrušici sta zapustili solzno dolino sestri Antonija in Frančiška Šušteršič. — V Beogradu je umrl 20. julija dr. Vojjn M. Djuričič, bivši finunčni minister, bivši predsednik beograjske mestne občine in dolgoletni upravnik Državne hipotekarne banke. — V nogo se je usekal in podlegel zastrupitvi 43 letni gozdni delavec Alojz Mrak iz Sirnice na Gorenjskem. — V Ljubljani so umrli: major v p. Franc Robek, Marija Pogačnik, posestnica v Črni vasi 84 letna Marija Snoj roj. Lenarčič, Ana Ilurtman roj. Vrliovšek, poštna služiteljica v p. Marija Fere-nik, Antiea Sancin roj. žužek, Justina Biteuc roj. Klopčič, Dolinar Uršula, dipl. strojni tehnik Nikolaj Petkovšek in Frane Virunt z Velikih Poljun pri Ortneku. Zenu polic, stražnika v p- Zofija Rogelj, dolgoletni uslužbenec .Narodne galerije v Ljubljani Dominik Smole, učiteljica Danica Slak roj. Prijatelj in uradnik ZZS/, frnnjo Kordin. Nuj počivajo v miru! Preostala tolaži Bogi KRATK V San Scbastianu je nenadoma umrl španski zunanji minister general grof Jordan. Madžarski urudni krogi odločno zanikajo angleško vest o progonu 20.000 pripadnikov grške pravoslavne cerkve v Karpatih. Vsi večji kovani novci so v Turčiji polagoma izginili iz prometa. Zato bodo izdali uov-čuniee po 25, 10 in 5 piastrov. V boju je junaško pndcl finski generalni major Wihma, divizijski poveljnik nn Kurelski ožini. šahovski prvak Nemčije je te dni postal Mul ler. Sovražni napad nn otok Korčulo je otoška posadka sijajno odbila. Nnd 20 milijonov ljudi se danes v vsej Nemčiji hrani po skupnih kuhinjah v obratih in taboriščih. Mongolska vlada je pozvala vsa mongolska plemena, naj moški ne nosijo več kit, žene pa ne težkega srebrnega okrasja. Vse konjske dirke so ukinili v Nemčiji, da bodo tako vse sile, združene za totalno vojno. Nemške čete so kljub močnemu odporu iztrgale tolovajem okrožno mesto Udbinu, jugozahodno od Bihača. Papirja primanjkuje v Ameriških združenih državah. Več ko 700 papirnic si pomaga s starim papirjem. 171 danskih ribičev je ob življenje pri izpolnjevanju svojih dolžnosti od pričetku vojne, so ugotovili na letni skupščini. Nič manj kot 10 milijonov litrov bencina izgine v Združenih državah dnevno na črni borzi. Izredno so se zadnja leta razmnožili levi v portugalski vzhodni Afriki. Umrl je te dni 66 letni lord Ilardings, ki i'e bil od leta 1910 do leta 1916 indijski podira I j. 227 mrtvih so imeli v treh dneh boljževiki pri bojih jugovzhodno od Sarajeva. Novo finsko vlado, ki jo označujejo kot »delovno vlado na parlamentarni osnovi«, je sestavil konservativec Hackzell. Ameriški bombniki osmega letalskega zbora so oni torek v Normandiji v zmoti bombardirali nek kanadski odsek bojišča. Precej kanadskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Vse politične kaznjence so izpustili na svobodo v Bolgariji. Poldrag milijon levov je bolgarska vlada določila za - zboljšanje planinskih pašnikov. 947 mrtvih holjševikov so naštele nemško čete v zadnjih bojih v w.hodni Bosni. Smotrnost i v naravi Silno važno, pa zelo sporno vprašanje tned znanstveniki naravoslovci je vprašanje smotrnosti. Kako bi to vprašanje prav po domače izrazili? Takole: Ce vidim v naravi, pri rastlini ali živali kako napravo, ki ji je potrebna in brez katere bi rastlina ali žival ne mogla ostati pri življenju for bi bila brez nje obsojena v pogin, se vprašamo, ima li ta naprava namen živali pomagati, da si ohrani življenje ali je nastala le slučajno brez tega namena. Kot kristjani verujemo, da je dal Stvarnik to napravo živalim ali rastlinam zato, da lažje izpolnjujejo svoje naloge. Kajti, če je Stvarnik ustvari! živali in rastline, jih je ustvaril Uko, da imajo vse, kar odgovarja zahtevam, Ei jih stavijo razmere, v katerih žive. Tisti pa, ki Stvarnika ne priznajo, tajijo seveda tako smorlnost. O eni taki napravi smo že govorili, ko smo opisali posebno napravo, ki jo imajo čebele ua krilih. Danes si oglejmo še nekatere druge naprave pri drugih žuželkah. Pok a lice, zlasti poljsko pokalico, poznajo vsi. To je majhen hrošček, ki se v nevarnosti skrči, potegne k sebi tipalnice in okončine ter se napravi kot bi bil mrtev. Ker pa ima kratke nožice, se sam ne more s brlita spraviti na noge. Zato pa ima na predprsju posebno napravo, in sicer majhen trn, ki ga sproži v brazdico ter se tako požene kvišku. Slika št. I nam kaže del predprsja s trnom (t) in brazdico (b); spodnja stran trna in zgornja strun brazdice sta popolnoma gladki. Ko po-knlica porine trnek v brazdico, se ta odrine od gladke plošče iu požene živalco kvišku. Da pu ne gre trn prcduleč, sta na robovih tistega dela, kjer je trn, dve izboklini (i), to je dva robova, ki sežeta v dve vdolbini (ž), ali žleba na nasprotni strani, kjer je 'brazdica. Da pa pri odgonu ne odskoči trn predaleč in ostane brez vezi, ima na spodnji strani majhno zarezo. v katero pride sprednji rob tistega dela, na katerem leži brazdica (z). Znane so vodne stenice. Te živalce plavajo na vodi in pod vodo. Seveda morajo, ko se potopijo, imeti s seboj zrak, ker brez njega v vodi ne morejo živeti. In ker imajo kriia, morajo biti ta tako urr.jena, da se trupu čim tesneje prilegajo in žuželke ne ovirajo pri plavanju v vodi. Oglejmo si, kako je tej zahtevi pri teh žuželkah zadoščeno. Prva dvojica kril se zapenja na hrbtu na sličen način kot gumb na sponko ali pritisk. Površina gumba in jamice je obložena z luski-nasto oblogo, ki omogoča čim tesnejši stik. Krila se tako tesno prilegajo trupu, da ne more voda živali do živega. S tem je drugi zahtevi ustreženo: krila živali prav nič ne ovirajo pri plavanju, ker se trupu prilegajo zelo tesno. Istočasno pa je med krili m trupom toliko prostora, da je tam zračni mehurček, ki omogoča žuželki živeti pod vodo. Pri teh živalcah opazujemo pa še ua prvem paru okončin napravo, ki kaže lepo medsebojno prilago-jevanje. Tako izgleda kot žepni nožič. Skrajni člen ^irve okončine (klinja) se pri počitku lepo prilega v poseben žleb ročaj, tako da nudi živa! čim manj zraku upora, obenem pa, ko plava, ne kali ravnovesja. (Glej sliko 2.) Mar nam ti primeri ne kažejo umne ureditve? Človeku, ki nima predsodkov, prav gotovo. Drugim pa Bog pomagaj I 8» S S ■ Okrog sosedov « Pametne besede. V beograjskem listu »Novo Vreme« čitamo: »Za nas je malo važno, kaj se dogaja v svetu. Že leta 1941 smo dejali in danes ponavljamo: Mi v spopndu velikih sil v nobenem pogledu ne moremo spremeniti usodnih odločitev, ki bodo padle. Za nas je edino vhžiio, da bomo živi in zdravi v čim večjem številu in čim močnejši tedaj, ko se bo odločevala naša usoda. To bomo pa dosegli najbolje, če bomo še naprej poslušali glas svojega razuma ter nas 1kx1o v vsem vodile samo koristi srbskega naroda v sedanjosti in bodočnosti.« s Jata hrvaških bojnih letalcev jc te dni zapustila svojo domovino ter jc odšla k hrvaški letalski legiji na vzhodnem bojišču. Legio-narji, ki so odšli na vzhod so prostovoljci, skrbno izvežbani v Nemčiji. Pred odhodom jc Pogluvnik sprejel odposlanstvo legionarjev ter mu jo izrozil najboljše želje domovine v boju proti skupnemu sovražniku. s Konec pouka na zugrebških ljudskih šolal« je bil šele 31. julija. s Uradiiištvo pri žetvi. Na državnem posestvu pri Jagodini je srbski kmetski minister Veselinovič doživel prijetno presenečenje. Na polju je našel pri opravilu žetve skoraj celotno uredništvo okrožnega načelstva. Zarodi pomanjkanja delovnih moči je tamošuji okrožni nadzornik Rajkovič pozval ljudstvo k poljskemu delu in so se njegovemu pozivu od-zvuli skoraj vsi uradniki. s Večjo količino sveč za potrebe vernikov je dobavila srbskim cerkvam ceutrala za kemične izdelke. Dva in pol grama težka sveča stane 2.30 dinarja, 5 gramov težka 4 din, 12 in pol grama težka pa 10 din. 3 Petdesetletnico svojega obstoja slavi to leto sarajevsko hrvatsko pevsko društvo »ire- s Odkup sončnic in drugih važnih pridet-kov. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je odobrilo za one kmetovalce, ki pogodbeno sade nekatere važne pridelke kot n. pr. sončnice, sojo, cikorijo in sladkorno peso, tudi premije za v redu odano blago in sicer dob« za 100 kg sončničnega semena 15 kg oljnih pogač, 5 kg olja in 8 kg sladkorja v kockah, za seme »oje 20 kg oljnih pogač, 5 kg olja in 10 kg soje. /« cikorijo dobe 2.5 kg sladkorja in 10 kg kavnih nadomesikov za obdelan katastralni oral, do čim dobe za 100 kg sladkorne pese 1.50 kg sladkorja iu 40 kg svežih ali 2 kg suhih pesnih rezancev. s Za begunce-srednješolce. Komisarijat za begunce v Belgradu bo tudi prihodnje šolski Ido sprejel več begunccv-srednješolcev v rc.z-ne svoje dijaške domove. V Arandjelovcu bodo lahko študirali gimnazijci od I. do 4. razreda, v Užicah od prvega do šestega razreda, v čačku od sedmega do osmega razreda. V Soko banji bodo lahko obiskovali moško meščansko šolo, r šabcu moško učiteljišče, v Vrnjcih gimnazijke od petega do osmega razreda, v Knjaževcu dijakinje od prvega do četrtega razreda, v Vaijevu dijakinje Trgovske akademije in meščanske šole in v Kragujevcu dijakinje ženskega učiteljišča. s Pod orožje, Srbska vlada je poklicala na odsluženje enoletnega vojaškega roka v srbskih olmroženih silah vse dijake državnih, srednjih in visokih ter njim enakih strokovnih šol letnikov 1919, 1920, 1921, 1922, 1923 in 1924. s Izplačevanje uradniških prejemkov v naravi. Srbska vlada je sklenila izplačevati del uradniških prejemkov v naravi, da tako pomaga državnim uradnikom, f.e prej so nekatere punoge državne službe dobile dodatne nakaznice zu nekatere vrste živil, nova ureditev pa zadeva vse uradništvo. Vendar pa je izdana omejitev v tem smislu, da dobe te naturalne dajatve samo oni uradniki, ki se drže predpisanega delovnega časa. 7. ozirom na sedanje razmere je bil delovni čas uradov preložen na jutranje in popoldanske ure. S tem je bil delovni čas uradov tako urejen kot v ostalem gospodarstvu. s Zob za zob. »Donau Zeitimg« poroča, da je bilo na Hrvatskem v nekem kraju izvršeno ŠBbotažno dejanje na progi. Ob tej priliki sta izgubila življenje progovni čuvaj in železniški delavec, na drugem mestu je pa bilo zaradi atentata ranjenih deset kmetov in delavcev. Hrvatske oblasti so v smislu določil novih zakonskih predpisov za vzdrževanje reda in miru prijele 7 komunističnih kolovodij ter so nn na mestu izvršenega zločinskega dejanja obesili. ... s »Krvavi beograjski nskrs« je naslov knjigi, ki je izšla te dni v srbski prestolnici. V knjigi je opisan letošnji velikonočni strašni anglo-ameriSki letalski napad na Belgrad. PRAVNI NASVETI --—.—— ■ Odgoditev plačilnih rofcjv. Po odredhi Vrhovnega komisarja za »Jadransko primorje« emejo dolžniki, ki zaradi Izrednih dogodkov ne morejo pravočasno izpolniti svojin obveznosti, predlagati pri okrajnem sodišču, da se jim dovoli odložitev izpolnitve njihovih obveznosti. Sodišče po zaslišanju prizadetih iahko odloči, da se odloži plačilo vsega dolga ali pa samo dela istega. Tudi lahko dovoli plačevanja v obrokih ali pa izpolnitev obveznosti v drugi obliki, kakor Je bila dogovorjena. Taka odložitev plačila pa ni mogoča pri obveznostih iz najemnih in zakupnih pogodb (torej pri plačanju najemnine ali zakupnine), pri obveznostih iz službenih pogodb, pri plačevanju rent In vzdrževalnin, pri obveznostih izvirajočih iz socialno zavarovalnega razmerja, pri denarnih dolgovih, izvirajočih k kupnih, dobavnih ali delovnih pogodb, če je bilo blago izročeno ali delo opravljeno pred uveljavitvijo te odreabe. Najetje posojila za prijatelja. F. B. 2. Pred leli ste najeli v posojilnici večjo vsoto denarja, ki ste ga jzročill svojemu prijatelju. Temu namreč posojilnica ni hotela dati posojila, ker Ji n! mogel nuditi zadostnega jamstva Prijatelj je v redu plačeval obresti. Sedaj Je umrl; njegovi sorodniki pa ne priznajo dolga in ga nočejo poravnati. Vprašate, ali bi mogli doseči, da posojilnica Izterja prijateljev dolg od njegovih sorodnikov. — Posojilo ste najeli vi, kakor sami pravite, zato more posojilnica le od vas zahtevati povračilo. Ce ste vi dali denar prijatelju in ga vam še ni vrnil, lahko sedaj, ko ja umrl, zahtevate povračilo dolga od njegove zapuščine, odnosno od dedičev. Ce pa ni ničesar zapustil, ne morete od nikogar zahtevati povračila danega mu posojila. Pomočniški izpit brez učnega spričevala. P. T. Več let sle delali v delavnici, prijavljeni sicer kot navadni delavec, vendar ste 6e popolnoma izučili rokodelske obrti. Učnega spričevala niste dobili, ker niste bili prijavljeni kot rokodelski učenec. Vaš delodajalec je umrl in delavnica več ne obstoji. Vi sle 6e še ukvarjali z rokodelstvom, vendar vas je obrtna oblast zaradi tega preganjala. Radi bi opravili pomočniški in nato še mojstrski izpit, da bi imeli mir pred oblastjo. Kako bi mogli doseči svoj cilj. — Pomočniški izpit sme opravljati, kdor dokaže, da se Je učil predpisano dobo kot učenec v rokodelski obrti pri rokodelcu, ali Se dokaže s potrdilom, da Je prebil predpisano dobo na uku v delavnicah, v katerih se izvršuje rokodelska obrt na tovarniški način. Razen tega mora dokazati, da je v smislu zakona redno obiskoval in uspešno dovršil strokovno nadaljevalno šolo, če taka obsloji v kraju, kjer se je učil. Ce pa iz tehtnih razlogov na more predložiti učnega potrdila, ga sine šef pokrajinske uprave po zaslišanju pristojne zadruge oprostiti predložitve potrdila ali spričevala, ako se mora z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da 6e ja prosilec učil ro-kodelstva. Svetujemo vam zalo, da si preskrbile potrdilo županstva ali dotične rokodelske zadruge, da sle se učili rokodelstva in nato vložite preko okrajnega glavarstva prošnjo za spregled nredložiive učnega spričevala Ce vam bo tak spregled dovoljen, boste nato lahko opravili pomočniški izpit. Osrednji prehranjevalni in kmetijski urad. Za zagotovitev prehrane na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« se je Izkaizalo za potrebno postavili celotno področje prehranjevalnega in kmetijskega gospodarstva pod enotno osrednje vodstvo in nadzorstvo. Zato Je Vrhovni komisar ustanovil v Trstu Osrednji prehranjevalni in kmetijski urad. Ta urad bo izdajal ukrepe in odredbe, ki so potrebni za zagotovitev prehrane na ozemlju »Jadransko primorje«. Delovno razmerje ob času vojne službe. P« odredbi Vrhovnega komisarja se z vpoklicem na obvezno vojno službo dosedanje službeno razmerja (delovno, učno razmerje) ne razveže. Za dobo vpoklica počivajo obojestranske pravice in dolžnosti. Uporaba naturalnega stanovanja, ki ga morda nna delojemalec, ostane še naprej obvezniku ali njegovim svojcem, če jim Je potrebna. Usluzbenčeva pravica do odpovedi službenega razmerja se z vpoklicem na obvezno vojno službo ne spreminja. Podjetnik pa službenega razmerja ne more odpovedali. Izjem* so dopustne le * odobritvijo Vrhovnega komisarja Obvezniki vojne službo, katerih službeno razmerje je ostalo v veljavi, se morajo takoj ;kranjskihol toliko vredne, kakor so slovenske. Nekoč je v naših krajih cvetela kupčija r. gobami in upajmo, da še ho, samo, dn hi bili ljudje nekoliko liolj pametni in ne bi gob po gozdovih in gajih ruvaij in rezali. Vsak pameten gobar >:<>!)0 lepo odvije, kakor sveder, |>oleni ne uniči jnicelja pod gob« in lam zraste čez nekaj časa zopet nova goba. Najbolj spoštovana nala goba je pač veliki goban ali jurček. Ni pa t« najboljša goba. Najbolj »liane naše užitne gobe so poleg velikega gobana te lisičke, mavrohi, parkeljci in slične gobe, zakaj vsaka leh gob ima več vrst. Sladokusci zelo cenijo tudi tako zvani cesarski goban, ki je baje naša najbolj fina goba, samo težko jo je dobiti. Da bi gobe mogle popolnoma nadomestili meso, je seveda izključeno, pač pa morejo gobe znatno izboljšati našo prehrano. Meso jurčka n. pr. vsebuje 87 % vode. 5.3 ','!, beljakovine, ('4% maščobe. 5.1% škroba in sladkorja, 1% tluničja in 0.'J % rudninskih snovi. Na Francoskem in tudi v drugih deželah jo razvita prava gobarska industrija. Zlasti, goje v velikih množinah znano francosko gobjo pečenko beli kukniak ali šampijon. Kazni francoski vrtna-ji so si s temi gobami pridobili žc velika premoženja. V Nemčiji imajo kraj, ki so mu dali inio »raj gob'. Kes menda nikjer na svelu ne zrasle toliko najraznovrstnejših gob, kakor vprav v |k>-krajini Tuchel blizu Udanska. Četrtina vseh gob, kar jih ima Nemčija, zraste tu. Pred leli so postavili tam največjo evroj*ko tovarno 7.a predelavo in konzerviranje gol). Zanimivo pa je pri lun, da ustanovitelj in ravnatelj lega podjetja ni Nemec ali morda Poljak, marveč Italijan. V tovarni je zaposlenih nad 250 ljudi. Njih |>osel jo v glavnem tn. da gobe suše, jih devajo v Skalle in na Ia način konzervirajo. Pred vojno so gobe v veliki meri izvažali. Danes pa skoraj vse goli« porabijo /a domačo potrebo. V prej omenjeni največji evropski tovarni so v enem letu dali v škatle nad SO.«*) kg gob. Velika večina tega živila je namenjena vojski. V času nabiranja gub so predelali v tovarni v Gdansku vsak dan metrskih stolov goli. Ne samo |>osuSene, temveč tudi konzervirane, t. j. v kis ali slanico vložene gobe, nadalje zmlele v prašek in izkuhane v izvleček (ekstrakl) mnii nudijo za zimo okusno in iečno prehrano, Glavna doba za jesenske gobe je leptember in oktober. Skupina gobanov ali jurčkov — dobrodošla poslastica naše prehrane. Užitna Storovkn, Užitni hrček nli mavrob Družina gob, ki jo je svoj čas Cinižar Jože i/. Komende našel v domačem gozdu preden jc padel prvi sneg. A. M. BASIČ: Marija odpre škatlico in za str m i, ko vidi tisto verižico z dijaniantom. Kdo l>i opisal njeno radost, zlasti ker je njena mati odobrila Egonovo kava-lirsko kretnjo! Kakor bi trenil je zakrilila z rokami in si obesila dragoceni dar okoli lepega vratu, ob tem j m tako naravno in prisrčno pogledala prijaznega darovatelja, da je bil že s tem pogledom samim za vse poplačan. Morda Marija niti sama ni čutila, da je povedala s tem pogledom \ič kakor je hotela, da bi se vedelo. Ob petih so odpotovali z vlakom proti domu. Mladina ni bila tako živa in vesela kakor davi. Oba je tlačila mora ločitve. »Jutri gremo torej v Milan, Egon!« do Josip; »ti je bilo lepo na letovanju?« »Prijetnejše kakor tam.« je nekako vzdihnil, »ali bodi po očetovem.« »Pa si vendar rekel, da ni kraja nad Milanom,« popravi Marijin oče. "I!a, nekoč je liilo tako! Ali sedaj puščam tu vašo obitelj, ki sem jo šele prav spoznal in h* tako navezal na itjo kakor na svojo lastno. Kes, žal mi je .. .< »Nič ne mnraj, Egon; tudi naše |»ridejo pred zimo v Milan.« Ob teh besedah se je srečal Marijin pogb-d z Egonoviin iu obema bta srci dolirovoljno zaigrali. .'Tako bi moralo hiti,i je zaključil Egon in umolknil. V Olgiate-Molgori so seli v kočijo pulta Evgena, ki j.b je čakala, ter se zapeljali v San Marcellino, tla so gro-fovski odložili Karmclo, Josipa in Mali jo. »Jutri pa, ko bosta prišla po mene, ne pozabita kake plahte za prestrezanje solz,« konča Marijin oče. 3 Dobro, dobro; bo vse v redu,« se še oglasi Egon na pol resno, na pol v šali. Tistega večera Egon ni bil dobre volje; a niti sam ni vedel, zakaj. Da bi razgnal sitne muhe v glavi, je hotel čitati, ali videl je. da ne obdrži in ne razume prav ničesar. Oče je opazoval sina skrivaj izpod čela in je takoj zadel, kaj ga mori. Tiho je vstal in šel v spalnico k soprogi Anki na razgovor. DoU;o sla razpravljala o vrsti vprašanj, ki se ob takih priložnostih poslavljajo. O prvi točki, mladi Egonovi ljubezni, je bila razprava sploh odveč. To je bila do-fjnana reč in čisto v redu: Egon ljubi Marijo, onadva pa oba, namreč Egona in Marijo. Sklenila sta torej za jutri ob pristanku prijateljskih To-masovih tako urediti, da se glavna točka popolmfhia obdela. Zato bo treba spregovoriti še pred slovesom z njimi velevažno besedo: zaprositi Marijo za Egona. Vendar bo pa le tudi še treba resno vprašati Egona. flrot Evgen je našel sina v obedni-fi ob knjigi. Cim je sin zapazil očeta, je zaprl knjigo, ker je slutil, da mu ima oče nekaj povedati. Ni se motil. »Egon, si odkrit napram meni, očetu?« JKako pa sprašuješ?« »Povej mi torej, kaj ti mori srce? Tako pobit in žalosten si.« »Oprosli, oče, ne morem. Saj še sam prav ne vem, kaj mi je. Bo že minilo.« »Tako torej zaupaš svojem očetu?« »Dragi oče, že, ali...« Egon ni končal, pač pa je hotel očeta v zadregi objeti. »Tako torej, ne bodi vendar dete, sinko moj,« se je oče nekako branil. »Pa ti jaz povom, kaj ti je. Izgubil si srce, ker si srce našel. Ali pa po domače: fant, ti si zaljubljen. Ven- M C & O L dar Egon, mislil sem, da si mi bolj iskren.« »Ali oče, ne muči me vendar in ne sili me t,ilio.< »Ne? No, pa mi povej: Si zaljubljen ali ne?« Kakor utopljenec, ki je zapazil blizu sebe rešilno desko, je pograbil Egon očetovo besedo, da mu lahka priložnost ne bi ušla, ter se je sramežljivo izpovedal: il)a, oče; ljubim Marijo.« Kakor da se mu je težek kamen odvalil od srca je vzdihnil in tako nerodno pogledal, da se je oče prav od srca zasmejal: ; Dobro je tako!« ga je potrepl|al po remi in .-e umaknil k ženi, da bi ji povedal, da je vse v redu kakor sla oba ie sama mislila. Čez |K)I lire je bila potem večerja. Egon je malo jedel in pod težo svo-jega priznanja je v zadregi gledal v svoj krožnik. »Kako se ti kaj zdi Marija?« ga nedolžno vpraša mati in se dela kakor da še ne bi vedela za njegovo skrivnost. jfte kar gre.« Starša sta zagnala smeh in mati je silila naprej: >Je lepa?« >Mh ...« »In ti jc prijetna?« lEh, kuj me boš dražila, saj je že oče vse izšpijoniral!« se je odrezal kakor da se je spomnil, da je že doktor in da mora odločno govoriti. »Seveda, oče je oče, a mali — mati, ki ima tudi pravico čuti, kako je.« »No, vse je res, pa mir besedi.« »Prav je tako, prav. Srečo li voščim.« Egonu se je srce raznežilo, da je vstal in srčno poljubil mater, potem pa še očeta. Tisti večer je bilo pri Amalijevih res lepo. In nekako tako je bilo tudi pri Toinasovih. Napočil ie dan odhoda rodbine A matijev« in gospoda Josipa. Dogovorjeno je bilo, da bi potovali ob sedmih zjutraj, a Amatijevi so potem spremenili svoj načrt in so pustili svo-jega prijatelja čakati. Sklenili so, da pojdejo z vlakom ob desetih, ali v jutru so se jako zgodaj podvizali, da bi prišli k Tomasovim znatno pred odhodom drugega vlaka, ker so nameravali urediti važno reč, ki jo že nekoliko slutimo. Seveda je Josip ne-potrpc-žljivo ob dogovorjenem času čakal na Amatijeve, ali voza iz linber-saga ni bilo. Marija je stražila ob oknu iu je nazadnje opazila, da prijatelji vendar prihajajo. Kočija je imela spredaj in zadaj dobro pričvrščen velik kovčeg, v njej pa sta sedela grofica in grof, in njima nasproti mladi doktor v svečani črni obleki. Ko je voz postal, so došlece že čakali vsi trije Tamosovi in Josip, ki se je že bai, da vlaka ne bi več dosegli, je vneto silil k njim. Grof ga je pa s pestjo v prsa lahno odrinil: »No, tu k 6 počakaj vendar nekoliko, gospod moj! Ni sile, do deselih So imamo dovolj časa, a sedaj nam dajte kave, da se nekoliko okrepčamo...« ■>. ..od dolgega potovanja, ka-li?< pridene z nasmehom Josip. »Kajpak, kajpak,« pravi grof in zleze prvi z voza. Jasno je, da je Marija takoj odo-, brila lepo grotovo misel, da bi se tu ustavili, in je prijazno pozdravila gro- fico z Egonom, kateremu je morala zašepetati veselo novico: »Veš, da grem jutri v Milan? Mama mi je sinoči obljubila. »To me pa ja-ko veseli,« pravi mladi gro! in ji živahno pogleda v lepe oči. »Zakaj si se danes tako naličil?« ga s porednim pogledom ošine Marija. »Obleka za potovanje ni čisto v redu; moral sem priti tak. Ti mar-ne ugajam tako?« »Pa še vprašaš ...« in premerila ga je od glave do pet, se ustavila pri njegovem pogledu, ter je vsa navdušena vzkliknila: >Kako sem vesela, da se rešimo tega San Marcellinal (Jrof, grofica, pa Karmela in Josip so pustili mlado dvojico v parku ter so imeli tradicionalno rodbinsko posvetovanje, brez katerega v tistih časih nikakor ni što. Saj je pa res šlo za važno zadevo, ki jo je že gotovo uganil slednji čitatelj. da ne govorimo o prijaznih čitateljicah, ki imajo za take reči že itak od prirode bister um. Amatijevi so prišli za Josipov odhod sicer pozno, a za skupno pot zato tako zgodaj, da bi za Egona izprosili roko Tomasove Marije. Seja ni dolgo trajala. Bili so sporazumni lire« razprave. In seveda je bila mati tista, ki lii morala Marijo pridobiti za načrt. Kakopak, pridobiti... »Mama me kliče. Egon... Ti pa idi v obednico; pridem tudi jaz.« Na samem je Karmela govorila svoji hčerki: »Vidiš, dušica, najodločilnejši trenutek v tvojem življenju je prišel. Imaš li rada Egona?« »Mama!« Samo to besedo je spravila iz sebe Marija in potem še počasi in skoraj umirajoče dahnila: »Mamica!« »Marija, bi li ti mogla živeti z Egonom? On te ljubi in danes je vprašal zate.« Marijine solze so dale odgovor. »Torej, kaj naj rečeni? Oni tam čakajo na tvojo besedo.« Molk in mencanje in plahi pogledi. jNo. govori vendar in povej, da tudi ti njega ljubiš. Je res tako?« »Da...« je dihnila tako rahlo, da mali lega ne bi bila vedela, ko ne bi bilo jasno, da drugače sploh biti ne more. »Daj ti Bog svoj blagoslov na življenja poti in ...« Dalje mati ni moida govorili. Zalile so jo solze in razjokala se je krčevito. »Mamica, kaj ti je? Ali ti je žal, da je tako?« vpraša hčerka zbegano. »Ne, ne. otrok. Le gin jena sem, ker odhajaš, in srečna, ker mislim, da nastopaš pravo pot. Menda četrt ure pozneje so bili vsi zbrani v obednici. Dasi je bil dogodek, ki jih je zvabil, vesel, je družba vendar bila nekako prisiljena. Nekaj je bilo v zraku. Ne lahna proza, ampak oni slovesni mir, ki mori. Taka je bila tradicija še takrat, zlasti v premožnih meščanskih in celo še plemiških rodbinah. Grofica Anka je bila prinesla dragocen prstan in ga dala sinu za zaroko. Marija je vzela iz Egonovih rok obroček za vidno znamenje ljubezni in zvestobe, ki sta si jo sedaj s tem očito obljubila pred svojimi starši. In prvikrat so se za potrdilo neizrečenih besed znašle njune hrepeneče ustnice. To je bil zaročni poljub, Tako je Egon sedaj zaročenec. Marije, te plahe golobice, ki jo je obletaval grabežljiv jastreb.,. III. Ko bi pero imelo svojo voljo, da bi moglo hoteti ali ne hoteti, bi so ustavilo in ne bi več služilo. Zgroženo nad vsem, kar mora zapisati, bi se s silo uprlo popisati še kaj veiS strani s strašno resničnostjo te povesti iz krutega, stvarnega življenja. Vendar pa je treba napisati zgodbo ogabnega dela, ki ga zmore najgrša zloba. Je kje na svetu še kaka krutejša stvar, kako bolj podlo bitje kakor je razdivjan obrekovalec? Se najde kje krvoločnejši peklenšček kakor je trdovraten klevetnik? Ali prisiliti hočem pero kot slepo orodje v roki, da mi očrta zgodbo* potem ga pa zavržem, okuženo in osramočeno. j Devet mesecev po teh dogodkih', dne 4. junija 1886 se je v milanski farni cerkvi sv. Marka poročjla Marija Tomaso z grofom Egonom Ania-tijem. Njuni duši sta bili ustvarjeni druga za drugo. Med njima je bila lepa nesebična ljubezen, tako nenavadna, da ni vodila samo vsako njuno besedo, ampak tudi neizrečeno misel. Vedno si je vsak izmed obeh želel navzočnosti svojega tovariša in ta pri« vlačnost prvih časov sploh ni popustila. Oba sta čutila, da gori v njima očarujoči plamen, »ki je močnejši kakor smrt, čutila sta, kako jima ta čaroviti ogenj osvetljuje in greje dušo ter jima lajša pozabljati na svet okoli, ki ga za nju niti ni. Njun dom jima je bil raj na zemlji, če pa sla bila zunaj, na sprehodu, v cerkvi ali na zabavi, kjer sta pač morala biti, sta bila skupaj. Vsi so ju gledali, sa obračali za njima in so uživali sreča mladega para. V domu teh dveh mladih ljudi je bila vera s krščanskimi ledom, dobrodejna potrpežljivost se ja družila z dobrotljivostjo iu sreča je odmevala povsod. Takemu lepemu sporazumu, tako skladnemu soglasju ne more nič škoditi dokler se lie priplazita v bližino strašila zmaja: dvom in sum. * Leto dni po poroki, sredi meseca junija 1887, je grofica Marija osrečita! Egona s prvim otrokom, ki so mu dali ime Bruno po nekem davnem članu rodbine Amatijevih. (Bil se je nekaj izkazal kot vojskovodja.) Lepi otroček je bil nova vez med obema sreč-nikoma, ki sta takoj začela ugibati a bodočnosti 6vojega prvorojenca. No manjše veselje sia čez šestnajst mesecev po tistem, to je 27. decembra 1888, doživela z rojstvom drugega sinka, ki so ga zavoljo otroške lepota krstili za Angela. Mala bratca sta bila živa podoba očeta, ki ju je neizrekljivo ljubil, dasi se ni mgoel toliko brigati za njuno vzgojo kakor se je trudila nežna mati. Prva leta zakona so bila tako srečna, da ti dve dobri duši nista niti opazili, da se je na obzorju življenja! pokazal lahen oblaček, ki je naraščal in se zbijal v gmoto, postajal vse temnejši in groznejši. Niti slutila nista, da je oblak zaradi svoje lastne teže že skoraj čisto zlezel nad njuna streho in da more zdaj zdaj iz njega ob silnem prašku švigniti iskra, ki mora upepeliti dom ter razmetali prebivalce in uničiti rodbino. Nekoč ee je arhitekt Italo Mar-zucchi po končanih postih, ki jih j« kljub svoji že precej znani zapitost« zavoljo priznane sposobnosti še vedno imel povsod po Lombardiji, vrnil v, svojo pis,arno v ulici Alessandro Manzoni v Milanu. ..... (Dalja orlhodnita.) 49 SfSHt&tenie svetniškega škofa Takole so komunistični brezbožniki oskrunili sliko svetniškega škofa Slomška. Nekdaj je velika stenska slika visela v ljudski šoli v Št. Vidu pri Stični. Ob pogledu nanjo so se učenci spominjali lepih naukov. Pri Slomšku so se učili ljubezni do Boga in do svojega naroda. In vzgojitelji — da, predvsem vzgojitelji — so imeli v njem vzornika, ki jih je varno vodil pri težkem vzgojnem delu. Ko so prišli komunisti, ki so govorili o neki ljubezni do naroda, zaradi katere naj bi sovražili/Boga 111 Njegovo Cerkev, je prišlo nad narod najhujše: barbarstvo, kakršnega' ne pomni slovenska zgodovina. In žalosten dokaz grdega barbarstva je — poleg mnogih drugih —■ tudi slika svetniškega škofa Slomška, kot so jo pustili komunisti v ljudski šoli v St. Vidu pri Stični. Ptičje skrivnosti Ali ni čudovito, kako se morejo živali med seboj spoznati? Kako najde na primer v gosto naseljeni galebji koloniji ali že samo v račji jati druga drugo, po čem spozna ptičja mati očeta, otročki svoje starše in narobe. Pa so vendar dognali že za skoraj vse vrste ptic, da se posamezne živali med seboj dobro poznajo. Razlagajo tO tako, da manjka človeku tisti »ptičji pogled«, da bi spoznal male razlike med posameznimi pticami. Saj vidi človek komaj razlike med posamezniki svoje lastne rase; pri Kitajcih in zamorcih pa mu njegova sposobnost za spoznavanje že odpove, ker se mu zdijo na primer vsi Kitajci med seboj mnogo podob-nejši, kot so si podobni Evropejci. Na tem je gotovo nekaj resnice, ker se Kitajci in zamorci mnogo manj mešajo z drugimi plemeni, kot pa belokožci, in razlike med njimi res niso tako velike. Se manjše pa morajo biti razlike med posameznimi živalmi. Vendar ne smemo pozabiti, da si tudi človek lahko zapomni posamezne živali, kot pozna n. pr. ovčar svoje ovce, pastir svoje krave, gospodinja svoje kokoši posamezno, nekako osebno. Pri divjih živalih pa je stvar mnogo težja, ker nimajo tako različnih znakov. Kako pa pozna ptičji samec svojo samico in narobe? Na to vprašanje sta odgovorila znana naravoslovca Heinroth in Lorenz, češ da se ptice spoznavajo v prvi vrsti po različnih potezah v »obrazu«. Heinroth je opisal, kako jezno je napadel labud svojo samico, ki je brodila s kljunom po dnu in imela svojo gJavo v vodi, ker je mislil, da je tujka. Cim je dvignila glavo iz vode, jo je spoznal in se takoj umiril. Tako je torej izraz glave glavno sredstvo za spoznavanje celo pri takih vrstah ptic, ki so sicer istega rodu, pa so si zelo podobne. Toda ne lo po izrazu v obličju, tudi po glasu se spoznavajo ptice med seboj, Po glasu spozna n. pr. racman svojo ženko raco in mlade račke. Lorenz pripoveduje v svojih spisih tak primer: Neka sraka-samica je zapustila svoje gnezdo samo na klic svojega sračjega soproga, ne da bi ga videla. Za vse klice drugih srak je bila gluha. Pa ne le izraz obličja in glas, tudi načini ■hoje, letanja in premikanja so merodajni za medsebojno spoznavanje. Pri roparskih pticuh ie n. pr. navada, da si vsaka izbere čisto določeno" mesto za počitek, medtem ko se druge V ptice za tisti prostor sploh ne zanimajo. O vseli teh stvareh vedo lovci, ki so vedno v stikih z naravo, mnogo zanimivega. Lovec spozna posamezne živali po njihovih čisto svojevrstnih navadah, kod hodijo, kje se pasejo in podobno. Če poznaš lovca, vprašaj ga! Pazi samo, da bo govoril čisto resnico, kajti pravijo, da lovci včasih tudi kako po latinsko uganejo. Iz zgodovine koruze Raziskovalci zgodovine naših kulturnih rastlin so dobro utemeljenega mnenja, da je koruza najstarejša kulturna rastlina Amerike. Pradomovina koruze je najbrž Mehika, kjer je predstavljala tudi glavni živež tumošnjih prebivalcev. Zato so koruzo tudi častili kot božjo rastlino; ime za koruzo »cintli« izvira tudi od imena boginje kmetijstva in plodnosti, zvane »cinteutl«. Tej boginji so darovali vsako leto ob žetvi koruzo in tudi mrtvim so dajali za popotnico koruzo s seboj v grob. Prav tako so častili koruzo zaradi njene važnosti kot »vsakdanji kruh« Indijanci v Severni Ameriki in jo imenujejo v tamošnjih pravljicah »darilo bogov«. Dežele starega sveta so spoznale koruzo šele po odkritju Amerike. Španski mornarji so prinesli semenska zrna s seboj čez morje in je predstavljala koruza v orvih časih dragocen in redek vrtni okras. Tudi nemško ime »Mais« je onstran morja doma, kjer so prebivalci antilskih otokov imenovali koruzo »ma-hiz«. Preden so v Evropi spoznali gospodarsko važnost koruze, je minulo 100 let. Šele potem so jo sadili kakor v pradomovini tudi v Evropi in sicer najprej na jugu, odkoder izvira verjetno tudi ime »turšica«. Danes je koruza poleg riža sadno zrno, ki hrani največ ljudi na svetu. Dežele glavne proizvodnje so danes Južna Amerika, Sev. Amerika, Južna Afrika in jugovzhodna Evropa, Medtem ko je druge dežele pridelajo le za svojo j»trebo, jo Argentina, Romunija in Južna Afrika lahko izvažajo. življenje v morskih globinah Znani učenjak W. Beeb je svoj čas govoril na kongresu ameriških prirodoslovcev v New-Yorku o življenju v globinah morja, o katerem je med drugim dejal naslednje: »Človek je preiskal najbolj zapuščene kraje zemlje in dospel do ledenih pustinj. Z letalom in balonom je prodrl v stratosfero in zdaj se je spustil tudi v globine morja, da jim iztrga skrivnosti Križanka št. 31 1 2 3 4 5 6 7 b 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 .27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 Vodoravno: 1. cunja, 5. gorenjska reka, 9. začimba, 10. glas strela, 12. zver, 13. latinski predlog, 14. samozavest, 16. kemični znak za magnezij, 17. egipčansko božanstvo, 18. oblika pesništva, 20. dajatev, 21. začetnici imena in priimka slovanskega nairodopisca, 22. moško ime, 24. rastlina, 25. del obraza (2. sklon), 26. temačnost, 28 vrsta tkanine, 29. latinski veznik, 31. nato, 32. osebni zaimek, 33. ropot, 35. član evropskega naroda, 36. ruska reka, 37. gora na Dolenjskem, 38. del telesa, 39. norveški novec, 40. neresnica, 4-1. oblika pomožnega glagola. Navpično: t. ime in priimek slovenskega pesnika, 2. generacija, 3. kratica za plemenite, 4. ime umrlega slovenskega škofa, 6. okrajšan veznik, 7. znam, urnem, 8. ime in priimek hrvaškega pisatelja, tO. izguba, 11. kopanje, 14. italijanska reka, 15. kačji glas, 19. vrsta zelenjave, 21. nihče'ne manjka, 23. del strehe, 25. nemško mesto ob Donavi, 27. del cerkve, 28. domača žival, 30. pogorje na jugu nemške države, 32. vodi čez reko, 34. tišina, 36. nota. Rešitev križanke tt 30 Vodoravno: 1. mulinovec, 9. opaž, It. Dane, 12. tek, 13. lok, 15. ser, 16. ol, 17. velik, 19. j. K. (Jernej Kopitar), 20. vir, 22. Ant, 23. ano, 25. Idar, 26. gnev, 27. log, 28. všt., 30. trn, 31. el, 32. senik, 34. vi, 35. Ink, 36. kan, 38. Ero, 39. oct, 41. dim, 45. nnplačilo. Navpično: 1. motovileč, 2. Apel, 3. lak, 4. Iž, 5. od, 6. vas, 7. Enej. 8. cerkovnik, 10. bolnišnica, 13. Lea, 14. kit, 17. vrag, 18. Kant, 21. idol, 24. nerv, 28. vek, 29. tik, 32. snop, 33. kadi, 35. Ira, 37. Nil, 39. ol, 40. t. č. njihovega življenja. Jaz se nameravam v kratkem spustiti v globino 2000 m pod morsko gladino. Prvi poskusi, pri katerih sicer nisem prodrl še tako globoko, so pokazali, da je življenje v morskih globinah tako zanimivo in fantastično, da si ga človek jedva zamisli.« Beeb bo preiskal morje s pomočjo potapljaškega zvona, ki ima poleg varnostnih naprav tudi dva močna žarometa, kajti na dnu morja vlada večna tema. Pripomniti pa je treba, da ta tema ni povsod enaka, ker žive v morskih globinah tudi živali, ki so opremljene z naravnimi žarometi ali pa imajo svetleče se luske. Nekatero živali proizvajajo električno energijo v svojem telesu in razsvetljujejo okolico. Mnoga bitja na morskem dnu pa so slepa. Beeb je opazit, kako so se gibala v luči njegovega žarometa, ne da bi občutila svetlobo. Nekatere morske živali imajo videz trave; plazijo se po morskem dnu in se nekje kar same zasadc vanj ter s pipaljkami srkajo hrano iz dna. Pod morjem so polipi, ki so veliki kakor pes ali tele. Se mnogo drugih zanimivih živali živi v globinah morja. Toda človeku zaenkrat Še ni dano, da bi mogel katero teh živali ujeti in jo prinesti ria suho. Le s pomočjo filmske kamero je mogoče raziskovati skrivnostno življenje V morskih globinah. Kapitan je odločil, da re deklica jpreseli v trdnjavo, kjer so jo oblekli v moško obleko in ji zaupali gospodinjske posle. Starejši naseljene! naj bi jo čuvali. Ta ženska je bila v mali družbi pravi božji blagoslov. Kajti samo ženska je sposobna ureievati neštete podrobne stvari, ki jih moški ne zna ali ne more opravljati in se morda niti ne zmeni zanje, čeprav mu je to nemalokrat v veliko škodo. Na primer kar ee tiče reda in snage v hiši. V gospodinjstvu naseljencev se je poznalo v marsičem, da pogrešajo ženske roke. Zdaj pa so se polagoma kazale znatne spremembe. Čeprav je bila divjakinja, je, skora) bi rekel, nagonsko zaslutila potrebe omikanih ljudi. Njeno vede.iie in vsa njena zunanjost nikakor ni bila brez ljubkosti in privlačnosti. Kdo jo |e naučil postaviti na mizo, kot okras, sveže cvetlice? Kdo ji je dejal, naj goji posebne vrste cvetlic?... Nihče, Sama je prišla na to misel in še na mnogo drugih, ker .,. ker je bila pač ženska. Tudi sama «e je krasila s cvetjem, a tega nikakor ni delala zato, da bi vzbujala pozornost. Prav kmalu se je priučila tudi osebne nege. Bila je toko »lažna, da bi lahko vsak, Se tako občutljiv Evropejec jedel jedi, ki jih je pripravila. Ko sem bit na otoku, nii je večkrat ponudila grozdje. Z veseljem sem ga sprejel, čeprav mi ga je nudila na svoji temni dlani. Alema, tako ji je namreč bilo ime, je bila ljubka, snažna in sramežljiva deklica, Vsi naseljcnci so jo spoštovali. Viteški duh Špancev ni dovoljeval, da bi ji kdo rekel kako nedostojno besedo, da bi bil nevljuden do nje ali da bi *c je dotaknil le z enim prstom. Videli eo v tem temnopoltem bitju se-fiorito in lako so jo tudi vsi imenovali. eDklica se je kmalu naučila nekoliko španščine in ko je hotela kaj reči o sebi, ni v svoji naivnosti nikdar pozabila tudi sama se imenovati eenorito. »Seiiorita je tukaj., i Seiiorita iti ,Ven ...« Kapitan je kot vrhovni poveljnik >u» otoku odvzel Angležem deklico; ostalih sedem sužnjev po jim je pustil kot njihovo lastnino. Opozoril pa jih je, da jih imajo oni za delo predeč in da jih morajo deloma odsto: ipiti ostalim. Angleži so torej prodali žtiri sužnje Špancem in dobili v za-ttiino poljsko in drugo orodje, posodo ter nekaj pušk in streliva, kajti mnogo ljubši jim je bil lov, kot pa delo 3>a polju, Španci so odstopili sužnje ostalima dvema Angležema ppd pogojem, Križem sveta Dragocena najdba starega denarja Nedavno je neik kmečki sin i/. Tliurnenstifta ol) Donavi na polju našel 15 cm globoko pod zemljo prsten vrč, v katerem jc bilo 3000 kovancev. Najdbo so izročili dunajskemu muzeju, ki je zdaj objavil izsledke. Denar je bil iz dobe 30 letne vojne. Kakor pri vseli najdbah ob Spodnji Donavi, je ined kovanci več tujega denarja kakor domačega. Med kovanci je bil tu dj še neznan nemški srebrni novec iz leta 1608. Oddaja starega perila za begunce V Romuniji mora vsak polnoletni državljan — z izjemo vojnih invalidov in vojnih sirot, malih kmetov in onih prebivalcev v mestih, ki imajo dohodke pod 50.000 lejev na leto, oddati za oskrbo beguncev in oškodovancev pri bombnih napadih določeno najnižjo količino starega perila. Zakon določa eno srajco, ene spodnje hlače in en par nogavic. Židje morajo obdati večje količine. Pšenica jim gre v klasje Italijanski odbor brezbožcev, ki so ga pred kratkim osnovali v Rimu se je obrnil z oklicem na italijanski narod, v katerem med drugim izvaja: »Italijani, v tako imenovanem večnem mestu smo osnovali italijanski odbor brez-liožcev. Naš spored se glasi: Konec 7. vero. Onemogočite farje. Oni so naši sovražniki. Italijani. Boga ni. On je izum farjev in škofa, ki vlada v Iiimu. Zažgite cerkve. Uničite 6like ma-likov.« Nemška žetev S puljenjem ogrščice in reipice se je začela v vsej Nemčiji letošnja želev. Tudi ozimni ječmen so ponekod že pokosili. Kmetovalci označujejo žetvene izglede kot vseskozi zadovoljive. To velja zlasti za krušna žita. Donos ozimnih oljnatih rastlin ter okopavin se še ne more sedaj preceniti. Splošno so sodi, da bo donos okopavin pri količkaj dobrem vremenu znatno večji ko lansko leto. Tudi krme se bo pridelalo dosti, kar bo posebnega pomena za mlečno gospodarstvo. Državno jamstvo za uvoz in izvoz V Slovaški nameravajo uvesti državno jamstvo za narodno gospodarski uvoz in izvoz. To jamstvo naj bi deloma jamčilo za izgube do 70% tistih zneskov. Vendar celotno jamstvo ne bi smelo presegati 100 milijonov KS. Z železniškimi vozovnicami kupčujejo Turški dobičkarji so se začeli ukvarjati tudi s prekupčevanjem železniških vozovnic. Karte kupijo pri blagajni, potem pa jih potnikom z velikim dobičkom prorTajajo naprej. Železniška uprava je sklenila, da ho izdajala vozovnice z imenom potnika. Za daljše proge ne bodo izdajali več vozovnic kakor je sedežev v vlaku. Zaradi malomarnega nadzorstva Otroci in starši pridejo v Grčiji odslej skupaj pred sodišče, ako so mladoletniki obtoženi kaznivega dejanja. Sodišče mora ugotoviti, ali so starši oziroma varuhi izpolnili vzgojiteljsko dolžnost. Starše zaiTene kazen, če se pred sodiščem dokaže sokrivda zaradi malomarnega nadzorstva nad varovanci. Skrb za reveže v Parizu V Franciji so na široko uredili preskrbo siromašnih siojev. V Parizu dobivajo reveži brezplačno obede, ki so kajpada prikrojeni vojnim razmeram, zakaj obed obsega samo eno jed. Takih obedov so razdelili v Parizu revežem že več kot deset milijonov. Prehrana v javnih kuhinjah se ravna po višini prejemkov. Prednost imajo družine s številnimi otroci, čeprav so njihovi prejemki višji od onih samcev ali zakoncev brez otrok. Gore Henrik Fsdesrer: je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Roman je poln gorske lepote, zdravega optimizma in odkrite poštenosti. V knjigi ni nič sladkobnega, vso zgodbo preveva duh preprostih gorjanov, ki se drže svojih starih navad in ljubezen bolj čutijo kakor kažejo. Skozi vso zgodbo se zliva vroča očetovska ljubezen do nezakonskega otroka, ki hrepeni po očetu in ga slednjič tudi najde. Zgodba je zdrav oris preprostega, neskvarjenega življenja, ki mu dajejo gore še poseben čar. Nova gospodarska panoga V zadnjem času so začela v .Nemčiji zasebna podjetja izdelovati razne oblačilne predmete iz ponošenih oblek ali iz starih tkanin z uporabo majhnih količin novih tkanin. Sedaj je nemški državni komisar za cene s posebnim odlokom odredil najvišje dopustne odstotke zaslužka v tej novi gospodarski panogi. Ureditev delovnega razmerja na Hrvatskem Ilrvtatska je s tremi n uredbami uredila vprašanje delovnega razmerja. Prva naredba predpisuje splošno dolžnost sklepanja kolektivnih (skupnostnih) jiogodb. Druga naredba odreja na sedežu velikih županstev ustanovitev sodišč za delo ter ustanovitev vrhovnega sodišča za delo v Zagrebu. S tretjo naredbo je določila pristojna oblast delokrog inšpektoratov za delo. Bolgarski premogovniki Poleg železnic so premogovniki v Perniku največje bolgarsko državno podjetje. Premogovniki so začeli obratovati že lela 1891., od leta 1825., pa imajo samostojno upravo, ki vodi tudi vse druge državne rudnike. Predsednik upravnega sveta jo vsakokratni minister za trgovino in industrijo. Od vse bolgarske pridobitve črnega in rjavega premoga pride na državne rudnike približno 44%', kar znaša v povprečju zadnjih let blizu 3 milijone ton. Uprava v Perniku je dobila lani kredit od 250 milijonov levov za ureditev novih rudniških obratov, letos pa 500 milijonov za nove tehnične naprave. Največ premoga iz Pernika prevzemajo državne železnice. Zadnji obračun izkazuje pri obratnem kapitalu 290 milijonov 83.6 milijona čistega dobička. Japonci so spremenili svoj jedilnik Japonci hočejo svoje gospodarstvo za preskrbo prebivalstva z živili preuredili. Načrt predvideva omejitev uživanja riža, ki je bila doslej glavna jed japonskega človeka. Izpadek riža hočejo nadomestiti s sladkim krompirjem, sojo, ržjo, pšenico in s kosmiči ranih žitnih vrst. V glavnem gre za to, da se uporaba riža skrči vsaj za 20 odstotkov. Dalekovidni državniki Državni tajnik argentinskega prosvetnega ministrstva je odredil, da bodo s preiskavo vso^a učiteljstva, ki se bo raztezala na kakih 40.000 članov, vrgli iz učiteljskega slami vso komuniste. Preiskava se je že začela ter se bavi tudi s strokovnim znanjem, nravnoslnim obnašanjem in socialnim udejstvoanjem prizadetih osebnosti. Naročajte, Širite in čitajto najboljši tednik Domoljub! ............... j|*|;l4 ,l8i""as« — »Ljudsko tiskarnoi Jože Kramarič, Direktor, ravnate j, — Alle Iu Laibach _ Vsi v I inhlinni •Domoljub« .«... 2« to, „ " inozemstvo 30 lir, - Dopis. ,a spise sprejem nrednlšt/o .DomoHub.i nmočnlnO^lLera/.^ ^r k.am.cif. pa uprav« .Domoljuba«. — Oglasi ie zaračunalo po posebnem cenika. — Telelon uredništva in n p r a v e štev. 40-04.