Krajevna skupnost in varstvo okolja
Ko danes obrovnavamo probleme onesnaženja okolja, predslavljam eno najmanjših KS v Ljubljani, Sloveniji in lahko tudi v Jugoslaviji, ki je danes med najbolj onesnaženimi KS. Že podatek o njeni obkroženosti z onesnaževald okolja pove o njeni ogroženosri; na jugu železnica, slede tovarna Kolinska. Gradls — stranski obrali. SAP (avtobusne garaže), Velana. Protektor, SCT (stranski obrati), Kurivo, Železniška postaja. v bližini pa še Indos, Mineral. Vulon, Javna skladisča, znolraj pa še Teol, Kemična tovarna, Salurnus in Izo-Lirka. da ne omenim bližnje Toplarne.
Za osvetlitev nekaj zgodovine o Zeleni jami, ki je bila do I. svetovne vojne mala vas, ki se je razvijala na tako imenovanih Dolgih njivah vod-matskih kmetov. Tu je bil uničen kompleks plodne zemlje od Zelene jame do Zaloga. Z gradnjo železnice so tu kopali gramoz, tako je nastala velika ' jama S kasnejšim naseljem. Pojavi se prva tovarna kleja 1882-3. potem Kemična tovarna 1. 1906 in Kolinska tovarna 1. 1909, ostalo pa so bila poljas Taškarjevim in Mohor-jevimborštom.L. 1896jebiladogra-jena prva hiša. do 1. 1905 je stalo že
30 hiš. 1. 1918paže72.Prvilastniki hiš so bili železničarji: kurjači, spre-vodniki, premikači, strojevodje, kretničarji, zavirači, zaporničarji. čuvaji, avizerji in nekaj ostalih pokli-cev. Tako je imela Zelena jama izra-zito železničarski značaj. Poklicno in socialno je bila železniška kolonija. Izvirno okolje prve generacije prebi-valcev Zelene jame je bilo vaško, do-seljenci so bili kmečki ljudje (sinovi in hčere bajtarjev in zemljiških na-jemnikov s prehojeno potjo od pa-stirja, hlapca do industrijskega de-lavca in raznih železniških poklicev).
Zainteresirani za cenejša zemljišča so razpolagali s slabimi materialnimi sredstvi. Značilno zanje je bilo na-jemanje posojil. Večina je bila za-dolžena do I. svetovne vojne. Veliko so napravili lastniki sami. Hiše so bile preproste in pritlične. Imeli so na stanovanjih tako imenovene »cimer-herje«. Primer stanovanj so bile tudi znane šupe (stanovanja prirejena iz skladišč).
Danes ima Zelena jama ca. 300 hiš in 4000 krajanov, gledena okolico, ki obdaja danes Zeleno jaiio, so hiše v njej prave ute.
(Kratek zgodovinski povzetek za Zeleno jamo: SAZU-S. Kremenšek »Ljubljansko naselje Zelena jama kot enotloški problem«)
Če pogledamo ta nekdanji »gaj« Ljubljane, je danes življenje v okviru te Krajevne skupnosti mesta Ljub-ljane katastrofalno. Nekdaj na vse strani odprta Zelena jama je danes strogo zaprta, obdana z dimniki, one-snaževalci zraka. ki so navedeni v uvodu članka. Vsi ti objekti so vezani na velik tovorni in osebni promet (tovorni kolodvor in Javna skladišča, SCT s svojo mehanizacijo do najtež-jih gradbenih strojev) in so vsi veliki onesnaževalci zraka.
Največji onesnaževalec je bliznja Toplarna. ki katastrofalno onesna-žuje zrak. Kje so danes projektan ti in tisti. ki so ob otvoritvi ploskali no-vemu objektu? Veliko govorimo-, pa nič ne napravimo za človeka. Zima je pokazala pravo sliko; veliko je bilo snežnih padavin. nismo pa mogli reči, da smo imeli sneg, sneg smo iimeli umazan. da bi lahko govorili, da imamo pepel. ne pa sneg. Danes., ko je ta sneg skopnel, imamo polno pe-pela (nesnage) po poteh okoli hiš, na vrtovih in strehah. Ljubljančani in ostali prebivalci naj pridejo na ta moščanski predel, najbolje v jutra-njih urah. in si ogledajo puhanje ju-tranjega dima. Kje ste odgovorni?
Tretji problem so »leteče podga-ne«, na stotine na strehah Tovarne modnih krmil in na strehah bližnjih hiš, ki nam bodo uničevale semena, vrtnine in okolje hiš. Na drugi strani pa vemo, da so prenašalke bolezni. V tujini nikjer ne vidiš teh »podgan« pri objektih, ki imajo opravka s se-meni in žitaricami in tovrstno hrano. Kaj bodo na to odgovorili pristojni v podjetju in tov. E. Miiller, pa tudi inšpekcije?
Kemična tovarna ponoči spušča paro tako močno, da budi okoliške krajane; kje ste odgovorni? Tovarna Teol izpušča v kanalizacijo od časa do časa amonijak, za kar bi morali mimoidoči in pa bližnji krajani imeti plinske maske, včasih ne moreš zapu-stiti hiš!
Če še enkrat pregledamo glavne onesnaževaJce okolja v Zeleni jami (kar velja delno tudi za Vodmat in Moste) je na prvem mestu Toplarna, Kemična tovarna, Teol, Tovarna močnih krmi) in ves promet, ki po-teka po cestah.
Prebivalci Zelene jame bomo mo rali zaradi takih razmer 5 do 10 le prej poiskati mesto na Žalah, kai nam potrjuje tudi članek v Delu 3. marca 1987 avtorja R. D. pod naslo-vom »Zakaj malčki iz Most bolj po-gosto obolevajo na dihalih«.
Če se povrnem na promet v pre-delu KS Zelena jama. je poseben problem parkiranje na pločniku pred samopostrežno trgovino na Pokopa-liški ulici in to na obeh straneh in to kljub znaku »ustavljanje prepove-dano«. Tu ves dan parkirajo tovorni avtomobili in ostala težka mehaniza-dja, pa tudi osebni avtomobili. Pešci pa so prisiljeni umikati se na najbolj prometno eesto ali pa na od teh vozil uničene zelenice. Vozila LM se vo-zijo mimo, vtdijo in ne ukrepajo. Ukrepa tudi ne seklorski miličnik, ki bi moral dnevno kontrolirati promet na tako prometni cesti. Tak problem je tudi z Bavdkovo ul., ki ima na eni strani prometni znak prepoved vož-nje s tovornjaki, vendar ta vozila tega ne upoštevajo. Pretežni del teh vozil opravlja usluge za tovarno Teol. Velik kršitelj prometnega znaka je tudi SCT (ki ni samo graditelj cest, ampak tudi uničevalec). Po ulici vozi z vso svojo (tudi težko) mehanizaci-jo. Ta ulica nima pločnikov — samo zelenice in otroško igrišče, ki pa ni zavarovano.
Nadaljnji problem je železniški prehod na Pokopališki ul., ki je vča-sih tudi po 40 min.(kot nekdaj na Černetovi c). Kljub dolgo pričako-vanirn obljubam za gradnjo podhoda v podaijšku Rojčeve bi bilo treba cesto zapreti in promel usmeriti na Kajuhovo. Kje je svet za preventivo v prometu, milica. občina in KS, ki bi morali reševati tako perečo proble-tnatiko svojih krajanov in jim omo-gočiti zdravo okolje in življenie?
inž. JANEZ LAVRA^ Liubliana-Pokooališka ul