i.e*o V-, šlev. 137. V Cell«, sobofa due t. ctecembra 1923« Pottiiw ptoiaaa * gfttotiBi. sffiSH 3f d-- ,. plačanp do ~^^* flv .-, Jj^f VH ^h ^^b ^H ' ^H i^BI^^L ^^v ;«^A Stane Setno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Üginsj za mm višine stolpca 50 p. Rekiame med tekstom 1 Din. Po&aunnesßnita Stevilka staune 1 l>tn. ftzbafa vsak iore&, četrteK In soboto. UjredrtfStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravnIStvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritliCje. Teles. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. I. XII. 1918. Velepomemben ie ta cian za vso naLo domovino : od Trigiava do Doj- ranskega jezera, od Sur>otice, ocJ ogrskih ju/.nih nižav do Skadra je uiedinjen pod Karadjordjevo zvezdo ves tro- imenski narod Slovencev, lirv/atov in Srbov. Stoletne želje narodnih vodi- teljev so izpolnjene. Sroletja že je Ži- veia v naši književnosti misel o naj- bližji sorodnosti vseh narodov na slo- varrskern iugu. Posebno v XlX.stoletju, v dobi ilirizma, je sploSno prevladata misel, da so vsi ju2ni Sluvani potomci Ilirov, ki so v prastari dobi Živeli v naših krajih. To naziranje je vedno bolj in bolj pridobivalo tal v vedno večijem zbliževanju na kulturnem polju, kjefr- se je rodila želja in težnja po ustanovitvi jednotne narodne in svo- bodne države. Koliko velikih in odličnih mož se je zavzemalo za to idejo, ko- liko mučenikov — zlasti za časa sve- tovne vojne — je ista misel rodila! Ohranjene so nam besede našega Osvo- boditelja kralja Petra I. Velikega, ki jih govoril v Solunu dne 2. okt. 1917. »Na svoja stara leta imam kot kralj Srbije samo eno Željo, ki bi \o hotel videti uresničenc, željo namreč, da vi- dim v zadnjih trenutkih svojega Živ- Ijenja ves naS narod, vse Srbe, Hrvate in Slovence osvobojene iz suženjstva in ujedinjene v eno rnočno in veliko državo, ki sem si jo :aniza- cija jugosl. nacijonaüstov v Geiju Do- poldne ob 11. uri Sv! vrši oficijelna proslava v veliki dvorani Narodnega doma z nagovori in petjem (poje Celj- sko pevsko drus'tvo). K proslavi so vabljeni tudi zastopniki obiasti in na- rodnih drušiev. Z* večerno prireditev je izbran bogat spored. Uprizorita se dve alegori;i (Ujedinjonje, Nuprej za- stäva Slav;»), de!o g. Benčana. Gr«*- sortičevo »Soči« deklarnira gdt. Anica Černej. Dramatsko druSivo upnzori dram, vizijo: Jugana vilü, najmf&jša etiodejanka. (Režiio vodi in igra obenem g. Železnik.) Poje pevsko društvo »Kom- sija« in igra polnoStevilna Železničar- ska godba. Z&bavni del prirediive je zelo zanimiv. (^aljiva požta, srečolov, ples.) Posebno iepo okrašena bo veüka dvorana kakor tudi ostali pvostori. Dekotacije, katcre so izvrSilS akcijonaSi sami, bocio gotovo vzbudüe pozornost in občudovanje med občinstvom. JugO' slovani, udeiežite se dopoldanske in večerne prireditve polnoštevilno. Koncert »Svobode«, pevski od- stk v Mariboru. Slavno občinstvo se tem potom opozarja na koncert, ki ga priredi v soboto, dne 8. ciec. v veüki dvorani Narodnega doma gori navedeno pevsko druživo. Nakaznice za zasigu- ranje sedežev v predprodaji po 20, 15 in 10 dinarjev se dobijo v Korenovi pekarni, Gosposka uiica 3. Vse pri- jatelje oetja in kulture opozarjamo, da se udeležijo tega koncerts. Omenieno pevsko društvo ie eno najbolj§ih de- iavskih pevskih druStev. Pod vodstvom g. prof. Hladky-h ;e closeglo ono visi- no, da iahko tekmuje skoro z vsakim pevskim cruštvom. Vsled tega naj nikdo ne nianjka pri koncertu. Razstavu siik, V pe.tek, dne 30. tm. otvori v Strossmajerjevi ulici, to je v hiäi g^ Gradta, razstavo slik g°sPO- öicna Üoroteja Hauser, Ona živi, v kolikor ni na študijskem potovanju v inozemstvu, v Vojniku, kjer so že nje- ni prüdedje živeli. Študije je dovršila v Monakovem, Gradcu in Draždanih pri najznamenitejSem profcsorju. Leta 192t. imeia je gdč. Hauser razstavo v Za- grebu, takrat je prinesel »Zabavnik* dolgo kritiko o tej razstavi pod na- slovom »Črna umjetnost«, to so škarje- rezi — silhuete, kritika se zelo po- hvalno izraža ter pravi, da je gdč. Hauser v umetnosti škarjerezov na vi- šini, ter »da kcd nje treba da ostane.» Pravi, da so njene silhuete tako krasne, ALPHONSE DAUDET: Starca. »Pismo, oče Azam?<; »Da, gospod, iz Pariza.« Ponosen je bil, ta dobri oče Azam, da pride iz Pariza . .. Jaz ne. Pravilo mi je na tihem, da mi bo to pariško pismo iz ulke Jean-Jaques, ki je prišlo tako nenadoma in tako zgodaj zjutraj, vZelo eel dan. Nisem se zmotil : »Napravi mi uslugo, dragi prijateli. Zapri mlin za ta dan in odpravi se takoj v Eyguieres... Eyguieres jeveliko selo, tri ali Stiri milje oddaljeno od tebe — sprehod. Ko prideS tja, vprašaj, kje je sirotišnica. Prva hi5a za siro- tišnico je nizka, s sivirni okni, zadaj ima mal vrt. Vstopi, trkati ni treba — vrata so vedno odprta - - in ko vstopiS, zakliči : ,Dober dan, dobri ljudje ! Jaz sem Mauricev prijatelj.' Tedaj boš videl dva mala stara, rečern ti stara, pra- stara, ki ti bota položila iz svojih fo- teljev roke v pozdrav. Objemi jih v mojem imenu s celim srcem, kot bi bila tvoja. Potem boste govorili, pripo- vedovala ti bosta 0 meni, nič drugega, kot o meni; pravila ti bosta tisoč nor- čavosti, ki jih boS poslufial brez smeha. Se ne boš smejal, kaj? To sta moj stari oče in stara mati, bitji, ki me ljubita celo življenje in ki me nista videla že deset let ... Dolgo časa, deset let! Toda, kai hočeš? Pariz rne drži; ona dva sta stara... tako stara, da če me prideta obiskat, se na ulici izgubita. K sreči si ti spodaj, moj dragi nilinar in ko ie bosta stara dva objela; bosta mislila, da objematÄ mene. Toli- kokrat sem že njima pravil 0 najinem prijateljstvu. ki . . . Vrag vzemi prijateljstv'O ! Ravno to jutro je nastopilo čudovito vreme, ki pa ni bilo nič kaj primerno ?/<\ tak iziet; pihal je mistral in solnce je žgalo. Poiskal sem si že zavetišče med dvema skalama, ko je priSlo to vražje pismo; mislil sem, da born ostal tarn ves božji dan, užival kot martinček svetlobo dneva in poslušal šumenje borov . . , Končno kaj sem hotel ? Godrmaje sem zaklenil rnhn, položil ključ v iuknjo pod pragom in se s palico in pipo podal na pot. — PriŠel sem v Eyguieres okoli druitre ure. Vas je bila zapuščena, ljudje so delali na polju. Na praSnih obcestnih brestih so prepevali črički kot sredi planjave Crau. Pred županstvom se je solnčil osel, nad cerkvenim vodnjakom so krožili golobi; toda ni bilo 2ive duSe, ki bi mi pokazala sirotišnico. K sreči sem zapazil na nekem pragu čarovnico, ki je predla. Povedal sem ji, kaj da iščem ; tako je bila ta čarovnica mo- goČna, da ji r.i biJo treba drugega kot dvigr.iti preslico : sirotiSnica se ie po- javila pred menoj, kot bi io starka pri- čarala ... BUa je to visoka, neprijazna stavba: nad gotskimi vrati se je po- nosno razpenjal star križ iz rdeča — po— f.r—la. V tem trenutku seen vstopi I .,. Leva svetega Jerneja sta se zagiiala po sobi in bi ne povzrotiia nikakega strahu, če bi se jaz ne prikazal na vratih. Kot v gledališču I Mala je za- kriiala, veiika knjiga ji je padla iz »'ok, muhe in kanarčki so se prebudili. ura je začela biti, starcek ae je prestraSeno dvignil, že celo mine je zmedio ; ob- stal sem na pragu in znklical: »Dober dan, dobri ljudje I Jaz sem Mauricev prijatelj.« (Dalie prih-) St»v. 13/. »NOVA1 DOBÄi Stran 3. a se razmerno prav malo razlikujejo d silhuet prcSlih stoietij. Razun silhuet ode razstavila: oljnate slike, tihožitia, ¦ortretne risbe, portretne (radierung) miniature na slonovo kost ter silhuete na ?.!ato. Njena zadnja razstava je bila ieta 1922 v Rotterdamu, v treh naj- večjih listih so bile jako lepe kritike o tej razstavi, ena s« posebno pohvalno. izreka o siikah z oljnato barvo, ter pravi, da niso srimo portreti dobro aadeti, temveč da je tudi tehnika teh siik i/.borna. —- Urnetnica raz- stavi prviT: v Celju, in to predno odhaja zopet v inozemstvo. Čas za razstjvo je iako ugoden, kajti marsikdo bode mogoče naSel kakšno prav lepo božično dariio za svoice. Vstopnina prostn. Kdor kaj prispeva, naj da v tatn pri- pravljeno puščico za božičnico za reyne otroke. Strahov?ta povodenj v Celju. Tretiič v tern letu je nastopila za Celje in bližnjo celjsko kotlino katastrofa siloviie poplavi, ki je dose^la tokrat viSek, kakor že od Ieta 1901. nikoh. Ogrornne snežne plasti, izr<:dno rr.ehko južno vremei vrnes pa deževni rialivi zadnjih dni so povzročili v Celju tako strahovito hit^r porast Savinje in vseh njenih pritokov Voglajne, Hudinje, Si.iš- nice, Koprivnice, da je bilo mesto Celje en sarn otoček sredi jezera vode, ki je prepbviia državno cesto in vdrla v iisžje ležeče hiSe ob periferiji mesta in napolnila skladisča in kleti v mestu satTicm. Že četitek popoldan je postajal kriticyn vsled vednega naraščanja vode in vedno novih nalivov, ki so se v ve- černih urah še stopnjevali, tako da je voda dosegia svoj višek v prvih jutraniih popolnocrnh urah od Čelrtka na petek. Pod vodo je bil eel mestni paik, ka- pucinski most, čegar popravila se bli- čajo svojerr.u koncu, je bil komaj meter nad vodo, Voda je v delu mesta ob "'Ljubljanski cesti ureplavija isto do Sko- berneta in segala v Benjamin Ipavčevo ulico, ob Vrazsvem trgu zgomji del Benjamin Ipavceve ceste, od pamega kopaliSča dalje mimo državne bclnice proti Lavi je bil ves pod vodo, ki je v deročih strugah dria preko celega kompleksa bo'mic.? proti novirn zgrad- bam vil in osnovni Soli. Preko ceste pod viaduktom pri Rebeušeku je pre- važal splav na cestö, ki vodi proti Te- harjem. Ves svet na desno pod Sv. Jožefom proti vznožju Starega gradu je bil pod vodo. Poplavljen je bit ves mestni okoliš, ki je eno samo nepre- gledno jezero, le tuintam so Stride iz vode višje ležeče steze. Proti jutru so je zjasnilo nebo in voda je začela prr«v počasi padati, bila pa je 5e v petek tako visoka, da se v gimnaziji ni mog^I vršiti pouk, ker je bil dostop do girn- nazije že pod vodo. Sirahcto naraščanja vode je stopnjevala Še naravnost medlo- slaba ulična razsvetljava, ki se je ob- čutila baš v onih deiih rnesta, kjer je udiraia voda v mestne ulice. Četrtek in noČ o<\ četrika na petek je bil stra- hovit memento Savinje našemu mestu in tKŽka obtožba oblasti, ki že vedno odlaSa z regulacijo Savinje. Doklcr Sa- vinjü ni regulirana, je vse prizadevamje mesfne občine za rcKUliranje pritokov Savinje pri Celju zamanj, to je v polni meri zopet eklntantno pokazala ta po- voden j. V petek dopoldan je nastopilo lepo solnčno vreme, voda se po rr;al«m odmtka iz skrajnih pozicij, ki jih je zasedla ponoči, prebivalstvo pa 5> stra- hom in žalostjo misli na škodo, ki jo je utrpelo. Naloga mestne in okoliške občine in celega okoliga je, da zopet in zopet pros! in zahteva od poklicane oblasti, da ne odlaša z deli za regu- lacijo Savinje, sicer lahko doživimo katastrofo, ki je nedogledna. Neusmi- ljena sila narava nam je dala že dovolj opominov. Ce!je brez telefona. Od dneva, ko je zapadel sneg, so utihnili pri nas v Celju po pisarnah, uradih in poslovrs'h komptoarjih telefonski pogovori. Za živce je takle cdmor in počitek nemara celo prijeten in koristen. Vendar pa je svet in življenje danes že tako zgra- jeno, da mora biti to, kar ni vsikdar prijetno in koristno, ker je pač nujno potrebno v današnjem Casu. Telefonski abonenti v Celju se obupno vpragujejo, kako dolgo naj še trajajo te telefonske počitnice. Zares nečuveno je, da fie pri- demo v Celju nikdar iz teh telesonskih kalainitet in da traja vsako popravilo in upostavitev v prejšnji obupno slab stan telefona pri nas kar v neskončnost. Prosimo in zahtevamo v intesu pro- meta in normalnega gospodarskega živ- ijenja nujne odpomoči, sicer se v Celju pač ne izplača, da plačujemo visoke telefonske pnstojbine. ako telefon nik- dar prav ne funkcijonira, povrh pa si še vsak trennte« vzarne tako dolpe do puste. Ljudsko vseučili^če v Ceiju. V pondeljek, dne 3. decembra tl. bo pre- daval gimn. prof. g. dr. Nikolai Omersa »o reformi srednje Žole na ČeSkem«. Ker bo ta preosnova srednjih žol iz- vršena prej ali slej tudi v Jugoslaviji, se priča' 1 o všek. V Liubljani 1923. Izda- )a in založ la Učifeliska tiskarn. Strani Lll. -f- 104. C-na eleg. vez. knjigi 28 Din. — Kot scdmi zvezek znane Er- javec Fierttove zbirke »Slovenski pes- niki in pisatelji« ie izšel r.^dL-.nii zna- meniti pevec Sorškega po!;a. C'ovek bi na prvi polled misii), da bo iz spi- sov tega našega najnežnejš^ga lirika težko sestaviti primerno antolo^ijo za mladino, a sestavljalca sta pokazala ravno nasprctno. V spise uvaja č:ta- tatelja obširni in doslej najpopolnejši Jenkoy življenjepis, ki prinaSa mnogo, doslej 5e ncznanega g^adiva, spisi so pa potern razcieljeni v »Pesmi«, »Pri- povedne pesnitv^« in »Pjvssti«, zakiju- čuje pa knjigo zaninrv »TolmaČ«. Iž- brala sta prirediU-lja vse najboljše Jenkove stvari, ki so primerne za mladino, t;.ko da je pesnikova slika popolna, če izvzam&mo seveda erotično snov, ki ne södi v itiladinsko knjigo. Nedvomno bo po knjigi rnladina segla z največjim veseliern, zlasti ker jo je okrasil mladi akaderničpi slikar Fr. Stiplovšek tudi z lepimi ilustracijarni. Zaločništvo opozarja že sedaj tudi na A. M. Slomškove izbrane soise, ki so že v lisku in s čimer bo omogočila čitajoči publiki zopet dostop do tc;-;a velikasa preroditt-ija Stajerskih Sloven- cev, saj so nje^ova dela 2e davno iz- ginila z našega knjižuega trga. PHprav- liata pa Erjavec in Here turti že iz- brane spise Janka Kersnika, ki sbde Slornškovim. Dneraa krofiifeau Pogreb Josipa Stritfirja. V Cetrtek 29. tm. se je vršil pogteb j-icstorja slovenskih pisateijev Jo&ipa. Siritarja na pokopališče pri sv. Krištofu. Spre- voda se je udeležiio razun zastopnikov oblasti in korporacij, nebrojna mno- žica občinstva. lz hiä v ulicah, po ka- katerih se je pomik.il sprevod so vihrale erne zastave, vse žarnice so gorele. Cerkvene obrede je izvršil stolni dekan Nadrah. Nebroj yencev je priCalo, kako spoštovan in upoStevan je bil pokojni. -Žuoaui slovenskih most, med temi tudi celjski, g. dr. Hrsfiovec, so izkazali zadnjo Cast odiičnernu možu. Ob grobu se jc poslovil !'od pesnika v vzneSenih beseckih dvorni svetnik Gang). lz seje prora!unskega sveta z dne 21. nov. srno porocali tudi o kri- tiki obč odbornika Leskavšeka o po- rnanjkljivem nkdzorovanju mestne?a delavr.tva. Radi to^nosti naSih poročil iz obč. sveta radevoljs na z'.iljo obč. odb. Leskovšeka konst^tiramo, 0a je kritizirai nerednosti v sluzbovanju ne- katerih nameščencev mostne eiektrarne, češ da se ue držijo točno delavmh ur in da radi tudi pogledaio v kozarec. Spomenik kraiju Petrtt v K^aüju V Kranju se je ses(avil pripnavljaini odbor, ki si je nadel patriotično ha- logo, da v nameravantm parku pre- stolonaslednika postavi prihodnje leto spomenik Kraiju Osvoboditelju Peiru Vdikemu. Spornc-nik se odkrije na iz- rednn slavnosten način dne 3. avgusta 1924. To bo v Sloveniji prvi spomiiiik Kraiju Osvobotiitelju. lmunite a ga fe oproatHu. Mari- bor 27. novernbra. Sief^n Dobnik, po- slantc siimostojru? kmečke.stranke za ptuiski okraj je pri nek^ni sestanku tine 13. marca tl. rekel Jar.ku Selinsi'u: »Tale KruSic je prava baraba«. KruSič ga je na'o tožil in Dobnik je. bil pri okrajnem sod:Lču v Piuju res obsojen po § 496 na 300 dinarjev oziroma na 3 dni zapora. Proti t«j obsodbi je Dob- nik v!o2il priziv in pri vzklic.ni razpravi pri okrožnem sodi5j%»u v Mwribcru tine 27. tm dokazal, c!a je b:l tisfi tv?, so iman, ker je bil poslanec finanaicga odbora in je de'ova! 5e 10. rnaja t. !., tedaj da je bil imun do 31. tnaja t.- I. Njegov zagovoiTiik je tudi dokazal, da je stvar t. j. žalilev tudi 2e zsstar^na, čeravno bi ne bil imun. Sodni dvor je dvignil prvotno obsodbo in je izrekel prostorek, ker se je prepričal, da Stefan Dobnik ;e bil kot posl.anec finančnega. odbora res imun. VJom v Žf-icu. VeSkrat so se že izvjšile v zadnjem času v Žalcu tatvine in ulom«. E^krat tatvine koles, v dru- gič tatvine jestvin. v tretj'c pa za Kpre- membo zocet ulcrn. Lf-h: 1919. soulo- mili v tr^ovino Adalb. Olobočnik in odnesli tatovi blaga v vrednosti nad 70.000 K., nadalje so ulomui leta 1921. v trgovini Ivan Vixovi^-k t«r odnesli blajra v vrednosti 180.000 K. V noči od 27. na 28. nov. t. I. pa so ulomiii v 2<'j!skfcm trgu s ceste tatovi v Hrugič v trgovino Adalb. Gtobočnik — uzmo- viči, ki morajo biti o razmerch v trgo- vini prav dobro pouČeni, ter nabrali v trgC'Vini blaga precejSnja vrednosti, kar se še danes ni moglo ugotoviti. T^tovi so rnorali imeti veiiko časa na raspo- lago, kljub temu, da je bil trg tudi v tej noči lepo razsvetljen, celo na ob- cirii, kjer je policijska stražnica, ki je nasproti imenovane trgovine in od slednje le 10 korakov oddaljena, in je V30 noČ žarela žarnica, so tatovi tako- ' rekoč brezskrbno opravljali tatinsko de!o, Korr.petent.ie oblanti prosimo, dn napraviio konec tern obnpnim varaost- nim rnzmeram v Zalcw. Naročerso bi?g;o neplačano. Jakob in Marija Erneraič, posestnik v Mali Vuzeniči sla se nahajala 10. januarja tl. v Ptuju in sta naročila in kupila v prodajalni SrhranK za 110 K blnga, katere^a pa Emeršič ni ph'cal. Kcncem juniia .sta dobila ODomin, na kar se je Jakob Emeršič podal k Sch^nnku in je trdil, da on ni uičesav naročil in da se zoveFr. ErnersMč. Jak. Emeršii! je bil ob- to?.en r?.6\ goljufije in je bil obsojen tudi pri okrajnem sodi?ču v Ptuju na d'»set meseccv zapora. Proti tej obsodbi je je Jakob EmeršiČ vložil prito^bo, ka- tera je pa bila pri okrožncm sodišču v Mariboru zavrnjena in potrjena je bila prvotna obsoJba. Kako nas spo'itujejo. V Grazu v Mariahütersfcrasse je posestnik,hotela »Roß« Ludvik Küiär iz Celja. Ta ima nsmreč 3 sinove radi katerih je pro- dal svoj hotel v Celju fe.r r.e preselil s celo svojo 'družino v Graz, kjer je kupil gori omenieni hotel. To pa sarno zato, da ne bi služili niegovs sinovi y Jugosiaviji. Pa to Se ni b'lo tako žna^ menir.o k&kor sledeüi* : '-Njegova zeria'' je LjubljanCanka, ker se je rodüa v Ljubljani, Karlovska cesta 5t. 11.; nje oče je bil zaveden Slovenec, nje mati je zavedna Slovenka, — ona (Kosär- jeva žena) je pa največja nsmčurka,-/ in ne samo to, — tßmvec ona udriha in udriha po Slovencih in po celi Ju-. poslaviji. Proti vsakemu gostu, kdor- koli pride k niej se izraža proti Slo- vencerv« in proti Jugoslaviji z zelo ne- okusnimi besed<\mi, ona ponlčuje Slo- venes — poniZuje Jugoslavijo. Slovenci gotovo ne homo žalovali po niej, če je odpadla, če je zatajila rnaterni jezik,— a!i vsekaker je zelo grdo od nje, čn. se tako — izrsža in da tako Siovence in Jugoslavijo zaničuje. Tnfikantl! Upravnik državnih monopolov j<; izdal naredbo, da mora- jo prodajnlci tobaka do 31. clecembra prodati ali prijaviti vce vžigalice tuje- ga izvora. Kdor se tej odredbi ne bo pokoril. mu bo vzeta pravica proda- janjci tobaka in bo kaznovan. Hitler — ta?. »»Münchener Post« javlja, da so Hitler in njegovi ljudje kradli denar v redakeiji lista ter oro- paii tiskarno za bankovee nad 500 bi- lijonov mark. Ba!gars A la madžarski fašisti se bratijo »D'w Siundo« poroča. da \f.k prispel v Sof io 27. tm. vodja probu- jajočih se M^džarov polkovnik Pronay, ki se je ra-govarjal z vodjo makedo:> stvujuS(*ih Todororn Aloksandrovom in večimi ministri. Nr. banketu je Pronay govoril ter se dotaknil madzarsko bol- garskega in madzarslco-itaüjanskega prijateljstva, izrazil je upanje, ei a ni daleč več trenotek, ko bodo korakali proti skupnemu sovražniku, Jug'>s!aviji. Pronaya je spre;el tudi kralj Boris v avdijenci. Otro&ko okrevai!šLe v T«pol5e?c». V Topojščici urejiijejo za revne jetične otroke lopo z 20 posteljarni, ki bo od- prta celo ier.o. Pet inest bo brezpSa*nih, pet pa po znižani cerii 10 dinarjev na dan- Otroke bo izbira! ambuJatorij Pfotituberkulozne li?;e v Mariboru, Raz^räva proii Paskijeviču. V Zagrebu sedi te dni na zatožni klopi. Paskij«viC, mlad rnoriiec ntkega kro- jača in Thierry. Sodna d-orana je ziti- traj le ülabo razsvettjeny, dve namizni svotüki le slabotno razsvstljujete velik.) •dvorano. Občinstva ni pveveč rsavza- Čega, če izvza.rnemo dam ski svet. Pnd- sedfiik sodrtega svelA Vajič se d;ži pri- merno dostojno, po;:na se mu, da ob- vlada vso tvarirfb ra.<;prhve popolnoma. Obtožencema je gov.ori!: »Lshko Uižeia, tudi ly.hko ne odgovarjota, drago varvia je povedati, kar hoCeta, nikdo varra tcga ne bo branil. Najboljše pa je, te govorita resnico.« M^dklice nevprašaoih zavrne. predsednik z vso ener^ijo. Tudi husliorja mu ne nu:ujks.: »h\\ smo v naSi mladosti hodili v cerkev, modeir.a niladina pa poseča »zemski raj«. Obu obtožcnca, Paskijevii! in Thierry, se v svojih znsčajih zelo razlikujeta. Sedv;':;t na zatožni klopi, si kažeta drug dru- gemu hrbet. Paskijevič kaže elegance, med tern ko Thierry odgovgrja z.^Jo neprija^no in odurno. Med publikc? r,o nahsja zelo veiiko star«j§ih in mlaj^h dam in čisto mlžidih cieklic. O poteku razprave homo1 se poročaH. II. M. — AI. Peterlin Bätog : ! Krirninalna povest. i. sPo polnoči je že bilo in $e je go- rela luč v gostilni »Pri rjavem infil- vedu«, četudi ni bilo v njei nobenega gosta več. Le (ro:'»tilničarka, Sßljakova mama, je sedela v kotu pri mizi. V rokah je imela časopis, katerega pa je večkr,;t nervozno odložila na mizo. Večkrat je pogledala proti vratorn, kakor bi ne- koga pričakovala. ; KonČno je vstals, odptla vri;ta in stopila pr?d hišo. Ternno jo biio vs^r naokrog kakor v ro^u, !? rdeča svdr tilka nad vrati je razsvetljevala bližnjo okolico. Gostiina ie stala čisto ob robu mesta. Le par hi§ je biio še v nepo- sredni bližini, za njimi pa so se mz- prostirali travniki in polja vse tja do velikr-ga gozda. Tarn v daljavi se je nakn] za- svetilo. »Hvala Bogu I* je zamrmrala go- stilniCavka, »on je!« Pricakavala jc svojega moža, ki se je bil že zjutraj odpeljal v glavno mesto in bi se bil moral vrniti do de- vete ure. Nekak nejasen st ah jo je obhajal ba5 danes, čeprav je vedela, da ni ntč nenavadnega, ako se njen mož zakasni par ur. Luč je prihajala bližje in bličje. Gostilničarka je spoznala v njej vozno svetilko. Toda voz se je premikal Ie počasi; gostilničarki se je zdela cela večnost. Naposled je že razločila konja in voz, a f:wdila se je, ker ni videla ni- kogar na vozu. Stekla je prihajajočemu vozu na- sproti, pridržala je konja in pogledala na odprt voz. Zakričala je in se opotekla. V vozu je ležal njen mo2. Giavo je imel ob- vezano z robcem, napojenim s krvjo. Levica moževa je krtevito pritiskala prsi, desnica pa je nalahko držala vajeti. »bttfan ! Za božjo voljo!« je za- kričala žena. On je odprl oči ter ji nemo na- mignil. »Ne preglasno !« je zaSepetal utru- jen. »Ni tako hudo. Pcmagaj mi z voza !* Ona ga je ubogala; svojo desnico je podložila ped njegov hrbet, vzdig- nila ga z vso močjo in ga obdržala trdno v rokah. »Da ba3 Otona ni doma!« je vzdihnila. Mož je stisnil ustnice. »Ne govori o njem !« je reke!, »saj bo šlo tudi brez njeg-a I« Gostilničarka je s težavo privlekla svojega moSa v gostilniSko sobo ter ga položiia na usnjato zofo. Nato je hitela iz sobe, da bi prinesla obveze za njegovo rano na čelu. (Daljeprih.). Odgovorni urednik: Lie Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. , . / • ¦ ••- • — Za^Üj.-vaifo od Vtsjira pos'ol.-ira slručiiiačko Sri"Vi^no«J V1 v- a>b "r'-ünc cl-alß nnslll J)«2 öiir<8CN-ßim:i!i.1ii (3i:J,iJ:ii«! Prinfedüi '^ «--¦ iuj '».v i.J ¦ Ui jjt XZJSL& I osram; :s!'..-"••' i ,>s »NOVA DO IH Mia-1 •"». $t«unj« turanilnlli vlO0 čes K 70,000.000-- slarodni dom (na oglu u prifličju) St«araje taranllnili vlog CeaE K 70,000,000- Sprejema Hr&nlliie vloge ra«a ftraixiiliie Icnjtissf ee in telcoci račun ter jili obresfuje od 1. avg. t, 1. naprej po 6% toreas odpovedi, 6*2 % cio 8% as odpo- vedjo, ve€3je stalne naložbe in naložbe rfenjournili zavcdov po dogovoru. Otoavlj« vte denarne, kvedltne in posop5;?ie traun sate case nejkulantneje. psica vo'icje pa«rrse, 5 mesecev stara. Ben- jamin Ipjivceva ulica 2- 1 ^oda se skoraj nov ssvsSpm» ttftroj »Singer«, cena Dir» 1750-; V4 90$3«, cena Din 300'—. Miklavžk; hrib pri Celju, viia --Kairo«. 2 — 1 Iftče a© mebiovana sob a ;¦<* saroca, višiega uradnika, v srecüni rnests. Ponudbe na upravo lista. 3—1 neodvisna gospa ali gospodicna ki bi bila pripravljena sodelo- vati s kapitalom na izdelovanju perila. Prosilka mora biti vcšča izdelovanja perila, precipasni- kov in drugih ter nadzorovanja izdelave (domačih del). Nudi se popoSnoma samostojna, do- bičkanosna in varna pozicija. izčrpljive ponudbe se prosijo pod: »Takojšnji vstop 2.002« na OOLASNl ZAVOD FRAN VORŠIČ, Maribor, Slomškov 3_i trg štev 16. Oglas. V pisarni komande mesta v Ma- siboru vršila se bo due 5. decembra ti. ob 11. uri clopoldne po naredbi koinandauta dravske divizijske oblastl \. br. 3224 od 18. trrvkomisijska ofert- na licrtacija za %»vo,4s*'ia K3o- nreiwik«M<öke kasai*ne w Ptusu. Pogoji zato dražbo razvidni so vsaki dan med uradnimi urami v pisarni komande mesta v Maribon;. Pravico 7'a pogajanja pri tei drfjžbi ima vsakdo, ki ni izključen iz udeležb pri dražbah. Vsi dražbeniki položijo kavcijo in sicer: naši državljani 5%, inozemci pa lOc/o od začete svote. Kavcijo se mora položtti pri Ma- gajni Mariborskega vojnega okruga v Mariboru na dan pred dražbo in s spre- ietim rex.ervom 0 položeni kavciji pride dražbenik na dražbo. Kavcije vseh dražbenikov s« bodo sadržale do odobritve dražbe od pri- stojne vojaške oblasti, kasneje pa s;imo kavcija onega dražbenika, s katerim bo zaključena pogodba o prodaji. Iz pisarne inženirskega oddelka drav- ske divlzijske oblasti. — I. br. 3224 Prevzams-m takoj v naiem (uidi na dežeii). Ponudbe na upravo Nov« Dobe po »11.375«. 5-4 Priporoia so BfSat»ia BuEtO'-Snn, hrivec, Kralja Pctra ccstu St. 27. Dijiiki, delavci znižane cenc, razen sobote in nc- dctje, na pra^nik in dan pred praznikom. Pranje glave 7. Shanpooing in z Bay-Rum. V zalogi različna parfumerija. RAVNATFXJSTVO Y ZAGREBU Ustanov. I. 1838. Ustanov. I. 1338. Akcijski kapital znaša Ji.igoK300 mtlijonov. Škod piačanih do leta 1922 nad 13 milliard kron. Prevznme vse vrste zavarovanja, življenska 7.»r. po 61;,% to-ie 6 50Diw od^o. t« pra*> otfpovedi do 8 DiUi od »lo. Pri v^ečjiSi ja^iozbali po itd. Izur- šuje za nje tudl inkaso in druga denarnn opra- uila najkulantnejc. 5ZPLAČILA u Inozemstuo fzredno ugodno in promptno. Posojcia vseh wrsft pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasniia in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. I* o D n N S> o 'S. «5 s =3 K Strum 6. NO V A DOKA* btev. 13* NAZNANILO! Cenj. občinstvu naznanjam, da otvorim s i. decembrom v PREŠERNOV1 ULICI Za obilen obisk se priporočam Adolf Mcncin, kavarnar. SpecLK"BJsko isra kolonijalno blago. POFOZÄRIJ poškodovana, toda sedaj nanovo dozi- dana in povečana veletrgovina Ivan Ra^rxiiJ&ajp, Celje postreže svoje cenjene odjemalce točno, solidno in po zmernih cenah, z vsakovrstnim novodošlim blagom. Pridiie in prepricajte se! Psražacna fcawe barve, laki, čopiči itd. bencin, mineralna olja in vrvarski izdelki. Lastno sestavljanje oljnatih barv. M!in za dišave (na električni pogon). Pozor* špiritp zganje9 rum, BakeB-ji. Pozor! Na drobno! Na debelo! Pohišfvo ^.^ tudi mrtvaškekrste, okna in vrata.Zaioga velika in bogata. Dobi se vse ^gotovljeno Repič, Polzela BHwnica KostomaJ razproda 30. raznih damsKih Kit po znižanih cenah. razsfaua v slikarskem atelje-ju Ä. SEEBÄCHER, Gaberje 4. otvorjena od 1. XII. — 8. XII. 1923. Brzo-brzo na v!ak v Celje v veletrgovinoi R. Stermccki, kjer kupite letos suoo za moške in volneno za Zenske ob- leke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- fakturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnem interesu se vsakemu priporocu, da enkrat poskusi kupjti v veletrgovini R. Stermccki, Celje. Trgovci engros-cene. Mmčae boleznl. Zdravnik za pljučne bolezni Dr. Peč- nik ordinira vsaki petek v Celju. Vprašati je v lekarni Marija Pomagaj. Čltajte ntogove 3 kn)&ge o ]o>lht. QiPOFifgy Blnske trgovine! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju, Dečkov trg št. 3 trgovino z vinom kjer bodem prodajal samo pristna dal- matinska vina, bela in črna. Se pripo- rota za obilen obisk Nl S. ftadi- lo«i^9 vinski trgovec v Celju. 12—5 Razširjajjte „Novo DoSio"! Mazna^üBo! Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor zavojake, čelezničarje, policijo, orožnike, finančne stražnike, poš- tarje, ognjegasce itd.; istotako vsakovrstne športne čepice za gospode. dame in otroke, Velikanska zaloga kožuhovine in kožuho- vinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem ista točno in po najnižji ceni. Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje. kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove icože kupujem po dnevni ceni. M. Frolich, krznarija in izdelovanje čepic, 12 Celje, Kralja Petra cesta 11. 8 Priporoča se fotografski in umetno sllkarski atelje za modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi razglodni- ce od 1OOO kom. naprej v eno- in trlbarvnem tisku. Restavrira stare slike, umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Prideni tudi na dom. (Za fotografe popust) Slike za legi- timacije so dobe najhitreje! 18—12 Posebnost A. Černe, patent sJIkarstvo. Dri, uratfnlHl ltna|o znnten pupust. Drago Žabkar trgovina in agentura z iesom, polj- skimi pridelki in stavbenim ma- terijalom ter zastopstvo »OLEUM« d. z o. z. uvoz amerikanskih olj CELJE Matija Gubcewa ulica št. 2. | Ženska | f Največja izbira volne, moderna | predtiskarija, vezenje in pletenje, l gobelini, kelim, križni vbodi, I Smirna- preproge, predloge itd. J lzdeluje Mica Hrižfliiič t ročna dela, predtiskarija > RV Celje A W\ Vodnikova ul. 7-3 g//j