Poštnina plačana v qotov!nl tmuruMFSM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 13 »JUTRA« Baa«tiidnBaBiH^zs^ Maribor, sobota 17. januarja 1931 fil«!IBMglBE3aM»! > 'aMgHaigBB Izhaj a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. ur' Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečev preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 Oglasi po tarifu Oglase spreiema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Optimizem in pesimi- " v zem v Ženevi Včeraj se je v Ženevi pričela dru-Ka evropska konferenca, katere se udeležuje 17 evropskih zunanjih ministrov in ki ima nalogo, da nadaljuje razpravo o možnosti evropskega sodelovanja, evropske federacije. Bri-und, ki je prvi pokrenil vprašanje Panevrope, je na včerajšnji seji zopet povzdignil svoj glas in s povdar-kom naglasil, da se »Evropa mora zediniti, če hoče živeS .« »Milijoni človeštva,« je nadaljeval, »pričakujejo, da bodo državniki napeli vse sile, da ustvarijo novo Evropo in resen načrt za skupno sodelovanje.« Povdarjal je posebej, da razcepljenost evropske Sa gospodarstva in pa nujna potreba ohranitve miru brezpogojno diktirata Potrebo, da se najdejo pota in sredstva za evropsko sodelovanje. Brian-du so se pridružili tudi nemški zunanji minister dr. Curtius, italijanski zunanji minister Grandi in angleški zunanji minister Henderson, ki so še pa posebej povdarili potrebo, da se pritegneta k razpravam o evropski uniji tudi Rusija in Turčija, Izgleda, da se bo našla primerna baza za sodelovanje evropskih držav predvsem na gospodarskem polju. V pondeljek. 19. t. m. pa se v Ženevi otvori 62. zasedanje Sveta Društva narodov, ki bo predvsem razpravljal o poročilu pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco in bo imel nalogo določiti rok za sklicanje splošne razorožitvene konference ter njen sedež. Mnogi pričakujejo, da bo prišlo v tem zasedanju do ostrega spo pada med obema blokoma evropskih držav, ki jih tvorijo na eni strani Nemčija. Italija jn Rusija, na drugi strani Francija. Anglija in države Male antante. Pričakujejo naval z nemške strani. Razvpj notranjepolitičnih in gospodarskih prilik v Nemčiji, porast Hitlerjevega radikalnega pokreta je potegnil za seboj tudi nemške vladne kroge, ki ne znajo več ohraniti hladnokrvnosti in Preračunano Ipbko razpustil guverner in razpisal nove volitve. Posebna komisija proučuje tudi vprašanje. da bi bilo v Indiji čim manj britanske vojske. radi nemške manjšine na Poljskem v nemški javnosti tekla preveč prozorna politična akcija za revizijo vzhodnih mej. To pa je v Franciji in Angliji vzbudilo takoj nezaupanje in so ze’o padle šanse za uspeh nemšk'h pritožb in revizionističnih stremljenj Nemčije in Italije. Tudi v vprašanju sklicanja sološne razorožitvene konference Še ni enotnosti. Dočim gre nemška taktika za tem, da dokaže nemožnost akcije za razorožitev in da iz tega izvaja pravo Nemčije, da izenači svoje oboro- ževanje z oboroževanjem drugih držav v smislu versaillske mirovne pogodbe. je jasno, da se Franclja, Angh-ja in države Male antante tej mentaliteti ne bodo prilagodile. Perspektive konferenc v Ženevi torej niso najlepše, vkljub temu pa vlada pri najodličnejših državnikih Evrope optimizem. Državniki Male antante so se. kakor običajno, tudi tokrat na posebni konferenci zedinili na enotne smernice pri razpravi o panevropskem, narodno-mani?inskem in raz-orožitvenem problemu. Zimskošportne tekme u Bohinju LJUBLJANA, 17. januarja. Koncem januarja in začetkom februarja se bodo vršile pod protektoratom kralja Aleksandra v Bohinju velike mednarodne zim-sko-sportne prireditve, doslej največje te vrste v Jugoslaviji. Prijavljenih je doslej že mnogo zimskih športnikov iz tu- in inozemstva. Uelike stauke u Rnglijl in Indiji LONDON, 17. januarja. Kljub naporom delavskih organizacij do sporazuma ni prišlo, ker podjetniki vztrajajo na zahtevi po znižanju mezd in ureditvi delovnega časa. Danes je bilo izprtih 250.000 tekstilnih delavcev. Ako v tednu dni ne pride do sporazuma, se bo število izprtih delavcev zvišalo na pol milijona. LONDON, 17. januarja. Iz Bombaya javljajo, da je položaj zelo resen, ker so delavci povečini pričeli stavkati. Trenutno stavka 170.000 tekstilnih delavcev in mnogo v drugih obratih. Oblasti so s pomočjo vojaštva in policije po trdih cestnih bojih vpostavile red. V bolnice je bi-jo oddanih nad 500 ranjencev. Zinoujeua misija uinozemstuu PARIZ, 17.,ianuaria. Kakor javljajo iz Moskve, bo dobil Zinovjev, ki je bil pred nekoliko dnevi pozvan od Staljina, važno mesto v tretji interna-cijonali. V najkrajšem času bo poslan v inozemstvo s posebno misijo, da poživi delavnost agentov tretje internacijonale in pojača boljševiško propagando. Brazilija bo kupila Balbouo eskačrilo RIO DE JANEIRO. 17. januarja. Časopisi javljajo, da je brazilska vlada sklenila nakupiti vsa italijanska letala, ki so pod vodstvom ministra Balba preletela ocean. Povdarjajo, da bo nakup teh bombaških letal Braziliji zasigural nadvlado v zraku v južni Ameriki.. KONFERENCA ZA TURISTIČNI AV-TOMOBILIZEM. SAN REMO, 17. januarja. Danes je bila tu otvorjena mednarodna konferenca za avtomobilski promet v službi turisti-ke. Sodelujejo zastopniki Jugoslavije, Avstrije, Švice, Italije, Francije in Nemčije. GLAVNI DOBITEK RAZREDNE LOTERIJE. BEOGRAD, .17. januarja. Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije je zadela glavni dobitek prvega kola v iznosu 200.000 Din srečka št. 95.763. Prvo potovanje »Kraljice Marije«. Prvo potovanje bo nastopil novi turistični parnik »Kraljica Marija« dne 2. marca in sicer iz Sušaka preko Šibenika, Splita, Dubrovnika, Kotora, Urfa, Napuha, Pireja in nazaj. Cene v prvem razredu z 2—3 posteljami Din 3600, V boljši kabini z 2 posteljama Din 4600, v luksuzni kabini s kopalnico 6000 Din. Stran 2. ’-s v J- » r f. n s K J«»tra »oris?}.'- 0 r u, ciae IV. i. i931. ti.:v-ttitaaK&ja8 Jii>3EESBW V zimskih vrtovih pohorska Ribnice si na krpljah kot krpljar prehodil ali na smučeh kot smučar prevozil oni pretestni obširni gorski svet, ki se južno od Drave preko Janževega vrha in Orlice po solnčnih rebrih dviga in po globoko razjedenih in izpranih globačah vzpenja do glavnega grebena zapadnega Pohorja,* smeš reči, da si videl zimske vrtove naše pohorske Ribnice; kajti, kar našteješ vasi, sel in selišč, žag, mlinov in kamnolomov, seč in frat, gozdnih kompleksov in golih planjav od železniške postaje Brezno-Ribnica, od takozvane Podvelke od Velki in njenih številnih pritokih navzgor do Kasjakovega vrha, Blohače in Šintlarice, do najvišje točke Jezerskega vrha (1535 m), do Ribniškega sedla, do Črnega vrha (1543 m) in do Velike Kope, vse nosi značaj in pečat, diha duh in življenja, kaže podobo in lice, pa je tudi last in oblast one lične iii dične, one znamenite gorske vasi, ki se imenuje Ribnica na Pohorju (715 m). Skomerje, najvišja pohorska vas in za to rojstni kraj in večno počivališče edinega pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika, leže sicer dokaj više in se povrh še solnčijo na kopnih južnih obronkih zimskega Pohorja; tudi vas in cerkev sv. Martina nad Slov. Bistrico je nekoliko bliže zimskemu blesku solnčnih vršacev; toda nju in vse druge prekaša s svojimi vrtovi v ožjem in širšem pomenu besede tako poleti kakor še prav posebej pozimi Ribnica, pa naj se oziraš samo na one vrtove, grede, sadovnjake, izprehode, livade, ribnike, vode in gaje, ki jih vidiš v vasi sami in njeni nepo sredni bližini, ali pa tudi na vse one, ki sta jih dobrotljiva narava in pridna človeška roka ustvarili in uredili v njenem najširšem okolišu. Po zimi samo na smučeh ali k večjemu na krpljah dostopni, se razprostirajo na obširni polici tik pod Jezerskim vrhom, včasi lesketajoč se kot srebrni kristali v vročih žarkih zimskega solnca, potem zopet trdovratno kljubujoč najsil-nejšim sunkom zimskih viharjev in orkanov, grajski vrtovi in drevoredi okoli zimskega, zasneženega in ledenega bi vališča pohorskega Jezernika, ki sedaj počiva in se greje na dnu Ribniških jezer. Krasen je pogled z Jezerskega vr ha na to mirno zimsko idilo. Toda stra-šna je Jezernika jeza in njegovo maščeva nje nad onim, ki bi se drznil motiti ga v njegovem zimskem spanju. Bližajočemu se smukne noga skozi tenko plast pršiča v globoko votlino, križema prepre-ženo z vijočimi se potlešnimi vejami in vejicami visokogorskega ruševja; tedaj ga zgrabi Jezernik in ga iz svojih ledenih klešč ne izpusti prej, predno mu sio vesno ne obljubi, da ne bo stopil nikoli več skozi ivnato leso njegovih zimskih vrtov. Smučar pa, ki se prihajajoč s Klop nega vrha preko Peska, Rogle in Pia ninke, vozi gori na Jezerski vrh, naj se tudi spomni, da je Jezernik Ribniško jezero, ta pohorski biser, prinesel semkaj s Koroškega, s Plešivca, in da on tako in s svojo osebo veže še vedno z nami ono prekrasno ozemlje, skozi katero gre sedaj začasna, njemu in nam neljuba meja. Na zapadni strani Jezerskega vrha, le redko poraslega s smrekami v čarobnih zimskih oblekah in oblikah, pridrvi smučar v ravnem strelu preko starih smučin v drug zimski vrt, ki se sicer imenuje »Ribniško sedlo« in je v svoji sredini okrašen z »Zavetiščem pod Jezerskim vrhom«; a domače ljudstvo v svoji večji dovzetnosti za poezijo in pobožnost ga pravilneje nazivlja »Pri cerkvici«. Če tudi pobožni Ribničani cerkvice v tej višini niso mogli dograditi, bodo vseeno oni, ki bodo tu zgradili najvišjo turistov-sko postojanko na celem Pohorju, morali novi zgradbi dati staro podedovano in za to častitljivo ime. Skozi ta visokogorski vrt bučijo pozimi noč in dan naj-silnejši viharji; sedlo samo je vsled tega brez snega, da se vidi ostri baloh, strupena čmerika, zdravilni encijan in debele jagode brusnic z rdečimi lici. Ni čuda, da v bližini tod mimo hodijo s severn« na južno stran in narobe črnokosmate divje koze, da začivka tu pa tam drobna siničica in preplašen zafrfota divji petelin, bolj spodaj pri Lenarčičevi »Pe-telinovki« veliki, višje zgoraj na Pun-gratu ali na Planinki manjši, a lepši in razboritejši ruševec s svojimi škarjasti-mi krivci. Gornje in Spodnje Tratice pod Črnim vrhom, Gregornova planina, Pesnikova seča z gostim jerebičjem, upognjenim pod težkim snegom, Medvedja ravna, kjer je v hudi zimi bil od Ribničana ustreljen zadnji medved. Berglica, kjer je star berač na poti gori k »Cerkvici« v snegu in ledu omagal in izdihnil svojo dušo, zapustivši svoje bergle kot znamenje na svojem grobu; pa prelepa imena visoko ležečih kmetij in posestev Pisnik, Hribrnik, Ravnjak, Završnik, Rebr-nik, Bukovnik, Kralj, Kotnik, Samec, Kopnik, Gosakovo, Pehovo, Pohorsko. Lepščnikovo, Kopovo, Dornikovo: vsa ta imena so samo različne označbe samih vrtov, gred in sadovnjakov, žuborečih potočkov in zasneženih gajev, ki vse greje in oživlja toplo zimsko pohorsko solnce in še gorkejša in čvrstejša ljubezen domačega ljudstva do podedovane grude, do smrekovih in jelovih šum, ki z rodom rastejo in še le z rodom gi r.evajo. In Ribnica sama! Vsa ogrnjena s tan kim pajčolanom najčistejšega pršiča od starega oreha nad vasjo do zasneženega pokopališča in do cerkvice sv. Lenarta na oblem holmcu, s svojimi čednimi hišami in vilami, z okusnimi vrtovi in verandami, ta nekdanji St. Bartholo mri am See, ena sama od1 ljubezni, od tople ljubezni sredi mrzle zime ogreta družina; zbrana okoli okusne, od pobeljenih kostanjev obdane cerkvice, vse en sam vrt, semkaj postavljen, da ga obiščeš in uživaš blagodejni vonj njegovega cvetja, v toplem poletnem času 24. jun. ali na šent Janejevo 24. avg. v jeseni na praznik sv. Uršule in na Rožen-vensko nedeljo 4. okt., po zimi pa vselej, kadar ti dopustijo tvoje razmere. In vrnil se boš z zadovoljstvom, da si bil vsaj nekaj uric v zimskih vrtovih naše pohorske Ribnice. Dr. Fr. Mišic. r' in dnevni drobii Vodnikova družba v Ljubljani ima od svoje druge naklade družbenih knjig za leto 1930 še okoli 150 kompletnih izvodov. Prosimo vse svoje gg. poverjenike, da opozore svoje znance in prijatelje, ki niso člani Vodnikove družbe, da lahko še dobe kompletne izvode družbenih knjig za leto 1930. Gospodje poverjeniki naj te člane takoj priglase po dopisnici družbeni pisarni v Ljubljani, ki takoj po prejemu obvestila pošlje družbenemu poverjeniku knjige za naknadno prijavljene člane. Lahko pa naroči vsakdo po dopisnici družbene knjige direktno pri družbeni pisarni v Ljubljani. Nihče naj ne zamudi te prilike, da zamore za rral znesek Din 20.— dobiti 4 lepe knjige (Vodnikovo pratiko za leto 1931, bogato ilustrirano, V senci nebotičnikov, V džunglah belega slona in povest »Irma«. Prijatelj lepih knjig, napiši še danes dopisnico »Vodnikovi družbi« v Ljubljani: Priglašam se za člana Vodnikove družbe za leto 19.30., z natančno označbo svojega naslova. Radio Ljubljana. Program prihodnjega tedna. V nedeljo zvečer prenos Beethovnove IX. simfonije iz Prage! — Pomleljkov večer izpolni domač radio-orkester. — V torek zvečer bo nastopila ljubljanska drama z Lipahovo igro »Glavni dobitek«, V sredo bo podal prof. France Vodnik pregled literarnega leta 1930. Zvečer pa bo predaval g. dr. Stanko Vurnik o slovenski narodni pesmi in njenem slogu. Predavanje bodo spremljali vzgledi. — V četrtek zvečer prenos opere »Morana« iz Brna. — V petek solistični večer ge Skvarče in g. Živka. — Sobotni večer: najprej bosta peli gdč. Meze in ga Goloba v duetu slovenske narodne pesmi, potem bo igral na harmoniko g. Ra-cuša, gospod Zupec pa bo zapel nekaj prleških pesmi. Bogojavljenje (blagoslovitev vode). V pondeljek, dne 19. t. m. se bo vršila v pravoslavni kapeli svečana liturgija, na kar se poda jo. verniki z godbo na čelu na Trg svobode, kjer bo slovesna blagoslovitev vode. Po blagoslovitvi bo g. prota Trbojevič blagoslovil s posvečeno vodo posadko in vse svoje vernike. Polovična vožnja z vlakom Maribor—Ribnica in nazaj za jutri, 18. t. m. bo dovoljena v skupini (najmanj deset oseb). Prinesite s seboj planinske legitimacije na glavni kolodvor ob 5.30 zjutraj. Smrtna kosa. V Krčevini 48 je danes zjutraj umrla v starosti 16 let posestniška hči Vida Špindler. Ljudska univerza v Mariboru. Po ciklu »Rodbina in otrok« se hočemo sedaj obrniti k vprašanju njene bodočnosti. Z bodočnostjo rodbine in človeškega plemena se peča moderna veda »evgenika«. Ona raziskuje pogoje za zdrav razvoj človeštva in se bavi predvsem z vprašanjem, ali ni morda mogoče človeški rod poplemeniti in ga privesti k višji duševni in telesni popolnosti? Temeljni problemi so vprašanja podedo-vanja. Je li mogoče in kako, da se po*-dedujejo dobre lastnosti, slabe pa čim bolj odstranijo? Ko stavimo to vprašanje, se že nahajamo na pragu prevažnega zakonskega vprašanja o pravilni izberi moža in žene v zakonu. S temi in podobnimi problemi se bodo bavili naši prvi strokovniaki - znanstveniki v prihodnjih tednih. Uvodno in temeljno predavanje bo imel v petek 23. t. m. naš odlični antropolog dr. Škerlj iz Ljubljane: »Ali in kako zamoremo izboljšati človeški rod?« V pondeljek ni predavanja. Za nocojšnjo akademijo Sokola v Studencih vlada mnogo zanimanja ter je pričakovati povoljnega obiska. Zadnje dni sicer krožijo vesti, da so že vse vstopnice razprodane. Ne vemo, v čigavem interesu širijo take govorice, v sokolskem gotovo ne. Vstopnic za vse prostore je še dovolj na razpolago in se bodo dobile od 19.30 naprej pri blagajni. Osebnih vabil odbor ni razpošiljal. Saj je itak dolžnost sokolskega in Sokolu naklonjenega ob-, činstva, da se prireditve udeleži. Opo-| zarjamo na točen začetek ob 20. uri. Predavanje o strelovodnih napravah, V pondeljek 19. in torek 20. t. m. se bo mudil v Mariboru višji inšpektor dunajskega Obrtno-pospeševalnega zavoda inž. Ernest Braun, ki bo pri tej priliki predaval o napravah in preizkušnji strelovodov. Za prvi dan — pondeljek — je določeno teoretično predavanje, sprem Ijano s skioptičnimi slikami, ki se bo vršilo v kinu Apolo (Slomškov trg) zvečer ob 8. Temu predavanju bo sledil v torek 20. t. m. popoldne ogled strelovodnih naprav na nekaterih objektih v mestu in razkazovanje merilnih aparatov. Predavanja bodo zanimala posebno kleparje, ključavničarje, inštalaterje, stavbenike, zidarske in tesarske .mojstre in njihove pomožne delavce, pomočnike in vajence, in so za interesente povsem brezplačna, ker vse stroške prevzame Obrtno-pospeševalnega zavoda Zbornica za TOL Nov vlomilski par je bil sinoči krog 22. na dramatičen način aretiran: 231etni ključavničarski pomočnik Viko Karba in 281etni mizarski pomočnik Rudolf Kranjc. Vlomila sta v spalnico natakarice gostilne Senica v Tattenbachovi ulici. Ko je natakarica prišla v sobo in ju opazila, je takoj stekla nazaj v gostilno in dala poklicati policijo. Med tem sta zlikovca seveda izginila in so ju s strehe kegljišča opazili na sosedni strehi hiše branjevke Kos, Karbo za dimnikom, Kranjca pa v žlebu. Ko sta videla, da so ju odkrili, sta začela trgati opeko s strehe in jo metati proti preganjalcem. Nato sta zlezla skozi luknjo na podstrešje in odtam hotela pobegniti čez dvorišče. Vendar so jima na stopnjicah prestregli pot in ju zvezali. Pri obrambi je Kranjc z žepnim nožem dva zasledovalca lažje ranil. Našli so pri njima nekaj ukradenih stvari in 4 vetrihe. Po plačilo si bosta šla k sodišču. icimo ===== Graf slci: ===== Samo še par dni: Harry Piel ON ALI JAZ. Prvovrstna 100% meška pustplovina. Krasne slike, izborna napeta vsebina. V predpripravi: LAŽNI FELDMARŠAL sijajna vojaška humoreska. Union; Danes zadnji dan: Hay Tang Od nedelje dalje: VESELA SRCA 100% zvočna opereta v nemškem jeziku. Poje Heinz Bollmann, tenor opere Dresden. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedellah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. ari Predprodala dnevno: od 10. do 12. are na blaealnl. XXVI APOLO KINO V soboto, 17. in nedeljo, 18. januarja veliki pustolovni kriminalni film: »TEMNI DUNAJ«. Kino .DIANA1 Studenci. Soboto 17. in nedeljo 18. januarja Richard Dix v boju z rumenim banditom Popolnoma nov film, ki še ni bil predvajan v Marboru PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri: ob nedeljah in praznikih ob 4., Vi7. 1A9. uri. Moderna godba! Planinski ples. Planinski ples — se pravočasno opozarja in kar posebno se povdarja — je letos že v soboto 31. januarja! (Za danes še brez komentarja.) Lutkovno gledališče Sokola-matice ponovi v nedeljo 18. t. m. ob 3. pop. v mali dvorani Narodnega doma veseloigro v 3 dejanjih »Gašperček čarovnike. Nezgode. Dijak Franc Lužnik, stanujoč v Stross-majerjevi ulici, je pri telovadbi v meščanski šoli v Cankarjevi ulici tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — 181etni Josip Šunko iz Počehove je tako nespretno ravnal s flobertovko, da si je prestrelil levo dlan. Po prvi pomoči na reševalni postaji je bil oddan v domačo oskrbo. v Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je Kalohu Francu, rojenemu dne 29. I. 1908, hlapcu v Mali Zimici, prepovedalo zahajanj« v gostilno za dobo 6 mesecev. Rok te prepovedi začne teči po odsluženju zapora s 27. januarjem 1931. Predprodaja vstopnic za »Planinski ples« dne 31. januarja pri »Unionu« je pričela. Vstopnice se dobe na Aleksandrovi cesti pri »Putniku«, v trgovinah Kravos, Pin-ter & Lenard, Serec (Černetič), v drogeriji Kanc (WoIfram) v Gosposki ulici, pri urarju Burešu v Vetrinjski ulici, v trgovinah Novak in Divjak na Glavnem trgu, »Karo« (Roglič), Koroška cesta In Kosi, Kralja Petra trg. PARNA PEKARNA FEIERTAO ANTON, Betnmka eeiti 34 Najboljil rženikrnh — pecivo — kekai Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov za mesto Maribor in okolico se bo vršil v nedeljo, dne 18. januarja ob 10. uri v mali dvorani hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici z dnevnim redom: Razpust' društva in slučajnosti. Članstvo, zlasti odbor se naproša točne in sigurne udeležbe. V nepravem času. — Mati, našel sem si službo nočnega paznika. = Pa ravno zdaj, ko sem Ti sešila dve spalni srajci. »Lovski ples“ društva Mannergesangverein 17. januarja 1931. v dvorani UNIONA 17. januarja 1931. IHVtn« V M a r ! 6 o r a, dne ir. f. 19317" ~vF?pnwiv T.iJra stran 3. Kriza z naših tal Popolnoma naravno in tudi razumljivo, če so valovi najmodernejše epidemije, ki je objela ves svet, poplavili tudi nas. Tudi nas, pravimo, ker izvestni tipi — in takih je tukaj več kot dovolj — namenoma mečejo v svet bombe, ki vsebujejo le jugoslovansko krizo. Najpreprostejši človek iz najzakotnejše vasi pa ve, da je danes svet organska celota, zlasti z ozirom na gospodarstvo. Zato ni nič nenavadnega, če gotove gospodarske sunke celo na tleh prekooceanskih celin občutimo tudi mi. V kompliciranem gospodarskem pstro-ju se je nekje nekaj okrhalo — zadevni vzroki so mnogi in zelo različnega značaja — in posledice pritiskajo enega več, drugega manj, kakor in v kolikor je po-edini gospodarski činitelj (posamezna go spodarstva, države) soudeležen. V največji meri čutijo posledice gospodarskega zastoja činitelji (kraji, dežele, države, mesta, velemesta), katerih narodno gospodarstvo sloni pretežno na industriji in trgovini. Naša država pa je poljedelska in kot taka gosrodarsko krizo ne le najmanj občuti, marveč jo tudi najlažje preboli. Toliko na naslove, ki še vedno tako radi in slepo verujejo nepoboljšljivcem -intrigantom, ki pa se kljub temu radi gre jejo na našem solncu. Preidemo k drugemu poglavju, ki se glasi: Opisane razmere nas silijo, da se vo-pazovanju in sodbi gospodarskih prilik šolamo in razmeroma naglo zorevamo. Pri tem pa mora biti naše stremljenje, da opozarjamo na škodljive razlike, ki naj se po možnosti odstranijo. V ta namen pa se moramo vprašati, je-li vzrok krize le izven nas, oziroma če in v koliko je kriza tudi našega domačega izvora. Nedvomno bo odgovor pritrdilen in že na tem mestu podčrtano, da je dolžnost vseh pridobitnih krogov, da prevzamejo v svrho sanacije sorazmeren del bremena, ali če hočete — žrtev. V gospodarski krizi je neprestano na dnevnem redu razmerje med producentom in konzumentom ali kratko — pojav draginje. Ta tako občutljiva stran kaže, da ni pod našo streho vse v redu. To opazijo celo površni in malo poučeni opa zovalci, ki poznajo mesto le po njegovem zunanjem licu. Ozrimo se namenoma na mestne razmere, ker ravno mesto ima nalogo regulatorja. Za razvoj telesa in ohranitev zdravja je prva postavka hrana. Pa poglejmo najvažnejše kmečke produkte: moko (kruh), mast, meso in mleko, — ki gredo, preden dospejo v roku konzumenta, po rokah obrtnika ali trgovca. Rezultat: kmet jih po ceni prodaja, mi (konzumen-ti) pa drago plačujemo. In to je vse naše lastno blago. Čudno! Na naslov pekov in mesarjev je že padla beseda, a kaj se hoče, ko je pač taka — konjunktura! (Novo udomačen pojem, ki nam meša zdravo pamet!). Kaj pa pravite k temu-le pojavu: Tudi v Budimpešti so imeli peki svojo konjunkturo, ki Pa so jim jo kmetje čez noč izpodbili z zadružno pekarno. Naenkrat je cena kruhu padla. Kot Izgleda, bo menda isto z mesnicami. Razmere ustvarijo zelo mno-g°. Obleka (obuvalo) je druga postavka. Poslušajmo sodbo izkušenega trgovca, ki pravi: »Tukajšnja trgovina ima izredno proste roke. prj vas je upravičeno mnenje o nereelnosti, ker je blago enega in istega izvora in kakovosti za znatne odstotke dražje nego drugod.* Resničnost te sodbe podpiše lahko marsikdo iz lastne skušnje. Nismo tako naivni, da bi za to klicali na pomoč moralna čustva, ki jih gospodarstvo ne pozna, pač pa se sklicujemo na dolžnosti, ki izvirajo iz socialnega življema. Vemo, da se človek gotovim u-godnostim, ko se jim je enkrat priučil, je nerad odpove. V tem slučaju je to toliko težje, ker so se gospodarski odnošaji razvili na osnovi svobodnega razmaha (liberalno, individualno gospodarstvo). Če pa nam praktično življenje kaže, da je to načelo v socialnem oziru zlo — ki je čutimo vsi, — je naša naloga in dolžnost, da opozarjamo na način, ki naj napetosti manjša. Danes je socialno življenje že tako zgoščeno, da ne more in ne sme biti nobena zadeva »privatna stvar«. Delavstvo, državno uslužbenstvo in uradništvo preživlja težke čase, ki pa uisa nlod le one splošne, ampak znatno ČEVLJI po INVENTURI fetJMO TEMELJIT® KPRA1MTI MARIBOR, Gosposka ul. 17 Primorske vesti Tržaški zvezni tajnik dr. Perusino prisostvoval občnim zborom kraških fa-šijev. Povsodi je na koncu svojih govorov svaril prebivalstvo, naj se nikar ne da zapeljevati od krivih apostolov, slabih svetovalcev, podpihovalcev in zdraž barjev na napačna pota nasprotovanja fašizmu in režimu. Zahteval je, da se mora ovaditi oblasti vsakega, o katerem se zasluti, da dela proti fašističnim ten dencam. Vse take bo zadela najstrožja kazen. Dr. Perusino je bil najbolj zadovoljen v Dutovljah, kjer je občinski načelnik in krajni fašistični tajnik domačin Božidar Kompare. Njegovo poročilo o de lovanju fašija je bilo prepleteno z izjavami brezmejne udanosti Italiji in Mus soliniju. Končno se je spozabil Kompare in rekel: »Dutovlje so vredne, da pride Italija tudi v njihovo cerkev. Cerkvena oblast naj poskrbi nemudoma za italijanske pridige in molitve « * V Dolini pri Trstu trpi prebivalstvo veliko pomanjkanje. Zaprte so tržaške oljarne, reducirano je število delavcev po ladjedelnicah in kmetijske pridelke je zadela lani občutna kriza. Fašistični hije-rarhi poslušajo pritožbe, kadar pridejo med trpeče vaščane, nato pa vselej priporočajo potrpljenje in slovesno izjavljajo, da bo Mussolini privedel obmejne pokrajine do največjega blagostanja. V Nabrežini in Vel. Repnu je polno kamnosekov brez dela. Sam »Piccolo« priznava, da se je v njihova domovanja naselila mizerija. Obrnili so se za pomoč do zvez nega tajnika dr. Perusina potem, ko so slišali že od prefekta lepe obljube, ki se pa niso izpolnile. Tudi dr. Perusino je bil poln obljub, povedati pa ni hotel, da vlada gre na roko kamnolomom v drugih provincah v škodo primorskim. Tržaška pokrajinska uprava je prispevala lani 28.000 lir za vzdrževanje tečajev, v kterih bi se imeli kmečki otroci navajati k delu, pa se v resnici v rnih samo nadaljuje potujčevanje šoli odraslih otrok. Uprava je izplačala 19.000 lir prispevka univerzi v Trstu, 11.688 lir trgovski šoli v Trstu, 25.000 lir univerzi v Padovi, 6000 lir industrijski šoli v Tržiču in 20.000 lir privatnemu tehničnemu zavodu v Tržiču. Raznim društvom in pa-triotičnim udruževanjem je izplačala pokrajinska uprava lani 250.000 lir. Vse fašistični organizacije in inštitucije dobivajo pri upravi podporo, ki se odmeri vselej, kolikor le mogoče visoko. Enako je tudi pri drugih pokrajinskih upravah. * Istrski prefekt Leone je trdil v svojem novoletnem govoru v seii pokrajinskega gospodarskega sveta, da so zadružne kleti v preteklem letu dobro uspevale in držale ceno vina precej visoko. To je zelo pretirana trditev, ker ve vsakdo* v Istri, da ni nikake prave zadružne organizacije in to, kar je, služi posameznikom. O kaki splošni koristi zadružništva za vinogradnike pa se ne more govoriti. Govorili in obljubljali so mnogo, napovedovali so celo otvoritev istrskih kleti na je Dunaju in v Pragi, ali tako skrb za kmeta kažejo samo takrat, kadar ga treba spraviti v kakšno fašistično organizacijo. Kako se malo brigajo visoki fašistični gospodje za istrskega vinogradnika, se je videlo najbolj na trgu na Reki, kjer so lani zobali grozdje iz južne Italije, ki je prihajalo preko Ankone na reški trg vsak dan prej kakor je moglo tja dospeti grozdje iz Istre! * Na dan svetih treh kraljev obdarujejo v Italiji otroke. To navado so uvedli fašisti tudi v obmejnih pokrajinah. To je »befana fascista«, za katero naberejo da rov pri trgovcih, po tvornicah in po raznih družinah v mestih in na deželi. Dati mora vsak in sicer precej. Ker je darov željnih otrok polno po šolah in fašističnih organizacijah. Razdeljuješ obleko, oba tev, blago itd., naglašajoč med Slovenci, da so to darovi fašizma, ki goji. do dru gorodnih otrok posebno ljubezen. Prire ditve »befane« so po večjih krajih zelo slovesne in udeleže se jih zastopniki vseh oblasti. Kontrole, da se vsa sprejeta darila porabijo v določeni namen, ni nobene. * Narod naš dokaze hrani — V cerkvenem arhivu v Kamnjah ha Goriškem hranijo misal, na katerega platnicah je napis v glagolici, ki pravi, da je ^videmski škof Giovanni Grimani naročil župniku, da naj poje staroslovensko sv. mašo, ko pride on tja s svojim spremstvom na pregledovanju župnij po Vipavski dolini. To je bilo 15. junija 1583. Gotovo je tlela med Vipavci narodna zavest in živo je bilo zanimanje za staroslovensko sveto mašo. Škof je hotel vstreči ljudstvu, katerega je bilo tisti dan v Kam-n'ah brez dvoma ogromno število. V Kopru so Benečani leta 1461 odredili za me ščane in vojake slovensko službo božjo in rovinjski kapitelj je leta 1506 dodelil župnikom koplane-glagoljaše, da je verno ljudstvo čulo svojo besedo v cerkvi. Tako se je nekdaj skrbelo za domač jezik v božjem hramu po primorskih pokrajinah, fašizem pa ga hoče docela izgnati in nadomestiti z italijanščino. mariborsko gledališče Sobota, 17. januarja ob 20. uri »Odgode-na noč«. Premijera. Nedelja, 18. januarja ob 15. uri »Lutka«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Odgode-na noč«. Pondeljek, 19. januarja. Zaprto. Torek, 20. januarja ob 20. uri »Plesni večer« Olge Solovjove Izven. Nedelja v marlbor. gledališču. V nede- ijo, 18. t. m. se bo ponovila ob 15. uri Audranova opereta »Lutka«, pri kateri se občinstvo kar najbolj zabava. Predstava se bo vršila pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri bo prva repriza izredno vesele burke »Odgodena noč«, pri kateri se bodo posetniki gledališča nasmejali do solz. tudi naše lastne krize, ozir. nesoglasja v cenah vseh nujnih življenjskih nujnosti. Naše mnenje je, da so v prvi vrsti oblasti poklicane, da te razmere vestno proučijo in jih tudi sanirajo in to v interesu prizadete večine in tudi višave. Men da so v prvi vrsti za to tukaj, osobito pa tukaj ob meji, kjer so vsi koraki nasprot- nikov za ustvarjanje napetosti in v škodo naše stvari. Ako nas pustite izživeti se v boju za obstanek — kaj boste zahtevali od nas? Polno je dela, treba je le smisla, razumevanja in dobre volje, čim prej — tem bolje l Kulturne vesti Jon Sveusson: Prigode malega Nonni« ja. V zbirki mladinskih spisov Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je kot prva knjiga izšel izbor mladinskih spisov znanega Islandca Jona Svenssova, ki pa piše v nemščini. Knjiga, ki obsega 187 strani osmerke, vsebuje troje spisov: Božični obisk v Skipalonu, Nonni m Manni v gorah in Nonni v metežu. Vsi trije so zajeti iz spominov na pisateljeve mladostne doživljaje na mrzlem otoku Islandu, njegovi rodni domovini, pisani pa so tako živo in napeto, da vzbujajo pozornost in zanimanje od začetka do konca. Iz njih spoznamo dodobra tudi Islandijo, ki nam je bila doslej vsaj v literaturi tuja, saj smo imeli le »Islandske ribiče«. Silno napeta je v prvi povesti borba z belimi medvedi, v drugi občudujemo drznosti obeh malih bratcev Nonnija in Mannija ter opis gore na Islandskem, v tretji pa spoznamo strahote severnega meteža. Knjiga ni za deco, pač pa se bo mladini po desetem letu nedvomno priljubila. Prevod je oskrbel dr. Joža Lovrenčič zelo vzorno, prezrl je le nekaj germanizmov. Oprema Je za mladinsko knjigo uprav razkošna. Ivana Preglja Izbrani spisi, zvezek St Magister Anton. Magister Anton je široko zajeta povest iz dobe reformacije na Slovenskem v šestnajstem stoletju, dogaja pa se večinoma na primorskem Krasu. Razdeljena je na dva dela in pisana na oni posebni Pregljev način, ki ji že po jeziku in stilu daje odraz arhalčnosti, starinskosti. Ivan Pregelj si je pridobil morda prav s tem, da nam je na novo odkril lepoto stare slovenske govorice, največ zaslug za naše slovstvo, več menda celo, kakor s svojimi literarnimi tvore-vinami, ki se vse preveč ponavljajo. Idejna vsebina Magistra Antona je označena v dveh spredaj natisnjenih citatih iz Sv. pisma: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zajde, ali ne pusti na gorah devet In devetdesetih in gre iskat tiste, ki je zašla? in Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa zbeži, ker .ie najemnik in ga za ovce ni skrb. V ostalem je tudi idejna izpoved pisatelja samega. Knjiga obsega 271 strani v znani lepi opremi. Fellx Timmermaus: Župnik Iz cvetočega vinograda. Prvi zvezek nove Leposlovne knjižnice Jugoslovanske knjigarne prinaša prvi slovenski prevod iz flamščine, Felixa Timmermausa Župnika iz cvetočega vinograda, povest, ki se razvija v mali vasi v tisti Flandriji, ki Je po vpadu Nemcev v Belgijo največ trpela. Njen autor je slikar, zato se tudi delu pozna, da ga je napisal človek, ki dobro opazuje in zna tudi s peresom — slikati. Povest je značilna tudi za pisateljev duhovni razvoj, ki mu ga je naznačilo trpljenje v svetovni vojni. Francols Maurlac: Gobavca ta poljubila. Mauriac je znan francoski pisatelj katoliške smeri, ki skuša na svoj način in s svojega versko-etičnega zrelišča reševati tudi najtežje življenjske probleme razrvane sodobne človeške družbe. V te| povesti, ki tvori drugi zvezek nove Leposlovne knjižnice, rešuje problem grdega moža in lepe žene, njunih odnosov, hotenj in prizadevanj, ki ga reši na malo verjeten, vse preveč literarno hoten način. Knjiga obsega 117 strani osmerke I Prevodu pa se tu in tam pozna, da j« 1 prevod. ^ mmm VRT a r 1 i o t n, 'dne 17. T. 19rfi ——MBBi— 8MBPMiaia ;oiau*' >6. Saljaplnova pot k slavi OD čevljarskega vajenca do najslavnejšega pevca. Danes, ko Šaljapin v ruski operi v Parizu žanje triumf za triumfom, ne bo odveč, ako iz njegove avtobiografije posnamemo nekaj podatkov o njegovem detinstvu in o njegovih prvih korakih na oder: Moj oče — pripoveduje Šaljapin — ru ski kmet, ni znal do svojega 20. leta niti čitati niti pisati. Šele v teh letih je, preganjan po usodi in uboštvu, začel segati pri vaškem duhovniku po knjigi in je z neverjetno silno voljo dosegel povprečno izobrazbo, ki mu je pomagala do mesta uradnika. Svojo deco je dal v obrt. Ko sem dovršil šolo, me je prepustil oče ku-mu (ime Šaljapin sem dobil po kumu), ki je bil čevljar. Čevljarske obrti sem se učil v drugi delavnici, kjer sem delal do 15. leta. Sam Bog ve, koliko zaušnic in udarcev sem moral prenesti. Posebno sem se bal strašnega jermena, ki ga uporablja vsak čevljar, in ki je strašnejši, ko se stroji z njim hrbet. Sediš, zamišljen v Bog ve kaj, pred očmi imaš vizijo nekakih zračnih stolpov, in naenkrat te zbudi iz tega fantastičnega razpoloženja žvižg jermena. Ko sem bil star 12 let, sem šel prvič v gledališče v Kazanu. Gledal sem dramo, v kateri so nastopali tudi zbori. Igra se je imenovala »Ruska svatba«; druga igra, ki sem jo videl, je bila »Medea«; pri niej sem se stresal od joka. Že kot vajenec sem pel v dečjem cerkvenem zboru. To je bila moja prva šola. Od tega časa je rasla v meni strast za gledališčem. Ker nisem vedel, kako naj ukrenem, mi ni uspelo priti v gledališče; povrh pa so me smatrali še za gla- sovno nesposobnega. Mnogo sem trpel in vedno bolj mislil na samomor. Če sedaj pomislim na takratno trpljenje, se ra-dujem, ker je trpljenje najboljša šola za razumevanje resničnega, pravega življenja. Začel sem nastopati v kazanski opereti. Prva opera, pri kateri sem sodeloval, je bila »Halka« od Maniuszka; igral sem vlogo Stolnika. Pel sem in ploskali so mi. Tega prvega ploskanja sem se prestrašil in hotel pobegniti, pa sem se spotaknil in telebnil po odru, kot sem dolg. V dvorani se je smeh mešal z odobravanjem, jaz pa sem komaj našel garderobo. Moja druga operska vloga je bil Fer-nando v »Trubadurju«. Prva moja dobra vloga je bila v »Askoldovi mogili«, v kateri sem pel neznanca. Za to prvo svojo kreacijo sem dobil 85 rubljev v srebru in srebrno uro, ki me je ponesla v sedmo nebo. Ošabnejši kot kak milijonar sem hodil po mestnih ulicah in škilil na ljudi, če opazujejo mojo uro. To je bil najsrečnejši čas mojega življenja. Takrat sem še veroval v dobroto in poštenje. Bog mi pomagaj! Življenje me je prevarilo. Sedaj sem koncentriral vso svojo ljubezen na rodbino in umetnost. Kar se ostalega tiče mislim, da denar ni vse in, da more dati pravo uteho talent, ki nam ga da Bog...« Šaljapin navdušeno govori o umetnosti; »Ljubim umetnost... Ljubim junake, ki jih predstavljam, živim in trpim z njimi. Ljubim in obožujem Don Ouichota, ker je moj ideal. Don Ouichot me spominja na mojo milo Rusijo. Don Ouichot je bitje stkano iz dobrote in nežnosti. Koliko je pri nas v Rusiji Don Ouichotov!« je zlobno prej dejal, da bi se jo dalo uporabiti za mestni valjar in zato je ona vsem nam razdelila pecivo, samo njemu ne. Da je lahko videla, kako se mu je od nevošljivosti podaljšal nos. Dobro, da ni čula še, kaj je rekel njen mož... Sicer pa je jako dobra za pripravljanje terena. Tako lepih, pol metra globokih smučin pač noben smučarski bataljon ne »spravi skup«, kot ona. Samo, če pade na kaki njivi, potem izkoplje zaostali krompir za dve leti nazaj. Zadnjič pa je neki kmet nad Ribnico, ki je na sneg posul umetnega gnojila, preklinjal, ker mu je vsega odnesla — na hlačah. Pravkar so izvozili progo. Zastavice so že posajene, vse je pripravljeno. Ko bo jutri startalo solnce na svojo vsakdanjo pot, bodo na Klopnem, pri Pisniku in v Ribnici startali naši fantje in brhke smučarke. Za sedaj pa »Smuk!« Pinček. lutrf 7 ! 7 ! Draga lenoba! Jutri torej prične veliki boj. Danes ob tem času so nabite že vse koče od Klopnega vrha čez Planinko do Ribnice. Stari, od solnca opaljeni krmarji vlečejo pri peči svoje pipice in se pogovarjajo. Jutri...? Mladina poje, pleše, nori ob zvokih orglic in gitare. Vse živi v pričakovanju. Vse si želi presenečenj. Uf, trikrat uf, da bi le tolkli mi enkrat one od spodaj, pravijo naši. Zunaj pa se počasi vzdiguje na nebu nebeški pastir — mesec in če pogledaš od zakurjene peči skozi okno na razsvetljeno pokrajino, se tf zdi kakor v pravljici. Pravzaprav ti je res lahko žal, da nisi šel gor. Že pot sama je bila imenitna. Sneg je bil naravnost klas-s-s. (Klas-s-s, to je novi izraz in pomeni pri marib.štu-dentariji prvovrstno, klas-s-s = tuli-i-i = prvovrstno.) Še nam, ki smo mazali s »Tento«, je drselo nazaj. Edini Miha, ta je zadel mažo. Dve uri je gazil pred vse- mi, da smo se kar čudili, ker sicer vedno sopiha zadnji. Potem smo konstatira-li, da si je namazal smučke z marmelado. S pravim, pristnim pekmezom po 12 Din kg. On sicer pravi, da je to napravil pomotoma v temi, no jaz pa vem zakaj, ker sem pozneje videl, da mi je izginila steklenica s konjakom. Zato je od začetka tudi vedno zaostajal in si »popravljal« vezi. Kar se tiče orijentacije, pa je bilo sploh sitno. Včasih smo iskali markacijo in smo vsi hkrati zagledali v temi rdečo piko. Ko smo prišli bližje, smo videli, da je to Petrov rdeči nos, ki mu je zmrznil na zadnji turi in se sedaj prijazno rdeče svetlika. To pa še ni vse nič proti Borutu, ki si je v temi namazal na tri žemlje Kalodont namesto paštete. In on vendar rabi Sidol za svoje zobe, ker ima zlate. — Radi plesa praviš, da si ostal doma. Tu plešemo vsi, ker so nam zmrznili prsti na nogah. Kako je to krasno. Če pogledaš n. pr. gospo Mioo. Sploh vsi imamo skrbi z njo. Kje bo spala? Merimo posteljo — 1 m, merimo njo — 2 m, za vraga, ne gre, pa ne gre. Nekdo Skavtizem Pota čo naših ciljeu Zadnjič smo se zedinili, da hočemo dobre ljudi, to je ljudi, ki bodo stremeli za urejenim odnosom do sebe, do soljudi in do Boga. Kaj pod temi pojmi razumemo, smo zadnjič že naznačili; danes se hočemo pomeniti, kakšna so pota do teh naših ciljev. Edina pot, ki jo poznam, da vede vsaj blizu teh naših ciljev je vzgoja; najprej vzgoja v organizaciji, potem pa posredno vzgoja izven nje. Skavt mora vzgajati povsod, kamor pride. Saj ni treba, da pridiguje, Ako n. pr. pride kot edini abstinent k pivskemu omizju, bo lahko molče sprožil debato o alkoholizmu, ki bo vsaj opozorila na abstinenčni pokret, če že ne bo omajala prepričane vere v alkohol kot dobrino. In tako skavt vzgaja z vsakim dobrim delom, ki ga stori. V naši organizaciji so tri sredstva, s katerimi se vzgaja, to je: tradicija, skupno življenje in življenje v prirodi. Pod tradicijo razumem vse ono, kar je specifično oziroma značilno za našo organizacijo. Sem spadajo naši zakoni in obljuba, vsa skavtska romantika, Baden-Powellovo naročilo o dobrih delih in slično. Ako skušamo opredeliti, k čemu nas vzgaja skavtska tradicija, spoznamo, da pretežko k izpolnjevanju dolžnosti do samega sebe. Seveda tega ne smemo jemati popolnoma absolutno. Ni je menda organizacije, ki bi tako zelo gojila skupno življenje, kakor mi skavti. Od 6. zjutraj pa do 10. zvečer je skavt na taboru v družbi svojih tovarišev in ni je skoraj ure, ko bi bil čisto sam. Med letom pa skrbi za to vodni sistem, sistem, ki deli vso našo organizacijo na nebroj enot po 10 članov, ki imajo skupne sestanke in izlete. Vse to že zgodaj navaja na smisel za skupnost, ob- zirnost do drugih in potom spoznavanja k medsebojni ljubezni in požrtvovalnosti. Tako skupno življenje urejuje naš odnos do soljudi. Tretji del naše vzgoje je življenje v prirodi, ki vzbuja čut zavisnosti od Boga. Kdor je bil že kedaj na taboru, ve,.da je marsikatera večerna molitev ob ognju bila bolj pobožna kot molitve na primer v šoli. Srednik vseh teh vzgojnih faktorjev pa mora biti psihološko izkušen ali pa izobražen, sugestivno uplivajoč vodja. J. Dolar. Opozorilo! Vsako sredo ob 5. pop. predava v realki starešina g. dr. Marinič o prvi pomoči in higijeni. čani obeh stegov naj se .udeleže predavanj polnoštevilno. Sokolstvo Telovadba starejšega članstva Sokolske« ga društva Maribor-matlca se vrši redno vsak torek in petek zvečer v gimnazijski telovadnici ob običajnem času. — Poziva se na polnoštevilno in točno udeležbo. Seja predavateljev prednjaške šole SKJ se bo vršila v pondeljek, dne 19. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu. Prosimo brate: Dr. Pivko, dr. Kovačič, Schaup, Dekleva, Putnikovič, Lavrenčič, Cestnik, Lintner, dr. Pavlič, inž. Vičič, Štukelj, Primožič, Faganelj, da se seje zanesljivo udeleže. — Vodstvo šole. Rekordna žeteu sladkorne pese u Europi Statistika lanskoletne žetve sladkorne pese v evropskih državah kaže ogromni porast produkcije pese m sladkorja. Tako je Češkoslovaška v 1. 1930 pridelala 6.746.000 ton napram 5,552.519 tonam vi 1. 1929; Nemčija 15,854.100 (11,936.658); Avstrija 971.461 (688.200); Rumunija 930.000 (543.100); Danska 1,185.014 (749.862) itd. Skupno se je pridelalo v evropskih državah lani 39,-466.160 ton napram 33.211.983 tonam 1. 1929. Jugoslavija je pač pridelala manj (800.000 napram 1,050.000 V I. 1929), enako tudi Madžarska in Poljska. V zvezi s tem je narasla seveda tudi proizvodnja sladkorja, ki se ga je izdelalo v Češkoslovaški 1,131.118 ton, v Nemčiji 2,508.841 tori, v Jugoslaviji 100.000 ton itd., skupno v vseh evropskih državah 6,167.359 ton, na pram 5,520.812 tonam v 1. 1929. Največji porast v proizvodnji sladkorja izkazuje Nemčija, ki je že skoro dosegla predvoK no proizvodnjo. »Oče vpraša, ali bi nam mogli za kratek čas posoditi vaš gramofon?« »Ali hočete tako pozno plesati?« »Ne, temveč spati!« M. Zraccoi V senci jezuita Zgodovinski roman. 45 Landri, nadebudni sin gostilničarke, je skučil k mizi in zajahal hrbet brata Lubena. »Landri!« je zarohnel Gregoar in zažugal paglavcu s prstom. »Ljubi otrok!« je rekel brat Tibo. »Kar pustite ga, mojster, saj naju zabava... Samo kam je izginil?« Landri je bil izginil kakor kafra; smuknil je bil pod mizo dobrih menihov. Premišljal je v tem skrivališču ; da ne snuje ničesar dobrega je pričelo lesketanje njegovih oči. Za mizo, ki je bila menihoma najbližja, sta sedela dva možaka pri vrču vina. Poleg sebe sta bila položila svoja bareta, s katerih sta viseli dve dolgi oguljeni peresi, rapirja pa sta imela zaradi večje varnosti kar na mizi. Ta dva možaka sta govorila glasno, s širokimi gestami, ter se postavljala v junaških pozah. Kakor sta bila slabo oblečena, zakrpana in raztrgana, vendar sta se izkušal vesti kakor dva velika gospoda. Dolga in koščena obraza, iskreče oči ta košate brki so jima dajali lice dveh strašnih bojevnikov. Brat Luben in brat Tibo sta bila med tem začela svojo večerjo pod dobrohotnim pogledom gospe Gre-goarieve, ki je bila vedno pripravljena postreči. Nič se nista vznemirjala zaradi rokovnjačov, ki sta pila poleg njiju — kajti pravkar omenjena kavalirja sta bila rekla, kaj sta mislila meniha, da sta slišala razgovor svojih sosedov, njiju tihi razgovor pomešan z glasnimi vzkliki, namenjenimi za vsa ušesa. »Grof De Kokarder!...« je rekel eden. »Kaj želite marki Fafnar?...« »Kako vam ugaja to vino? ... (Ali si opazil meniha, ki sedita poleg naju?)« »Rekel bi, dragi marki, da naju bo ljuba gospa Gre-goarjeva čisto razvadila. (Da, vidim ju, smrt božja! Sam hudič nama ju je poslal.)« »Ali kockava še za en vrč, grof Kokarder! (Ali morata imeti nabasane mošnjičke!) Gospa Gregoarjeva, kocke nama dajte!...« Gostilničarka je prinesla kocke. Igra se je začela. »Marki, izgubili te. Držite se dobro. (Sodeč po božanski večerji, ki sta jo naročila kujona, morata biti begata.) Vi ste nav rsti, marki!« »Pa naj bo, dragi moj! £e vidim, da mi je sreča mila. Izgubili ste! (Kaj, če bi ju počakala za kakim vogalom?)« Ta hip pa sta Luben in Tibo obadva hkrati obupno zakričala. »Ogromna podgana je pod mizo!« je zatulil prvi. »Sam hudič jo je poslal!« je zarjul tovariš. »Po nogah mi leze!...« »Čeva mi bo izžrla!...« Gregoar in njegova žena, natakarica in več gostov je priskočila k menihoma. Sveta moža sta bila vstala, da uideta neznani živali, ki ju je trpinčila zavratno že celo minuto. S to kretnjo pa sta v obče veliko začudenje dvignila mizo; posoda, steklenice in vse ostalo se je podrlo z velikim ropotom na tla. Zdaj so zapazil' gledalci, da je nekdo sešil menihoma halji, tako, da sta spojeni oblačili prebrnili mizo, ko sta fratra vstala. »O bogokletno, zločinsko dejanje!« sta zaječala slu- žabnika božja. Oben&m pa se je začulo srdito mijavkanje; izpod mize je šinil po vseh štirih nagajivi Landri. »Prokleti paglavec!« je zarjul Gregoar.« Ali ti jih bom naložil po zadnjici!...« Planil je za njim. Toda »prokleti paglavec« se je umeknil s spretnim skokom v kuhinjo, ne da bi pozabil obdariti gledalce s svojimi najizbranejšimi grimasami. »Ravnati tako z dvema Častitljivima menihoma!« je godrnjal Gregoar, dočim je klečala madam Gregoarjeva na tleh ter razdruževala s škarjemi trd** sešiti halji- Nered je bil kmalu popravljen. Brata Tibo in Luben, pomirivši svoj strah, sta se vrnila k večerji. Med hrupom pa sta se bila splazila grof Kokarde in marki Fraffar prav potihoma k vratom in izginila, pozabivši plačati svoj zapitek. Sicer pa nihče ni opazil njunegj bega. Edini Gregoar je zaječal v svoji duši, ko je vide!, da ne bo nikdar videl denarja za par vrčev svojega najboljšega vina. In storil je na tihem kruti sklep, da hoče biti v bodoče strožji. »Ta Landri je pravcat majhen Satanček!« je reke! brat Tibo. »Samo steklenica dobrega Somurca mi more potolažiti to strašno razburjenje!« je dodal brat Luben. Naročila sta steklenico Somurca in jo izpila nemudoma; sveta moža sta vedela prav dobro, da je treba piti somursko vino sveže, kakor hitro ga prineso iz kleti (Nadaljevanje prih.) V M a r I b o r ii, dne 17. 1931. (Vžarihorshi V C C £ H N I K jatra aBgBBgMBBBBMnMWBBBKBK!3Eiaa3ro.«CBeflEBgaaBI Sl ra n S. usmmtfr:. . . . * i.fi.v } • i * 7 • C7 J i *< Centrala. hrankopanova £ lN a j boljša pralnica ovratnikov je ,,1/deal podmimca-. vet,m,ska - Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII ilektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuja Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48._________________________3106 Sobo in črkoslikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. ^ G -žo Prazne odol steklenice kupuje galanterijska Rosina, Vetrinjska ul. Lep lokal pove uprava Večernika. Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova u!. 14. Nasproti Narodnega doma. 602 Stanovanje, 1 soba, kuhinja, shramba in vrt na Tez-nu, oddam takoj. Vprašati pri stavbeniku Špesu, Tržaška cesta, skladišče. 134 Stanovanja se oddajo v Trubarjevi ulici 7, eno s 3 sobami in kuhinjo, eno z 2 sobami in kuhinjo. Vpraša se tam dnevno od 11. do 12. ure. 157 Trgovskega pomočnika, pomočnico, manufakturista, spretnega prodajalca, zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejmem za februar ali rnarc. Pismene ponudbe pod ' ?00« tir> 123 Nova nerabljena, belo lakirana spalnica za dve osebi na prodaj. Pogleda se od 12. do 14. ure. Naslov v upravi lista. 155 Oddam opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama, Aleksandrova c. 55/1 levo. 116 Kanarčke, prvovrstne Harcerje vrvivce plemenitega rodu prodaja od 100 Din naprej. Franjo Kenič, Maribor, Trstenjakova 2/11, Melje. 149 Vajenko za strojno pletenje sprejme takoj pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6. 108 Velik, svetel trgovski lokal, pripraven za gostilno ali obrt takoj oddam. Vprašati Taborska 11 pri hišniku. 120 Stanovanje, dve sobi in kuhinjo, oddam. Melje, Eriavčeva ulica 10. 142 Ako hočete delati in z lahkim delom zaslužit^ doma Din 7. na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osi-- tek. 128 Kupim rabljen otroški voziček. Naslov v upravi. 164 Stanovanje, dve sobi in kuhinja, takoj oddam. Kratka ulica 5, pri športnem igrišču Rapid. Maribor. 163 Pridnega in poštenega oženjenega delavca iščem, Plača po | dogovoru. Stanovanje prosto. Naslov ■ pove unrava. 162 , Stanovanje, j dve sobi in kuhinjo, oddam. Kratka ) ulica 8, pri športnem igrišču Rapid. 143 Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj ie treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolt vzame popolnoma narazen, emajlira ponikla, vse ležaje temeljito očisti zbrusi ter na novo z najboljšo vazeline namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba .koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba! iz trdega suhega lesa (ena jesen, druga brest), zelo solidno delo ceneno na prodaj. Munda Alojz, Maribor, Taborska ulica 2. 158 Učenko za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 159 Trgovski pomočnik z dvoletno pomočniško prakso iščt službe za trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo »Večernika« pod šifro »Agilen«. 154 Izvošček in avtotaksa Karl Belak, Maribor, Vrtna ulica 17, telefon 2525, se priporoča. 69 Velika prodaja inventurna. V TRGOVSKEM DOMU V MARIBORU Motvoz (špaga), oprti (gurte), iuto, vrvarske izdelke itd. nudi galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor llAtvinUka ulica Zahtevajte povsod ..Večemik v MOTELU HAi.SVJ!BL se toči od danes naprej BOCK-PIVO pivovarne UNION, Maribor Jutri, nedelja, jutranji in večerni koncert. Opravilna številka: E IV 2822/30 Draibeni oblic. Sani gusalne konte razne igrače najugodneje v galanterijski trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 Dne 20. februarja 1931 ob 9 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o Sv. Magdalena vi. št. 351 enonadstropna hiša z vrtno parcelo v Mariboru, Ketttejeva ulica 4; Cenilna vrednost: Din 207.241'—, Najmanjši ponudek: Din 103 620 50. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodiife v Msriboru odd. IV.. dne 7. ianuar;a 1931. rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, tfaribor, Slovenska ul. 4. Znižane cene pri Ti V AR-OBLEKAH od 17. do 31. ]anuarja 1931 V vseh naših podružnicah bo prodaja zaloge s popustom od 20% Podružnice v Mariboru: H. I. TURAD Aleksandrov, ust. I JAKOB LAH aiavni trg 2 NAJFINEJŠI RUM na debela I PIVOVARNA UNION, MARIBOR naznanja cenjenim odjemalcem, da bo dne 17. januarja pričela Izdajati svoje priznano po monakovskem načinu varjeno BOCK-PIVO PRAVA SLIVOVKA na drebnel KONJAK na aeDei«> In v.e vrst. likerja* 1.1. d. JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV. DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV ‘K*„TT1? ^ T? Tl rrr -T,«Tr# »j ^gva '■■ifTV -' jup mgHyyw’ Ponovno Da omogočimo vsakemu opravljati zunanje posle, in to v največji zimi, snegu, brozgi in blatu, prodajamo od danes naprej: 1. Vse ženske galoše, žigosane . . Din na Din 49"- 2. Vse otroške snežne čevlje, žig. Din 69*-, 89*- Din 99’- na Din 59*- 3. Vse ženske snežne čevlje, žig...................................... Din na Din 69"- 4. Vse ženske čevlje iz žameta, žigosane . . Din 89'- na Din 69"- 5. Vse ženske snežne čevlje iz gume ali ga- bardena, žigosane......................Din 129*- na Din 99"- 6. Vse ženske čevlje s patentnim zapiralom (ReifiverschluB), žigosane ...... Din 169*- na Din 129"- Pogledaite naše izložbe! -Obiščite naše prodajalne, pripravili smo za Vas mnogo veselja za mal denar! Inseriraite Pojedina klobas TroDine Veterniku dobite zopet v pivovarni UNION, Maribor 17. in 18. januarja jetrne, krvave in pečene klobase v staroznani gostilni pri „Zvezdi“ na Koroški cesti 48. Najboljša štajerska in dalmatinska vina od Din 10’— naprej. Za obilen obisk se priporoča A. Dergas. Poročilo lz kolekture ANTON GOLEŽ. MARIBOR, Aleksandrova cesta 42. Žrebanje dne 16. januarja 1931. (Za even-tuelne tiskovne napake se ne odgovarja.) Din 200.000.—: St. 95.763 Din 80.000: St. 166.70 Din 60.000.—: St. 41 880 Din 40.000.—: Št. 64 746 Din 30.000.—: St. 77836 Din 20.000.—: St. 48.003 Din 10.000.—: Št. 72.312 Din 7.000.—: Št. 38.319. 72.312 Prihodnje žrebanje dne 10. februarja 1931. 15; NaJceneJšI nakup Opravilna številka: E IX 4389/30 Dražbeni oklic Dne 2. marca 1931 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Gorica vlož, štev, 343 Cenilna vrednost: Din 3808*10 Najmanjši ponudek: Din 2538 74 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX Posojilnica pri Sv. Trojici v Slov. gor. naznanja, da je njen dolgoletni član in tajnik, gospod Jakob ICdvačIč učitelj v pokoju v četrtek, dne 15. januarja 1931 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil jutri v nedeljo, dne 18. januarja ob 15. (3.) uri popoldne pri Sv. Trojici v Slov. gor. Blagemu možu časten spomin! ui Okralno sodišče v Mariboru odd. IX dne 29. decembra 1930. Konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik izdajatelja tu urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S l ANKO DETELA v Mariboru,