ISSN 1855-4717, Februar 2012 [tevilka 2 B LEJSKE NOVICE Pokal Bleda v zimskem plavanju Zaledenelo Blejsko jezero je bilo v soboto, 11. februarja, prizori{~e prav posebnega zimskega {porta. Na ta dan je temperatura vode v jezeru dosegla tri stopinje Celzija, v kopali{~u Grand Hotela Toplice pa so se v »bazen« z 8 do 10 cm debelo ledeno skorjo podali drzni plavalci. Med 44 udele`enci iz desetih dr`av je bilo najve~ Slovencev, sledili so Britanci in Ameri~ani ter posamezniki iz Nem~ije, Avstralije, Finske, Irske, Kostarike in Maroka. Na predve~er prireditve smo v Hotelu Kompas Bled predvajali plavalska filma »Winter Swimming« re`iserja Jacka Brighta, ki se nam je pridru`il na prireditvi in spregovoril nekaj besed o tem drznem {portu ter film »Mo`, ki je preplaval Amazonko«. Prizori{~e tekmovanja se je v soboto dopoldne napolnilo s pogumnimi plavalci, ki so se pomerili v disciplinah 25 m prsno, 25 m prosto, 50 m prosto, nekateri pa so se preizkusili v netekmovalni disciplini »pingvini« - skok v vodo. Gledalci so prireditev spremljali tako v kopali{~u kot tudi na jezeru. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali k organizaciji Pokala Bleda v zimskem plavanju, saj nam je le s skupnimi mo~mi uspelo pripraviti tako ~udovit dogodek, ki je bil s strani udele`encev dele`en {tevilnih pohval. Pokal Bleda v zimskem plavanju bomo izvedli tudi v letu 2013, tako da pogumne plavalce `e sedaj vabimo, da se nam pridru`ijo. Maja Rimahazi, Turizem Bled Prenova strehe na Hotelu Park Sava Hoteli Bled so v februarju pri~eli s pripravljalnimi deli za zamenjavo strehe Hotela Park. Glavna dela se bodo pri~ela konec februarja in bodo predvidoma kon~ana do 6. aprila. Zamenjava strehe predstavlja prvo fazo prenove celotne fasade hotela, ki je nujno potrebna zaradi zagotavljanja ve~je energetske u~inkovitosti hotela. V drugi fazi bo sledila tudi prenova celotne fasade. V postopku priprave na~rta obnove strehe in fasade je dru`ba Sava Turizem naro~ila izdelavo barvne {tudije, ki jo je izdelal blejski projektivni biro Kontura. Kot najprimernej{a barva je bila izbrana grafitno siva, ki bo ohranila zna~aj objekta, kot ga je zasnoval arhitekt Fedja Ko{ir, a je hkrati usklajena z barvami objektov v neposredni bli`ini hotela. Na ta na~in se bo hotel bolje povezal v prostorsko, tudi barvno usklajeno, celoto. Sava Hoteli Bled Aktualno Dragi doma~ini in prijatelji Bleda! Po nekaj toplej{ih zimah je jezero spet vsaj za nekaj dni zamrznilo. Kot je bilo pri~akovati je bil na{ prelepi kraj prava tar~a trum sprehajalcev in drsalcev po niti pribli`no varni ledeni ploskvi. Nekateri so se neprostovoljno namo~ili v skrajno osve`ilni vodi, a vsaj do zdaj, ko to pi{em, hvala bogu {e nih~e zadnji~ v `ivljenju! Ve~ina se na vsa svarila in opozorila itak po`vi`ga. Za prostovoljno kopanje za pokal v zimskem plavanju je bilo treba led celo `agati, kot se ga mora tudi sicer vzdol` nabre`ja, saj lahko sicer zaradi raztezanja izrazito po{koduje dele obale, pomole in podobno. Od Petrana na Mlinem pa do otoka je med ledom potekala tudi plovna pot, ker `upnija obnavlja gostinski del stare me`narije in je seveda zimska sezona, ko stacionarnih gostov prakti~no ni, najbolj idealna za izvajanje tovrstnih del. Treba bo {e malo potrpeti, pa se bomo lahko veselili pestrej{e ponudbe na otoku. Na povabilo dubrovni{kega `upana dr. Andre Vlahu~i}a sva se v za~etku februarja, na dan sv. Bla`a ali po dalmatinsko sv. Vlaha, za{~itnika Dubrovnika, v tem starodavnem mestu mudila skupaj z direktorjem ob~inske uprave Matja`em Ber~onom. V `ivahnem pogovoru v prisotnosti {e dveh uglednih me{~anov, na{ega ~astnega ob~ana gosparja Iva Rudenjaka in kapetana Rikarda Rossettija, smo se menili predvsem o mo`nostih skupnega ~rpanja vse bolj skopega evropskega denarja. Pot domov na takrat {e topli Bled je v dalmatinsko – sibirskih razmerah trajala kar petnajst ur! Pred durmi je sedma redna seja ob~inskega sveta ob~ine Bled v sedanji sestavi. BLEJSKE NOVICE BLEJSKE NOVICE (ISSN 1855-4717) – Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04/575 01 00, www.bled.si, e-mail: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Specom d.o.o.. Odgovorna urednica: Romana Purkart. ^asopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Specom d.o.o.. Elektronski naslov uredni{tva: blejskenovice.bled@ gmail.com. Nenaro~enih ~lankov in fotografij ne honoriramo. ^asopis sodi med proizvode, za katere se obra~unava 8,5 % DDV (Ur. l. RS {t. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {t. 436. Tr`enje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (Bojan Rauh), 040/202 384, bojan.rauh@specom.si. Naslednje Blejske novice izidejo 30. marca, prispevke sprejemamo do 22. marca na naslov: blejskenovice.bled@gmail.com. 2 bodisi na koncu koncev s slab{im `ivljenjskim standardom. Pozanimajte se o novih pogojih, vpra{ajte na Infrastrukturi Bled, mi pa se bomo skupaj potrudili, da vam bomo te informacije v nadaljevanju ~im bolj nazorno predstavili. Med zanimivej{imi to~kami bo vsekakor predlog novega obra~unavanja ravnanja z odpadki – po na~elu »povzro~itelj pla~a« oziroma pla~evanja na podlagi dejanskih odvozov. To je le za~etek nadaljnjih korakov pri uvajanju sistemskih sprememb na podro~ju ravnanja z odpadki, kjer se bosta po novem za~eli zara~unavati {e dve dodatni storitvi: finan~no jamstvo za deponijo na Mali Me`akli in obdelava (sortiranje) me{anih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na deponijo. Za za~etek bodo s tema storitvama obremenjeni gospodarski subjekti, s podelitvijo koncesije pa tudi ob~ani. Do takrat bo za gospodinjstva prevzel breme novih storitev ob~inski prora~un. Vsekakor pa velja na tem mestu poziv: pri ravnanju z odpadki SE NE SPLA^A {pekulirati. Na prvem mestu gre seveda za na{ odnos do okolja, po drugi strani pa na koncu vse skupaj pla~amo ob~ani. Bodisi z dodatnim ~i{~enjem ekootokov, bodisi s sanacijo divjih odlagali{~, Pripravljen je tudi prvi predlog rebalansa prora~una, s katerim med drugim posku{amo po najbolj{ih mo~eh vplivati na prihodnji razvoj obmo~ja pri TVD Partizanu. Stanje nekdanjega Sokolskega doma v samem sredi{~u Bleda ni nikomur v ponos, zato upam, da nam bo skupaj z Visoko poslovno {olo IEDC uspelo re{iti nadaljnje propadanje objekta s pripadajo~im zemlji{~em. Prav tako {irimo stanovanjski sklad ob~ine in spro{~amo dodatna sredstva na podro~ju turizma. Ob~inska seja bo tudi `e v znamenju ob~inskega praznika, saj bomo potrjevali predloge za ob~inska priznanja. Tudi o tem ve~ prihodnji~. Pust se je razen otrok, ve~ine doma~inov letos komaj dotaknil. Tudi v redu, ~e se le ne bi vedno znova progla{ali za turisti~no ikono Slovenije. @e nekaj let se nam ni treba bati, da bi kak{en gostinec ob trumah obiskovalcev pomislil na stojnico s krofi, kak trgovec pa temu najbolj veselemu prazniku primerno vsaj malo okrasil izlo`bo … Ni~ hudega, saj so pred nami `e novi prazniki, 8. marec, dan `ena, in materinski dan, 25. marca, oba namenjena ne`nej{emu spolu in neuradni mo{ki 9. marec, dan spomina na {tirideset zgodnje kr{~anskih mu~encev, ki so leta 320 raje zmrznili v ledeni vodi kot bi se odrekli veri! Lep preostanek zimskih dni vam `elim, {olarjem pa dobro popotnico po kratkotrajnih {olskih po~itnicah. Va{ `upan Janez Fajfar Za varnost ljudi in prometa Medob~inski in{pektorat in redarstvo ob~in Bled in Bohinj je letos za~el izvajati dolo~be Zakona o cestah, ki ureja prevoznost cest. Najprej bodo pregledali ob~inske ceste, kjer potekajo varne poti otrok v {olo oziroma se izvaja dejavnost pobiranja smeti, dostave plinskega olja in podobno. Zakon o cestah namre~ pravi, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakr{nakoli dela na javni cesti, na zemlji{~ih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko {kodovala cesti ali ogro`ala, ovirala ali zmanj{ala varnost prometa na njej. Prepovedano je na cestnem svetu javne ceste postavljati ograje, stebri~ke, zasaditi `ivo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali polj{~ine, name{~ati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Lastniki objektov ob vozi{~u morajo vedeti, da poteka ob vozi{~u varovalni pas, v katerem ni dovoljeno po~eti stvari, ki ovirajo ali ogro`ajo udele`ence v cestnem prometu. Zato morajo poskrbeti, da so `ive meje, veje od dreves in drugo rastlinje obrezani tako, da ne ovirajo ali ogro`ajo prometa. Boris Sodja, MIR Aktualno O~istimo Slovenijo 2012 Vseslovenski prostovoljski ~istilni akciji »O~istimo Slovenijo 2012«, ki bo potekala 24. marca 2012, se je pridru`ila tudi Ob~ina Bled. Zato posameznike, dru{tva, krajevne skupnosti ter druge organizacije v ob~ini pozivamo k sodelovanju, ko bomo z divjih odlagali{~ odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke, poudarek pa je dan sanaciji posameznih, najbolj obremenjenih odlagali{~. Za koordinacijo priprav na leto{njo akcijo v ob~ini Bled skrbi Oddelek za okolje, prostor in infrastrukturo skupaj s pod`upanom, predsedniki vseh krajevnih skupnosti, predstavniki Infrastrukture Bled, kot koordinator pa jo vodi predstavnik Dru{tva za varstvo okolja Miha @van. Poleg priprav na akcijo se so~asno nadaljuje akcija iskanja in odkrivanja divjih odlagali{~, ki se ji lahko pridru`ite tudi posamezniki - podrobnosti o tem si lahko preberete na internetni strani www.ocistimo.si. Za popis potrebujete popisni list, na katerega vpi{ete lokacijo in glavne podatke o odlagali{~u, po mo`nosti naredite nekaj posnetkov ter nato podatke vpi{ete v digitalni register na strani Geopedia, ~e ste ve{~i dela z ra~unalnikom. V nasprotnem primeru pa zbrane podatke posredujte ob~inskemu koordinatorju Mihi @vanu na e-naslov vintgar@gmail.com ali na mobilni telefon 031 617 851. V naslednjih tednih bodo na ravni ob~ine, predvsem pa po krajevnih skupnostih, tekle priprave pod vodstvom svetov KS, z namenom, da se k sodelovanju pritegne ~imve~ dru{tev in ostalih krajanov, po mo`nosti pa tudi prostovoljcev s stroji in prevoznimi sredstvi za prevoz odpadkov na zbirna mesta. Zato boste ob~ani nekaj dni pred akcijo seznanjeni s tem, kje se bodo zbrali prostovoljci, kdo so organizatorji in kje pu{~amo zbrane odpadke, da jih bodo delavci Infrastrukture lahko ~imprej odstranili in deponirali. Glede na dokaj dober odziv v preteklih letih, tudi letos pri~akujemo va{o udele`bo, saj poleg sanacije najbolj mote~ih in nevarnih divjih odlagali{~ `elimo urediti {e va{ka jedra, skupne javne in zelene povr{ine, igri{~a, prireditvene prostore, sprehajalne in turisti~ne poti, {olske poti ter okolico {ol in vrtcev ter obre`ja potokov, rek in obalo jezera. Vse, ki se leto{nje akcije ne boste mogli udele`iti, pa napro{amo, da v tem ~asu poskrbite za urejenost okolice svojih domov, pa tudi obcestnih pasov. Pro{nja velja tudi vsem direktorjem in zaposlenim organizacij, ustanov in podjetij, da v okviru akcije poskrbijo za primerno urejenost svojih objektov, dostopnih poti in bli`nje okolice. Kljub uspe{ni akciji v preteklih letih ter vse bolj uveljavljenemu lo~enemu zbiranju odpadkov pa {e vedno ugotavljamo, da del odlagali{~ na privatnih parcelah nastaja s soglasjem lastnikov ali pa jih ti celo sami uporabljajo za odlaganje raznih odpadkov, ve~krat tudi neprimernih. Gre za deponije razli~nih podjetnikov in obrtnikov s podro~ja gradbeni{tva, zaklju~nih del, lastnikov gradbenih strojev in traktorjev, pa celo kmetov. Seveda `elimo, da se v sanacijo divjih odlagali{~ vklju~ijo tudi lastniki parcel, kjer se le-ta nahajajo ali pa v akciji vsaj dovolijo dostop prostovoljcem na njihova zemlji{~a. Ob koncu {e to - ekolo{ka zavest na{ih ob~anov se pove~uje, bolj{i je tudi odnos do okolja, zato je prav, da vas vse ob~ane ponovno spomnimo, da na Infrastrukturi Bled lahko izkoristite mo`nost brezpla~nega odvoza {tirih kubi~nih metrov kosovnih odpadkov letno in tri kubi~ne metre zelenega odpada, z bonom, ki ga boste prejeli v kratkem, pa boste lahko dobili 50 vre~k za biolo{ke odpadke. Isto- ~asno vas prosimo, da manj{e koli~ine sami pripeljete na zbirno mesto ob Infrastrukturi Bled na Re~i{ki 2, ki je odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure, predvsem pa ne uporabljate prakse posameznikov, ki odpadke enostavno odvr`ejo ob kontejnerjih na eko otokih. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo azbestno cementne ali salonitne plo{~e, bomo 31. marca izvedli zbiranje le-teh po vseh krajevnih skupnostih. Kot prispevek pri odstranjevanju nevarnih odpadkov bo Ob~ina Bled vsem ob~anom, ki bodo oddali plo{~e na ta dan, subvencionirala 50 % cene odvoza in deponiranja. Ta sicer zna{a okoli 200 evrov za tono, kar pomeni pribli`no 60 velikih salonitnih plo{~. Z lokacijami zbirnih mest in urami odjema salonitnih plo{~ vas bomo seznanili v prihodnji {tevilki Blejskih novic. Ob tem le {e opozorilo, da je vse gradbene odpadke (izkopi, ru{evine) mo`no odlagati v gramoznici v Ribnem, zeleni odpad pa v ~imve~ji meri uporabite za kompost. Pred samo akcijo bosta Ob~ina Bled in Infrastruktura Bled d.o.o. poskrbeli za vre~ke in rokavice prostovoljcev ter za pravo~asni odvoz zbranih odpadkov, krajevne skupnosti pa na svojem podro~ju za izvedbo akcije, ki se bodo `e tradicionalno zaklju~ile s kraj{im dru`abnim sre~anjem udele`encev. Z `eljo, da bi s skupnimi mo~mi tudi leto{njo akcijo izvedli kar se da uspe{no, se Vam za va{ trud in sodelovanje `e vnaprej zahvaljujemo! O nadaljnjih pripravah na ~istilno akcijo boste podrobneje seznanjeni preko medijev in internetne strani Ob~ine Bled. Jo`e De`man, Oddelek za prostor, okolje in infrastrukturo Vpis otrok v Vrtec Bled za {olsko leto 2012/13 za sprejem 1. 9. 2012 Star{e vabimo k vpisu pred{olskih otrok v Vrtec Bled za {olsko leto 2012/2013, ki bo potekal od 8. do 13. marca. Vloge za sprejem otroka v vrtec dobite v vrtcu ali na spletni strani www.vrtec-bled.si in jih oddate osebno v ~etrtek, 8. 3. in torek, 13. 3. od 8. do 17. ure, v petek, 9. 3. in ponedeljek, 12. 3. pa od 8. do 13. ure v pisarni svetovalne delavka vrtca ali po elektronski po{ti na naslov: info@vrtec-bled.si. Za {olsko leto 2012/2013 razpisujemo slede~e programe: dnevni program in prilagojeni program, ki trajata 6 do 9 ur dnevno ter poldnevni program, ki traja 4 ali 5 ur dnevno. V dnevni program lahko star{i vpi{ejo otroke od enega leta starosti (oz. dopolnjenega 11. meseca) do vstopa v osnovno {olo, v poldnevnega otroke drugega starostnega obdobja, stare od tri do {est let, prilagojeni program pa je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo odlo~bo o usmeritvi v ta program. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtecbled.si ali na telefonski {tevilki 04 574 21 77. Vrtec Bled Lanska ~istilna akcija v blejskem vrtcu. 3 Aktualno Uskladitev podatkov v RKG-GERK-i Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obve{~amo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 27. februarja 2012 do 6. maja 2012. Vlagatelji morajo urediti GERKe na Upravni enoti vsaj en dan pred vlo`itvijo vloge za kmetijsko subvencijo. Nosilci, ki so v letu 2011 oddali zbirno vlogo, bodo na uskladitev GERK-ov vabljeni s posebnim obvestilom. V primeru, da se vabilu ne bodo odzvali in podatkov v registru ne bodo uredili, bo upravna enota po uradni dol`nosti iz GERK-ov izlo~ila vse povr{ine, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ sodijo v druga kmetijska zemlji{~a. Poudarjamo, da je bilo v letu 2011 na podro~ju, ki ga pokriva upravna enota, izvedeno slikanje, tako da so ortofoto posnetki novi, obnavlja se tudi evidenca dejanske rabe zemlji{~. Kmetijska gospodarstva, ki imajo ugotovljena odstopanja, bodo do ureditve GERK-ov imela onemogo~en vnos zbirne vloge za leto 2012. Iz GERK-ov je potrebno izlo~iti: - vse povr{ine z druga~no vrsto kmetijske rabe oziroma vse povr{ine, ki niso v kmetijski rabi, ~e so ve~je ali enake 100 m2, - iz GERK-ov se mora tak{ne povr{ine izlo~iti tudi, ~e so manj{e od 100 m2 ter jih je v GERK-ih ve~ in skupaj predstavljajo pomembno povr{ino GERK, - iz GERK-ov se izlo~ijo pozidana zemlji{~a in vode, ki merijo ve~ kot 25 m2 ter povr{ine, namenjene skladi{~enju hlevskega gnoja za obdobje, dalj{e od 6 mesecev, ki merijo ve~ kot 25 m2. V GERK se ne uvr{~a travnatih povr{in okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost ter rekreacijskih povr{in (golf igri{~a, parki, zelenice, travnata igri{~a, hipodromi), razen smu~i{~, ~e se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Opozarjamo, da je potrebno izlo~iti vse mosti~ke in druge povezovalne pasove, ki preko nekmetijske ali druge kmetijske rabe povezujejo en GERK. Poleg tega pa mora nosilec urediti vsako druga~no kmetijsko rabo od prijavljene (npr. nova zorana njiva, zasaditev trajnega nasada); vsako prenehanje uporabe kmetijskega zemlji{~a (zaradi prodaje, prenehanja zakupa ipd); vsako na novo pridobljeno kmetijsko zemlji{~e (nakup, zakup, na novo vzpostavljena kmetijska raba npr. zaradi kr~itve zarasti, ~e je v naravi `e vzpostavljena kmetijska raba). Zaradi velikega {tevila kmetijskih gospodarstev z odstopanji pri GERK-ih se je za uskladitev GERK-ov potrebno ~im prej predhodno dogovoriti za termin na upravni enoti, na telefonski {tevilki 04 537-16-22 ali 04 53716-00, int. {t. 52. UE Radovljica 4 Uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2012 Vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe kmetijske politike obve{~amo, da je v leto{njem letu rok za oddajo zbirnih vlog od 27. februarja do 7. maja 2012. Po tem dnevu za~ne te~i zamudni rok vse do 1. junija 2012. Vendar zamujene vloge bodo za vsak zamujeni dan imele zni`anje pla~ila za 1% oz. za pla~ila za bike in vole za 3% (vlo`eni zahtevki v januarju 2012). @e vlo`eno zbirno vlogo bo mo`nost spreminjati od 8. maja do vklju~no 31. maja 2012 brez kakr{nih koli zni`anj pla~il. Ena od novosti v letu 2012 je tudi vklju~itev posebne premije za bike in vole v shemo enotnega pla~ila kot dodatek na pla~ilne pravice. Do dodatka za pla~ilne pravice so upravi~eni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oz. 2008 prejeli posebne premije za bike in vole. Z letom 2012 se uvaja avtomatski zahtevek za ukrep ekstenzivna rejo `enskih govedi, kar pomeni da nosilec kmetijskega gospodarstva na zbirni vlogi ozna~i, da uveljavlja zahtevek za ERG za vse potencialno upravi~ene `ivali na kmetiji. Ostale novosti vam bomo predstavili tudi na izobra`evanju Informiranje kmetov o ukrepih kmetijske politike, ki bo 28. februarja, ob 9.30 uri v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah in ob 15. uri v prostorih KGZ Gozd Bled. Za konec opozarjam vse nosilce kmetijskih gospodarstev, da po po{ti s strani ARSKTRP ne boste prejeli nobenega predtiska ali drugih obrazcev pred oddajo zbirne vloge. Kljub temu lahko vsi uveljavljate ukrepe enako kot v preteklih letih. Tatjana Grilc, terenska kmetijska svetovalka Spomladanska krvodajalska akcija 1. in 2. marca v Festivalni dvorani na Bledu Krvodajalstvo je pomemben del zdravstvenega sistema. Krvodajalci s svojim nesebi~nim darovanjem krvi bistveno pomagajo pri uresni~evanju na~ela samozadostnosti na{e dr`ave na podro~ju preskrbe s krvjo. Uresni~evanje samozadostnosti pomeni, da sami sebi zagotavljamo zadostne koli~ine krvi. Glavni organizator krvodajalskih akcij je Rde~i kri` Slovenije. To nalogo po vsej dr`avi `e od leta 1953 opravlja 56 obmo~nih zdru`enj Rde~ega kri`a. Osnovna oblika organiziranega dajanja krvi so prav redne krvodajalske akcije, ki jih izvajajo posebne mobilne enote Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Krvodajalci lahko vsak torek od 7.30 do 12.00 ure kri darujejo tudi na Centru za transfuzijsko dejavnost v jeseni{ki bolni{nici, krvodajalec pa je lahko vsakdo od osemnajstega do petin{estdesetega leta starosti. Na na{em obmo~ju, to pomeni za ob~ane Ob~in Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, so organizirane tri dvodnevne krvodajalske akcije v Zdravstvenem domu na Bledu in dve enodnevni akciji v Zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici. Poleg rednih, letno na~rtovanih akcij, Obmo~no zdru`enje RK Radovljica organizira izredne krvodajalske akcije. Dijake Srednje {ole za turizem in gostinstvo iz Radovljice dvakrat letno z avtobusom odpeljemo na Jesenice. To so mladi krvodajalci in ve~ina jih kri daruje prvi~. V Centru za transfuzijsko dejavnost v jeseni{ki bolni{nici se seznanijo s krvodajalstvom kot najvi{jo obliko humanega dejanja. Ozave{~anje o pomenu krvodajalstva pri~nemo `e v devetih razredih osnovnih {ol na{ega obmo~ja z rednimi predavanji v okviru predmeta biologija. U~enci devetih razredov Osnovne {ole prof. dr. J. Plemlja Bled pa si krvodajalske akcije v Zdravstvenem domu na Bledu tudi ogledajo. V letu 2011 se je rednih terenskih krvodajalskih akcij udele`il 1.701 krvodajalec, kar pomeni 20 % ve~ kot leto prej. V letu 2010 smo krvodajalce jubilante, ki so darovali kri `e 45-krat in ve~, peljali na izlet in jim podelili zaslu`ena priznanja za njihovo zvestobo krvodajalstvu. Tokratna krvodajalska akcija bo izjemoma v prostorih prvega nadstropja Festivalne dvorane na Bledu, ker so spodnji prostori Zdravstvenega doma Bled zasedeni zaradi adaptacije. Prostovoljke krajevne organizacije RK Bled bodo, tako kot vedno in kot so na{i zvesti krvodajalci `e navajeni, poskrbele, da bo delo nemoteno potekalo. Zavodu za kulturo Bled se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in gostoljubnost. Anica Svetina, Obmo~no zdru`enje RK Radovljica Aktualno Visok obisk na Bledu Med tujimi kraji in mesti, ki so z Bledom sklenili posebno prijateljstvo, pa je tudi Dubrovnik. Blejska delegacija je Dubrov~ane in njihovega `upana dr. Andrijo Vlahu~i}a obiskala 3. februarja. RP Ob~ina Bled ni samo ena najznamenitej{ih turisti~nih ob~in v Sloveniji, pa~ pa ima tudi pomembno protokolarno vlogo. Tako je 9. februarja v spremstvu na~elnika general{taba Slovenske vojske, generala mag. Alojza [teinerja Blejski grad obiskal na~elnik general{taba Avstrijske vojske, general Edmund Entacher. [tevilni infrastrukturni in razvojni na~rti na Bledu mogli za~eti pozimi oziroma v tem hudem mrazu, ki nas je doletel ob koncu zime. Ve~ino investicij bo Ob~ina ponovno, kot se je slikovito izrazil `upan, “izvedla pod zemljo, kjer se ni~ ne vidi”, znano pa je, da so prav ti infrastrukturni posegi najdra`ji. Sicer pa bo ob~inski svet na svoji februarski seji (28. februarja) obravnaval `e prvi rebalans prora~una - razloge je v svojem uvodniku navedel `e `upan, med drugim pa bo svet obravnaval tudi program dela dveh osrednjih blejskih zavodov - za kulturo in za turizem, ravno tako kot gorjanski ob~inski svet pa bo obravnaval tudi program ravnanja s komunalnimi odpadki za leto{nje leto. Med kadrovskimi zadevami bo ob~inski svet razpravljal tudi o leto{njih dobitnikih ob~inskih priznanj, ki jih bodo slavljenci prejeli na slovesnosti ob ob~inskem prazniku, 10. aprila, podrobneje pa jih bomo predstavili v naslednji {tevilki Blejskih novic, 30. marca. Ob~inski svet Ob~ine Bled. Letos ima Ob~ina Bled v na~rtu izpeljati kar osemnajst ve~jih oziroma manj{ih investicij, ve~ ali manj pa so vse investicije z infrastrukturnega podro~ja. Kot pravi `upan Janez Fajfar, bo ena najve~jih dokon~na infrastrukturna ureditev naselja Rebr v Zasipu.” Tam imamo nenehne te`ave in probleme, inevsticija pa nikoli ni bila dokon~ana. Zdaj bomo uredili kanalizacijo, plinifikacijo, javno razsvetljavo, meteorne vode- skratka vse, kar je treba postoriti, da bo Rebr urejen,” pravi `upan. Investicija bo vredna kar dobrih 600 tiso~ evrov. Letos bodo doko~ali tudi obnovo Ceste v Vintgar, Ob~ina pa je pridobila tudi sredstva za obnovo vodovoda Njivice-Mlino (do Savske ceste). Kot so ob~ani in ob~anke verjetno opazili, se pripravlja tudi obnova ~olnarne - kot pravi `upan, je bila `e zelo dotrajana, zdaj pa je v na~rtu, da bi bili stebri betonski, zato del niso Pa {e to: znano je, da je Casino Bled oddal prevzemno ponudbo za prevzem delnic Casinoja Portoro`, ki za uspe{no sanacijo nujno potrebuje sve` kapital. Casino Bled je nato konec januarja objavil konkuren~no ponudbo za vse delnice portoro{ke dru`be in za delnico dru`be ponudil 20 centov, v drugem tednu februarja pa sta tako Casino Bled kot konkuren~ni konzorcij prevzemnikov izkoristila zadnji rok za spremembo prevzemne ponudbe. Ponudba konzorcija je tako narasla na 51 centov, ponudba Casinoja Bled pa na 52 centov. @al do zaklju~ka redakcije odlo~itev lastnikov portoro{kega Casinoja {e ni bila znana. Casino Bled, ki je 25. januarja objavil prevzemno ponudbo za Casino Portoro`, je zavrnil tudi {tevilne o~itke s strani uprave portoro{ke dru`be. Na Bledu so zagotovili, da blejska dru`ba ni insolventna, sredstva za izvedbo prevzema pa so `e deponirana. Ob tem so se tudi javno zavezali, da bodo portoro{ko igralnico sanirali. Romana Purkart 5 Dru{tva, obletnice Gledali{ka skupina Centra za socialno delo Radovljica V okviru preventivnega programa za otroke in mladostnike v Centru za socialno delo Radovljica `e drugo leto deluje gledali{ka skupina »Zj sm pa `e«. Mladostniki se tedensko zbirajo na vajah, ki jih vodi prostovoljka {pela Flis ob sodelovanju strokovnih delavcev Centra. V jesenskem obdobju so pripravili gledali{ko predstavo Vlak, s katero so se decembra predstavili skupinama rejnic in rejnikov iz Radovljice in Jesenic. Na januarsko ponovitev so igralci povabili star{e, prijatelje in pomembne ljudi iz svojega `ivljenja. V dvoranici knji`nice A. T. Linharta v Radovljici, kjer so nam prijazno odstopili prostor, so se obiskovalci za nekaj ~asa v`iveli v potovanje z vlakom in se ob dogodiv{~inah potnikov spro{~eno nasmejali. Poudariti je potrebno, da gre za izviren projekt mladostnikov, ki so aktivno sodelovali v celotnem procesu nastajanja predstave, od ideje do izvedbe, kjer je bilo pomembno sodelovanje in soustvarjanje, s ~imer smo sledili tudi temeljnemu konceptu socialnega dela, ki si prizadeva k iskanju notranjih virov mo~i posameznika. Vklju~eni strokovni delavci in mladostniki smo se nevsiljivo povezali, razmaknili meje Srce se ne boji institucionalnega okvira in dodali novo dimenzijo k direktnemu socialnemu delu. Meta [ilc, CSD Radovljica sre~anje za dru`ine. Za~elo se bo ob 14. uri in zaklju~ilo ob 17. uri. Ostale informacije in prijave sprejema: s. Martina Golav{ek, 031 443 771 ali md.bled@gmail.com. s. Martina Golav{ek Ne{teto razlogov za `ivljenje Ro`nata dlan ~aka nate, odpri jo tudi ti, podaj jo, kadar jo kdo potrebuje, sezi vanjo, ko jo potrebuje{ sam. V soboto, 29. januarja je v Marijinem domu na Bledu potekalo predavanje Gregorja Kuneja, ki pa v svojem bistvu ni bilo predavanje, ampak premi{ljevanje oziroma povzetek predavateljevega osebnega do`ivetja ob sre~anju z bla`enim Lojzetom Grozdetom. Z njim se je sre~al na poseben na~in kot `upnik na Mirni. Aktualiziral je zapiske in pri~evanja, ki govorijo o svetosti tega mladega fanta, vrednega posnemanja v njegovi zavzeti in dosledni vsakdanji dr`i apostola in pri~evalca za Kristusa. Svoje razmi{ljanje je za~el s besedami: »Da je Lojze Grozde za vero prelil svojo kri, se je to lahko zgodilo, ker je bil zvest in trdno zasidran v Gospoda na poti vere v vsakdanjem `ivljenju. Mu~eni{tvo je bila samo krona tej poti. V Grozdetovem `ivljenju lahko prepoznamo {tevilna aktualna vpra{anja odra{~anja, iskanja lastne identitete in klju~nih vpra{anj aktivnega `ivljenja v skupnosti in dru`bi, s katerimi se sre~uje vsak odra{~ajo~ mladostnik«. V prihodnje pa sestre h~ere Marije Pomo~nice vabimo na tretje predavanje, ki bo 17. marca, ob 20. uri. Gostja ve~era bo Metka Klevi{ar. V soboto, 24. marca pa vabimo star{e in otroke na postno 6 Vse ~lanice Skupine za samopomo~ Radovljica, ki delujemo v okviru Dru{tva onkolo{kih bolnikov Slovenije, smo ro`nato dlan {e kako potrebovale. In jo v na{i skupini tudi na{le. Sedaj si podajamo dlani, kadar jo katera od nas potrebuje. Na{e dlani pa ~akajo tudi na druge onkolo{ke bolnice, ki so v procesu zdravljenja, ali pa so zdravljenje `e zaklju~ile, pa se {e niso priklju~ile na{i skupini. ^lanice Skupine za samopomo~ Radovljica vemo, da po odhodu od zdravnikov ostane {e kar nekaj vpra{anj neodgovorjenih. Vemo tudi, da se zdravniki in drugo medicinsko osebje mo~no trudijo, onkolo{kih bolnikov pa nas je vedno ve~. Pa to niso vpra{anja o bolezni, zdravilih, zdravljenju,... To so vpra{anja o na{ih strahovih in ~ustvih, ki nas prevzemajo: strah, sram, ko izgubljamo lase, razumevanju najbli`jih nam oseb, ~ustvih na{ih partnerjev, otrok, prijateljev in sorodnikov, ko se seznanijo z diagnozo rak pri svojem najbli`jem in {e bi lahko na{tevala. Onkolo{ki bolniki poleg zdravljenja mnogokrat rabimo {e nekoga, ki si vzame ~as in nas poslu{a in tudi razume, ker mu je enak. Te poslu{alke in sogovornice pa smo ~lanice Skupine za samopomo~ Radovljica. V imenu Skupine za samopomo~ Radovljica vabim onkolo{ke bolnice in tudi ozdravljenke, da se nam pridru`ijo na na{ih sre~anjih, ki potekajo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 16. uri v prostorih Knji`nice Antona Toma`a Linharta v Radovljici. V okviru teh na{ih sre~anj vedno znova ugotavljamo, da imamo onkolo{ki bolniki ne{teto razlogov za `ivljenje. Milena [imnic, Skupina za samopomo~ Radovljica Dru{tva, obletnice Zbiranje plasti~nih zama{kov z namenom, da podelimo izku{nje. Zahvaljujem se vodstvu dru{tva, da je to izobra`evanje podprlo, saj je bilo po vsebini nekaj ~isto novega in aktualnega. Tudi zato, ker smo na ta na~in omogo~ili mladi predavateljici, da je svoje znanje posredovala nam – starej{im. V dana{njem ~asu je nadvse dobrodo{lo povezovanje mladih s starej{imi. Rozika [pilak, upokojena dipl. med. sestra Jo`e Bucek, 90-letnik V Vrtcu Bled {e vedno pridno zbiramo zama{ke, tokrat za {estletnega Gala, ki ima cerebralno paralizo. Denar od zbranih zama{kov bo dru`ina porabila za nakup posebej prilagojenega avtomobila. Pri zbiranju nam pomagata tudi Dejan in njegova soseda Antonija z Mlinega. Odlo~ila sta se, da bosta zama{ke zopet predala Vrtcu Bled, s tem pa pomagala Galu. V imenu Vrtca Bled se zahvaljujem Dejanu in Antoniji, seveda pa tudi vam, dragi star{i, ki pridno prina{ate ogromne koli~ine zama{kov. Hvala! Karmen Kova~, Vrtec Bled U~na delavnica v Dru{tvu upokojencev 12. februarja je praznoval svoj 90. rojstni dan Jo`e Bucek z Bleda, Jermanka 3. Rodil se je v Bohinjski Bistrici, od koder se je dru`ina kmalu preselila na Blejsko Dobravo. [ole je obiskoval na Jesenicah in se nato zaposlil v `elezarni, kjer je oddelal vseh 40 delovnih let v razli~nih obratih in to brez dneva bolni{ke odsotnosti. Zadnja tri desetletja je slu`boval kot strojnik v hidroelektrarnah v Vintgarju in Pi{kovci. V tem ~asu sta z `eno zgradila hi{o na Gmajni, kjer sedaj `ivita. Gospod Jo`e je letom primerno ~il in zdrav, skoraj vsak dan opravi dalj{i sprehod v naravo in {e vedno kolesari. Z `eno tudi pridno obdelujeta velik zelenjavni in sadni vrt. Ob visokem jubileju so ga obiskali tudi `upan Janez Fajfar s prostovoljkama Rde~ega kri`a Jo`ico Pazlar in Metko Kralj. V prijetnem klepetu v dru`bi najo`jih, `ene Milice, h~erke Jo`ice in sina Slavka, so obudili dogodke iz preteklosti in vse do dana{njih dni. RK Bled Milan Gunde, 90-letnik Decembra in januarja je v Dru{tvu upokojencev na Bledu potekal sklop u~nih delavnic z naslovom Prepre~evanje padcev v starosti. Predavateljica in vodja delavnic je bila Tadeja Hikelj, doma z Bohinjske Bele, ki je absolventka socialne pedagogike ter {tudentka na In{titutu Antona Trstenjaka na oddelku za geriatrijo in medgeneracijsko so`itje. V uvodnem predavanju smo spoznali splo{ne zna~ilnosti padcev v starosti. Sledile so delavnice, vse udele`enke smo prejele priro~nik z naslovom Prepre~evanje padcev v starosti, s pomo~jo katerega je potekala posamezna delavnica in v katerega smo doma zapisovale svoja razmi{ljanja ali lastne izku{nje s padci. Nau~ile smo se vaj za ravnote`je in jih vsako delavnico skupaj ponovile. Tako se je zvrstilo devet sre~anj, v katerih smo se nau~ile veliko novega o tem, kako se varovati padcev doma v stanovanju, na dvori{~u, na ulici in {e kje drugje. Seznanile smo se o tem, kako opremiti ali prilagoditi bivalne prostore, da je gibanje v starosti bolj varno. Za sodelovanje nas je voditeljica pohvalila, saj smo bile zavzete pri razpravah in izmenjavi izku{enj. V skupini smo se prijetno po~itile, saj je prevladovalo prijetno, doma~e vzdu{je. K temu je prispevala tudi mlada voditeljica Tadeja, ki nas je vsakokrat prijazno vzpodbujala k sodelovanju in nas znala diskretno omejiti, kadar smo za{le izven teme pogovora. Spo{tovala je na{a mnenja in izku{nje ter v nas vzbujala zaupanje in varnost. Vsako sre~anje nas je prijetno presenetila z dobrotami iz doma~e kuhinje, kar je sre~anje {e popestrilo. Na zadnjem sre~anju nam je razdelila diplome in nas nagradila z ro`ico. Ob zaklju~ku sre~anj smo bile vse udele`enke enotne, da je bilo izobra`evanje pou~no in koristno, saj je vsaka od nas marsikaj pridobila. Na zadnjem sre~anju smo se dogovorile, da se ponovno sre~amo februarja Rojen Dolenjec iz Novega mesta, ki je svojo poklicno pot {olnika prehodil na Gorenjskem, je praznoval svojo visoko obletnico v domu starej{ih v Bohinju. Na Jesenicah je pre`ivel dobrih 10 let, na Bledu pa skoraj 50. Marsikateri od njegovih biv{ih u~encev se spominja, da je {e pred nekaj leti nabiral kilometre na sprehodih okrog jezera. [port mu je veliko pomenil, saj je bil njegov poklic predmetni u~itelj {porta. Smu~al je do visoke starosti. Povezanost z naravo in ob~udovanje njenih lepot pa je negoval tudi kot fotograf. V ~asu med obema vojnama je bil eden redkih novome{kih fotoamaterjev. Veselje do fotografiranja je ohranil vse `ivljenje in {e vedno vidi izziv v iskanju motivov. V domu je `e pripravil foto razstavo in ima na~rte za naslednjo. @elimo mu {e veliko ustvarjalnih dni. Milan Gunde ml. 7 Prireditve, turizem Gorenjske ob~ine na sejmu Turizem in prosti ~as Najve~ji turisti~ni sejem v Sloveniji, Alpe-Adria-Turizem in prosti ~as, ki je potekal konec januarja na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani, smo za skupno predstavitev tudi letos izkoristile gorenjske ob~ine. V okviru projekta RDO Gorenjska za letos je bila to prva na~rtovana aktivnost. Skupni predstavitveni prostor smo oblikovali z RDO Smaragdna pot, ki povezuje severnoprimorsko in gori{ko regijo. Poleg zrcalne podobe »zelenih« stojnic, sestavljenih iz lesenih gajbic, smo v sredino postavili Alja`ev stolp in planinsko postojanko. Obiskovalci so se lahko na planinski postojanki okrep~ali, v Alja`evem stolpu pa si ogledali kratko predstavitev filma Sfinga. Na drugi strani je bila postavljena stojnica Gori{kih Brd. Prvi sejemski dan smo izkoristili za predstavitev novinarjem, na sejem smo povabili gorenjske `upane. Na otvoritveni slovesnosti sejma je med drugim potekala podelitev nagrade Jakob, ki je nagrada za odli~nost in kakovost v turizmu. Lani je ta presti`na nagrada {la v roke Hotelu Triglav Bled, letos pa jo je za projekt Ekolo{ka vasica gozdnih vil prejel Camping Bled. Gorenjci smo za obiskovalce pripravili tudi nagradno igro, na stojnicah pa predstavili lokalno kulinari~no ponudbo, za katero je poskrbela Srednja gostinska in turisti~na {ola Radovljica, za cvetli~ne aran`maje pa Biotehni{ki center Naklo, pomagal pa nam je tudi Mercator. RDO Gorenjska med ve~jimi projekti letos na~rtuje {e dve predstavitvi strokovni in splo{ni javnosti v tujini in vzpostavitev sistema Zelene kartice Gorenjske. KOLEDAR PRIREDITEV Datum Ura Kraj Naziv prireditve Petek, 24.2. 19h Blejski mladinski center »AVSTRALIJA« - Potopisno predavanje z Bla`em Pretnarjem Sobota, 25.2. 7 – 19h Okoli Blejskega jezera 12 h [portni center Pokljuka 15 h 16 h Velika Zaka Terasa Kavarne Park 20 - 24h Restavracija Panorama Humanitarni tek na Bledu – Never give up – te~em da pomagam Eurosank 2012 – najatraktivnej{i slalom v zgodovini slovenstva! @ongliranje na ledu s ~upakabro Eko pod smreko: predstava za otroke o varovanju na{ega planeta Smu~arski ples Nedelja, 26.2. 7 - 19 h Okoli Blejskega jezera Humanitarni tek na Bledu – Never give up – te~em da pomagam Sreda, 29.2. 19 h Info sredi{~e TNP Sredin ve~er: Odprtje fotografske razstave Zemlji na ko`o napisano Petek, 2.3. 14 h Rudno Polje - Pokljuka Tour de ski Gorje - Pokljuka Sobota, 3.3. 20 - 24h Restavracija Panorama Plesni ve~er Nedelja, 4.3. 10 –12h Hotel Triglav Bled 15 –18h Kavarna Park 16 h 18 –22h Zadru`ni dom Ribno Restavracija Panorama Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (4 do 12 let) Nedeljsko popoldne ob kitarski glasbi Otro{ke matineje z dedkom in Miri Dru`abna sre~anja za starej{e ob~ane 18 h Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Predstavitev pesni{ke zbirke “Anine pesmi” Ane Markelj z Bleda 19 h Info sredi{~e TNP Sredin ve~er: Odprtje fotografske razstave Janeza Kramarja 16 –19h Kavarna Park 20 h Festivalna dvorana Sladke (~okoladne) urice. Samo za `enske: izbor sla{~ic po 1 EUR. Trio Eroika z gosti - `ametni koncert ob dnevu `ena. od 12 h dalje Grill restavracija Hotel Lovec Posebna ponudba ob dnevu `ena, mu~enikov in tudi »gregorjev«. Kranjska Gora 51. Pokal Vitranc v alpskem smu~anju Kranjska gora 10h [portni center Pokljuka 11 h Golf igri{~e Bled 15 –17h Terasa Kavarne Park 19 h Hotel Triglav Bled 20 –24h Restavracija Panorama 22. Poklju{ki maraton Adriatic Slovenica Tam kjer pti~ki pojo: voden sprehod po ornitolo{ki poti, primeren za dru`ine Pozdrav pomladi: folklorna in kulinari~na prireditev. Pri nas se pti~ki `enijo, kaj pa pri vas? – kulinari~no zabavni ve~er Plesni ve~er: Gregorjevo – praznik zaljubljencev 19 h Info sredi{~e TNP Komedija Jeppe s hriba (L. Holberg), KD Rudija Jedreti~a Ribno 15. –18.3. Planica Svetovni pokal v smu~arskih skokih Planica 2012 16. –18.3. Pokljuka Finale regionalnega pokala v biatlonu 10 –12h Info sredi{~e TNP 10.30 h Info sredi{~e TNP 20 - 24h Restavracija Panorama Triglavski narodni park – Triglavska tr`nica, SOS: (Krajinski park Kolpa) Triglavski narodni park – Brihta raziskuje: Krajinski park Kolpa Plesni ve~er Sreda, 7.3. ^etrtek, 8.3. 8. – 15.3. 10. - 11.3. Sobota, 10.3. Turizem Bled Sreda, 14.3. Pravlji~na Pokljuka Dolge mesece je bila Pokljuka eno redkih {portnih in turisti~nih sredi{~, kjer je bilo v leto{nji zimi mogo~e te~i na smu~eh, se sankati in kepati. Kljub snegu, ki je v februarja pobelil tudi ni`je le`e~e predele, pa Pokljuka vseeno ostaja eno glavnih gorenjskih pribe`ali{~ za pobeg iz urbanega vsakdana. V [portnem centru Triglav Pokljuka na Rudnem polju so v leto{nji zimi pripravili 8 Sobota, 17.3. Prireditve, kultura Nedelja, 18.3. Torek, 20.3. 21 h Cocktail bar A'propos Apropo jazz Jam Session – Koncert skupine Samboja, sledi jam session 10 –12h Hotel Triglav Bled 16 h 18 –22 h Zadru`ni dom Ribno Restavracija Panorama Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (4 do 12 let) Otro{ke matineje z dedkom in Miri Dru`abna sre~anja za starej{e ob~ane 18 h Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled Predavanje Ruth Podgornik Re{ z naslovom "Sezonski okras doma". Pokljuka 52. Svetovno voja{ko prvenstvo v smu~anju CISM Info sredi{~e TNP Odprtje likovne razstave Anine Furness in projekcija filma 20. –23.3. Sreda, 21.3. 19 h 21. - 23.3. Festival Travel Zoom Petek, 23.3. 19 h Restavracija Promenada Kulinari~ni ve~er: Zme{ani fusion s francoskimi vplivi po Binetovo Sobota, 24.3. 19.30 h Zadru`ni dom Ribno 20 - 24 h Restavracija Panorama Komedija “Za narodov blagor” Premierna uprizoritev dramske skupine KD Rudija Jedreti~a Ribno Plesni ve~er Nedelja, 25.3. 19 h Zadru`ni dom Ribno Proslava ob 110-letnici KD Rudija Jedreti~a Ribno ^etrtek, 29.3. 18 h Knji`nica Bled 18 h Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled 20 h Festivalna dvorana Predavanje: @ivljenje medvedov v Sloveniji, kot ga razkriva GPS telemetrija Delavnica: "Da nav vornga dol pr{va" - izdelovanje velikono~nih butar - b’ganc Gledali{ka igra ODSPEJSANI 20 h Vila Bled Petek, 30.3. Najbolj{e stvari so tri – Ve~er treh blejskih chefov Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridr`uje pravico do spremembe programa. Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si. @ametni koncert Tria Eroika ob dnevu `ensk razli~ne {portne in dru`abne prireditve. 25. februarja bo v sodelovanju s Tonetom Fornezzijem-Tofom potekalo `e osmo atraktivno sankanje z razli~nimi doma izdelanimi in fantazijsko oblikovanimi sne`nimi vozili poimenovano EUROSANK. 10. marca bo pravi teka{ki praznik, tako za popolne teka{ke za~etnike, rekreativne smu~arje teka~e, kot za vrhunske {portnike. 22. Poklju{ki maraton Adriatic Slovenica in Dnevnikov zimski dru`inski dan bosta kot nala{~ za preizkus bodisi na 21-kilometrski tekmi, 2-kilometrski preizku{nji, namenjeni za~etnikom bodisi u~enju teka na smu~eh, animaciji na snegu in preizkusu biatlonskega streljanja. Med 16. in 18. marcem bodo Pokljuko zasedli biatlonci iz alpskih dr`av, ki se bodo potegovali za naslove na regionalnem pokalu. Od 20. do 23. marca bo Pokljuka dihala s svetovnim voja{kim prvenstvom. Po zaklju~ku sezone biatlonskega svetovnega pokala se najbolj{i slovenski biatlonci spet preselijo na proge pod Vi{evnikom, kjer jih boste 24., 25. in 27. marca lahko spremljali na tekmah dr`avnega prvenstva. skupina Dr. France Pre{eren @irovnica letos praznuje 20-letnico delovanja. Sestavlja jo 12 pevk in pevcev, ki so v svoji zgodovini osvojili `e 14 priznanj, tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tokrat boste imeli prilo`nost videti zasedbo trio Eroika v prepevanju `ametnih skladb namenjenih zlasti `enskam, ki na ta dan praznujejo svoj praznik. Senta Avbelj, RTA Naj slavec poje 2012 V ~udovito romanti~nem okolju Blejskega jezera se v ~etrtek, 8. marca, ob 20. uri v Festivalni dvorani obeta nepozaben koncert z vrhunskimi slovenskimi glasbeniki, ki bodo po dolgem ~asu zopet nastopili na Bledu. Ve~er bo popestrila tudi Me{ana pevska skupina dr. France Pre{eren iz @irovnice pod vodstvom Irene Kosma~. Matja` Robavs, Metod @unec in Alja` Farasin, bolj znani kot zasedba Eroika, so bogatej{i za tretji album z naslovom `ivljenje. Me{ana pevska Revija odraslih pevskih zborov Ob~ine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, »Naj slavec poje 2012« bo tudi letos v baro~ni dvorani Radovlji{ke gra{~ine, pevski zbori se bodo predstavili v dveh ve~erih in sicer v soboto, 10. in v nedeljo, 11. marca, prireditvi pa se bosta za~eli ob 18. uri. Revija bo gostila 21 zborovskih skupin, oziroma 363 pevk in pevcev. Izvedli bodo 63 skladb. Doma~emu ob~instvu se bo predstavilo 13 zborov iz radovlji{ke ob~ine, 4 zbori iz blejske, 3 iz bohinjske in 1 iz gorjanske ob~ine. Na reviji bodo svoje programe predstavili `enski, mo{ki, me{ani pevski zbori in ve~je ter manj{e vokalne skupine. Ob~instvo bo dele`no pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Dvodnevno revijo odraslih pevskih zborov bo v umetni{ko – strokovnem pogledu spremljala strokovnjakinja s podro~ja zborovske glasbe Andreja Martinjak. Tatjana Kr`i{nik, JSKD Obmo~na izpostava Radovljica 9 TNP Rezultati ankete o razvojnih pogledih mladih v Triglavskem narodnem parku V okviru priprave na~rta upravljanja za Triglavski narodni park je bila izvedena anketa o razvojnih pogledih mladih, ki imajo stalno prebivali{~e v TNP. Izvedeti smo hoteli, kako mladi razmi{ljajo o svoji prihodnosti glede bivanja in zaposlitve, kako vrednotijo cilje parka, kak{ne podpore pri~akujejo ter kaj vse vpliva na kakovost njihovega `ivljenja v parku. Zanimalo nas je tudi, kaj menijo o nevarnostih in tveganjih za TNP v prihodnjem desetletju. Velika ve~ina anketirancev (73 %) je odgovorila, da bo v prihodnosti `ivela v istem kraju bivanja v TNP, 9 % se jih bo preselilo izven obmo~ja TNP. Ve~ina anketirancev (61 %) si `eli biti zaposlena v javnem sektorju ali v lastnem podjetju, v kmetijstvu 33 %, v turizmu 29 %. Najve~je razvojne prilo`nosti v parku vidijo v turizmu in kmetijstvu. Mladi, ki `elijo ostati v parku, si `elijo predvsem prijazno administrativno okolje, manj birokratskih ovir in nepovratna sredstva za nalo`be ter odpiranje delovnih mest. Klju~ni pogoji za `ivljenje v parku so zaposlitvene mo`nosti, mo`nost ureditve bivanja, bolj{a kakovost `ivljenja in manj razli~nih ovir. Med dejavnostmi, ki vplivajo na kakovost `ivljenja v parku je glede na dele` anketirancev, ki dejavnost uporabljajo, na prvem mestu uporaba sprehajalnih poti, zdravstvenega doma, po{te in zobozdravstvenih storitev. Anketa je jasno pokazala, da je za anketirance najpomembnej{i cilj »omogo~iti ohranjanje poseljenosti in ustrezno kakovost `ivljenja prebivalcem narodnega parka z razvojem dru`benih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanj{ati obstoje~e in prepre~iti dodatno obremenjevanja okolja »(38,9 %), ob tem pa je tudi varstvo narave za anketirance zelo pomembno, saj je na drugem mestu uvr{~en cilj »ohraniti naravo in njene ekosisteme ter naravne procese, biotsko raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajine«. Anketiranci so jasno povedali, da je cilj Ko Zemlji pi{emo po ko`i ohranjanja poseljenosti tudi najte`je dosegljiv; najve~ odgovorov, ki se nana{ajo na nevarnosti in tveganja se nana{ajo ravno na negativne demografske procese. Ve~ina anketirancev je zaposlena v zasebnem sektorju in samozaposlena v lastnem podjetju ali kot samostojni podjetnik. To podro~je gospodarske organiziranosti je hkrati najbolj prepu{~eno samemu sebi in najbolj potrebuje svetovalno in razvojno pomo~, zato so na prvem mestu potrebe po nepovratnih sredstvih in ugodnih kreditih. Vse to ka`e na veliko potrebo po u~inkoviti razvojni slu`bi. Kakovost bivanja v parku je, kot je pokazala anketa, v veliki meri odvisna od kakovosti razli~nih storitev, med njimi najbolj vrtca, osnovne {ole in zdravstvenega doma. Ur{ka Smukavec (TNP), @arko Mleku` (Mleku` Consulting) po pu{~avah sveta. Razstava bo na ogled do 18. aprila. Pred kratkim je v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije iz{el vodnik Triglavski narodni park in kulturna dedi{~ina. Na sredinem ve~eru 7. marca nam bo nov vodnik predstavila njegova avtorica, sodelavka TNP, Tea Lukan Klav`er. Vabljeni pa tudi na gledali{ki sredin ve~er 14. marca, ob 19. uri, ko nam bodo komedijo Jeppe s hriba zaigrali ~lani igralske zasedbe KD Rudija Jedreti~a iz Ribnega. Vabljeni! Ana Marija Kunstelj, TNP Za~asne upravljavske smernice TNP V Info sredi{~u TNP Triglavska ro`a na Bledu bomo 29. februarja, ob 19. uri v sodelovanju z Agronomskim oddelkom Biotehni{ke fakultete v Ljubljani odprli razstavo Zemlji na ko`o napisano, ki je lani spomladi napolnila Jakopi~evo sprehajali{~e v Parku Tivoli v Ljubljani. Fotografije velikega formata Marka Modica, ki s spremnimi besedili Iztoka Osojnika postavljajo gledalcu vpra{anja, na katera bi morali vsi skupaj najti odgovore, ne more nikogar pustiti hladnega. Kaj pi{emo zemlji na ko`o? Kaj se dogaja s slovenskimi kmetijskimi povr{inami? V kak{nem odnosu sta kvaliteta hrane in kvaliteta zemlje? Na ve~eru odprtja razstave nam o prsti, kot o skritem delu narave predaval sodelaves TNP, dr. Toma` Kralj. Razstava bo pred Info sredi{~em in v njem na ogled do 3. junija. 7. marca, ob 19. uri pa bomo odprli fotografsko razstavo Janeza Kramarja, ~lana Foto kluba TNP, z naslovom Pu{~ave. »Popolna ti{ina, razse`nosti prostora, brezkon~na obzorja in naravnost neverjetne jutranje in ve~erne svetlobe in barve, so me v teh odmaknjenih koti~kih na{ega planeta mo~no prevzele, hkrati pa so ob tem tudi spoznanja o na{i ~love{ki majhnosti in minljivosti.«, je zapisal avtor razstave. Za odprtje razstave je pripravil tudi projekcijo fotografij s svojih potovanj 10 S sklepom ministra za okolje in prostor dr. Roka @arni}a so od 12. januarja 2012 v veljavi za~asne upravljavske smernice, ki dolo~ajo vsebine za upravljanje narodnega parka ter cilje in operativne naloge. Za~asne upravljavske smernice se uporabljajo do sprejema prvega na~rta upravljanja za Triglavski narodni park, ki bo urejal upravljanje narodnega parka za desetletno obdobje. Dokument med drugim vklju~uje pravne podlage za dolo~itev upravljavskih smernic ter dolo~a obmo~je upravljanja, izhodi{~a za upravljanje narodnega parka, oceno stanja z vidikov ohranjanja narave, upravljanja prosto`ive~ih `ivali in ribolova, lastni{tva in spodbujanja trajnostnega razvoja, klju~ne izzive in prioritete upravljanja v obdobju veljavnosti upravljavskih smernic. Za~asne upravljavske smernice veljajo na obmo~ju narodnega parka (83.982 ha), v nekaterih primerih pa tudi zunaj parka: na obmo~jih parkovnih lokalnih skupnosti (na podlagi drugega odstavka 10. ~lena ZTNP-1), na delih posebnih varstvenih obmo~ij (na podlagi 7. to~ke prvega odstavka 42. ~lena ZTNP-1) in v primeru, da se razvojne usmeritve nana{ajo na komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, nadstandardni razvoj dru`benih dejavnosti, nadstandardno izvajanje dr`avnih in lokalnih javnih slu`b, razvoj parkovne infrastrukture ter spodbujanje obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev. Dolo~itev za~asnih upravljavskih smernic dolo~a Zakon o TNP. Javni zavod TNP je smernice pripravil v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije in organizacijami, pristojnimi za upravljanje ali rabo naravnih dobrin. Dokument je na voljo na spletni strani TNP na http://www.tnp.si/news/more/zaasne_upravljavske_smernice_tnp/ Triglavski narodni park Kultura, mladi Razstava Kumerdejevih nagrajencev poskrbel za kar nekaj komi~nih vlo`kov. V drugem delu ve~era pa smo lahko spremljali otro{ki muzikal Fantom v glasbeni sobi avtorice Janet Gardner v slovenski razli~ici, ki je nastal pod mentorstvom Primo`a Ker{tanja, za koreografijo pa je poskrbela Sonja Imerovi~. Zgodba o duhu, ki igra na klavir v glasbeni sobi, nas je popeljala skozi vsem poznane skladbe Chopina, Dvoraka, Beethovna in drugih znanih skladateljev, katerim je smiselno dodano besedilo in tako tvori zgodbo. U~enci so se tako ve~ kot odli~no predstavili tako na pevskem, plesnem kot tudi na igralskem podro~ju. U~itelji in u~enci glasbenega centra DO RE MI v novem letu `e snujejo nove projekte, prizadevali si bomo, da bomo na{ kraj obogatili s kvalitetnimi glasbenimi dogodki. Glasbeni center DoReMi Ob leto{njem kulturnem prazniku V Knji`nici Bla`a Kumerdeja na Bledu februarja predstavljamo nagrajence, ki jim je Zavod RS za {olstvo podelil Priznanja Bla`a Kumerdeja za odli~no partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobra`evalnih ustanovah za leto 2011. Slovesna podelitev je bila 1. februarja v Ljubljani, otvoritev razstave nagrajencev pa 3. februarja v blejski knji`nici. Kulturni program so pripravili u~enci Osnovne {ole prof. dr. Josipa Plemlja in u~iteljski zbor Vu~'ce Osnovne {ole Gorje. Vsako leto Zavod Republike Slovenije za {olstvo podeli pet priznanj zaslu`nim vzgojiteljem, u~iteljem, profesorjem in ravnateljem. Bla` Kumerdej, razsvetljenec, jezikoslovec in {olnik, Linhartov prijatelj in ~lan Zoisovega kro`ka, je bil rojen 1738 v Zagoricah na Bledu. Kon~al je {tudij prava, filozofije in teologije na Dunaju. Z Domoljubnim na~rtom se je zavzel za uvedbo slovenskega jezika v nedeljske {ole na Kranjskem, za priredbo slovenskega abecednika in poslovenjenje {olskih knjig. Zavzemal se je za usposobljene u~itelje, ve{~e branja in pisanja ter za njihovo izpopolnjevanje. V {olah naj bi se u~enci u~ili z razumevanjem in ne na pamet. Bla` Kumerdej je bil ravnatelj normalke v Ljubljani in okro`ni {olski nadzornik v Celju. Izdal je prvo dvojezi~no berilo za tedanje elementarne {ole VADENJA ZA BRATI… (1778). Z Jurijem Japljem je prevajal sveto pismo. Sestavljal je slovar in slovnico kranjskega jezika.Vloga Bla`a Kumerdeja je med razsvetljenci za razvoj {olstva in izobra`evanja zelo pomembna. V Knji`nici Bla`a Kumerdeja smo z razstavo nagrajencev `eleli predstaviti njihovo delo ter utrip `ivljenja njihovih vrtcev in {ol. Razstava v ~italnici blejske knji`nice bo na ogled do konca februarja, potem pa nas ~akajo `e nove vsebine. ...se je na Bledu dogajalo marsikaj! Razli~ni dogodki in prireditve, ki so jih pripravili ljudje razli~nih starosti, zdru`eni v razli~na dru{tva, so odmevali `e vse od 3. februarja pa vse do prazni~nega dne, ko je bila osrednja slovesnost pred Pre{ernovim spomenikom na Bledu. Tam so se na svoji poti od Radovljice do Vrbe ustavili tudi ~lani zgornjegorenjskega zdru`enja veteranov vojne za Slovenijo, ki so se potem odpravili naprej do osrednje slovesnosti ob Pre{ernovi rojstni hi{i. (na fotografiji). Romana Purkart Slovenski kulturni praznik v vrtcu in {oli na Bohinjski Beli Irena Razingar, Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Fantom v Festivalni dvorani 17. decembra so u~enci glasbenega centra DoReMi v Festivalni dvorani Bled pripravili prazni~ni koncert. V prvem delu ve~era so se predstavili u~enci v komornih zasedbah in pevskih zborih, prvi~ pa smo na odru zasli{ali tudi orkester. Prvi~ so se u~enci pod vodstvom Mateja Wolfa lotili tudi jazza in navdu{ili z izvedbo skladbe Cantaloupe island. Program je simpati~no povezoval Tom Varl, ki je med to~kami V vrtcu in {oli na Bohinjski Beli smo tudi leto{nji kulturni praznik obele`ili s skupnim kulturnim programom. Ta nas je obogatil z mnogimi drobci, ki so sestavili pisan mozaik otro{ke izrazne mo~i: slovenska himna, ki so jo zapeli {olarji, evropska, ki sta jo u~enki zaigrali na violino in violon~elo, skupina najmlaj{ih otrok iz vrtca, ki so v pesmici postali son~ki, {olarke, ki so program popestrile s skladbami na violini, skupina starej{ih otrok iz vrtca s petjem in koreografijo na temo ure, {olarji, ki so nam z besedo in sliko pribli`ali Pav~kovega Jurija Murija v Afriki. Na{e dru`enje smo sklenili s pesmico o zimi, ki smo jo zapeli vsi skupaj. Veronika Koselj 11 Mladi, {port Mesec kulture v Vrtcu Bled Ljudsko glasbo smo spoznavali z Natalijo Koro{ec in Iztokom Pesrlom, ki sta nam predstavila improvizirane glasbene in{trumente, na katere so igrali neko~. Tako smo se preizkusili v igranju na grablje, ribe`en oziroma perivnik in lesene pal~ke. Nekateri zaposleni so ob spremljavi harmonike prikazali igro s klobuki. U~enci glasbenega centra Do-Re-Mi so nam pod vodstvom Nu{e Sokli~ predstavili svoje in{trumente in nanje zaigrali. V ve~namenskem prostoru smo se zbrali tudi na glasbenih minutkah z ljudskimi vi`ami. Tokrat smo peli ob zvokih kitare, citer in harmonike. Na kitaro nam je zaigral vzgojitelj Ale{, zvok iz citer je zvabila Francka Poga~nik, harmoniko pa je raztegnil Tilen Zupanc. Marija Pogorevc nam je zapela nekaj ljudskih pesmi. Mesec februar je v vrtcu na Bledu in na Bohinjski Beli kulturno obarvan. Ker izvajamo projekt Iz roda v rod, je ta rde~a nit vidna tudi v prireditvah in dejavnostih, ki se izvajajo v posameznih skupinah ali v ve~namenskem prostoru vrtca. V vsaki skupini imamo dve lutki - pastirico in pastir~ka, ki nas spremljata pri petju ljudskih pesmi, pri rajalnih igrah, ljudskih iz{tevankah, prstnih igrah… Nekatere lutke otroci vzamejo domov in skupaj s star{i v poseben zvezek zapi{ejo njihove skupne do`ivljaje. Star{i zapi{ejo tudi pesmice, igre in na~in praznovanja obi~ajev kot so jih do`iv- ljali v svojem otro{tvu oni ali njihovi predniki. Tako bomo vsi skupaj prispevali k ohranjanju na{e bogate kulturne dedi{~ine. Ob Pre{ernovem dnevu smo pripravili proslavo, na kateri so nastopali otroci starej{ih skupin, nekatere strokovne delavke pa so izvedle igrano deklamacijo Povodni mo`. Brali smo njegove pesmi, risali portrete, si ogledali pesnikove slike, pisali s peresom, starej{i otroci pa so obiskali spomenik Francetu Pre{ernu na Bledu in njegovo rojstno hi{o v Vrbi. Ob kulturnem prazniku smo posebno pozornost namenili tudi domovinski vzgoji. Peli smo himno, barvali slovensko zastavo, spoznavali grb in narodno no{o. Obisk Stojanove mame v vrtcu Otroke iz vrtca na Bohinjski Beli je v januarju obiskala Stojanova mama. Dru`enje starej{e in mlaj{e generacije je bilo spro{~eno in prijetno, otroci so radi prisluhnili pogovoru v nare~ju. Ogledali smo si, kako se »{trika {tumfe«, kar danes doma vidijo le {e redki otroci. V vrtcu si `elimo {e ve~ tak{nih obiskov. Maja Poklukar, vrtec na Bohinjski Beli »Vozi me vlak v daljave« na Bohinjski Beli Na hodnikih in stopni{~ih {ole na Bohinjski Beli smo skupaj z O[ Antona Jan{e iz Radovljice pripravili razstavo fotografij vlakov mladega doma~ina Janeza Tonejca. Na otvoritvi so s prisr~nim kulturnim programom nastopili u~enci O[ Antona Jan{e ter otroci iz vrtca in {ole z Bohinjske Bele. Janez Tonejec, rojen leta 1992, `ivi na Bohinjski Beli, od ~etrtega razreda pa se je {olal v O[ Antona Jan{e v Radovljici. V zgodnjih otro{kih letih se je v doma~em kraju sre~al s sopihajo~o lokomotivo in sajastimi `elezni~arji, ki so mu na njegovo mahanje odgovorili s piskanjem. Dogodek ga je zaznamoval za vse `ivljenje. Star{i in u~itelji, ki so v {olskih letih `eleli razveseliti Janeza, 12 Luka Benedi~i~ nam je zaigral na harmoniko ob otvoritvi razstave na temo domovinske vzgoje. Ker smo v februarju spoznavali stare predmete, glasbene in{trumente, pekli kruh in veliko ustvarjali, smo razstavili prti~ke z motivi nageljnov, lon~ene posodice, lire, na{e pesnitve in pravljice in druge izdelke. Na pustni torek so se v vrtcu zbrale pisane ma{kare in mrzlo zimo preganjale s pustnim rajanjem. Kulturno pester februar je za nami, pa se pustimo presenetiti kaj nam bo prinesel pomladni mesec marec. Kolektiv Vrtca Bled so mu omogo~ili oglede in vo`nje z muzejskim vlakom. Spoznal in spoprijateljil se je z mnogimi `elezni~arji na vlaku in v `elezni{kem muzeju v Ljubljani. Svoje vtise je shranil na {tevilne fotografije in kratke filme, te pa nalo`il v ra~unalnik. Ob njem je pre`ivel veliko dni in ve~erov. S pomo~jo simulatorja se je nau~il upravljanja parne lokomotive, zato je bilo opazovanje strojevodje in kurja~a pri njunem delu {e bolj zanimivo. Na razstavi predstavlja samo nekatere od mnogih svojih fotografij. Razstava bo na ogled {e do sredine marca, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, {e posebej pa nanjo vabimo doma~ine Bohinjske Bele. Maja Poklukar Mednarodni ko{arkarski turnir Bled 2012 V soboto, 3. marca bo v blejski osnovni {oli potekal mednarodni ko{arkarski turnir za de~ke letnika 2001 in mlaj{e (U11). Turnirja se bodo poleg doma~e ekipe udele`ili tudi mladi ko{arkarji KK Jesenice, avstrijska ekipa Radenthein in hrva{ki ko{arkarji iz Umaga. Tekmovanje se bo za~elo ob 9. uri v veliki telovadnici O[ Bled. Vabljeni vsi ljubitelji ko{arke za pomo~ pri navijanju! Vesela ko{arka [port Blejski teka{ki navija~i na Rogli in v Milanu Blejski navija~i so obiskali tekme za svetovni pokal v smu~arskih tekih na Rogli lani decembra in v Milanu januarja letos. Navdu{enci nad tem zimskim {portom na bli`njih prizori{~ih svetovnega pokala namre~ niso `eleli zamuditi nastopov odli~nih slovenskih, {e posebej pa blejskih smu~ark teka~ic. Alenka ^eba{ek s Sela pri Bledu je odli~nim nastopom v leto{nji sezoni na Rogli, ko je bila 28., dodala {e nekaj FIS to~k. Katja Vi{nar je na Rogli dosegla drugi najbolj{i rezultat sezone, 10. mesto. Obe sta nastopili tudi v Milanu, kjer je bila Vi{narjeva po nesre~ni napaki 21., ^eba{kova pa 22. Poleg slovenskih nastopov, so blejske navija~e zanimali tudi norve{ki. Na tekmovanju v Milanu so predstavili prav posebno slovensko-norve{ko zastavo. Pred smu~arji teka~i je {e kar nekaj tekem svetovnega pokala, ki se bodo odvijale predvsem na severu Evrope. Dr`imo pesti! 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 Kopitar najbolj{i strelec v kategoriji mal~kov leta 1999, najbolj{i igralec tega leta pa je bil Jan Mur{ak, ki nas danes tudi razveseljuje s svojo igro v ligi NHL. Naj omenimo {e nekaj igralcev, ki so pustili odli~en vtis na na{ih dosedanjih turnirjih in sicer @iga Jegli~, Jaka Ankerst, Bo{tjan Goli~i~, Bla` Gregorc, Marjan Manfreda, Luka To{i~, Dejan Pungar{ek, @iga Svete, Maks Selan, Matev` Erman…Prav vsi od na{tetih, pa {e bi jih lahko dodali, so se prvih hokejskih ve{~in nau~ili doma na Bledu pri odli~nem trenerju Valeriju [ahraju. Vsi igralci so tudi {e aktivni hokejisti in svoje znanje hokeja ka`ejo v doma~ih in tujih ligah ter ve~ina od njih tudi v slovenski hokejski reprezentanci, tako da skoraj ni slovenskega igralca, ki ne bi vsaj enkrat nastopil na na{em turnirju. Za nas, organizatorje je najve~je zadovoljstvo da, poleg u`ivanja ob hokejskih tekmah, igralci sklepajo nova poznanstva, izmenjavajo izku{nje in si medsebojno posredujejo znanja o atraktivni hokejski igri. Za uspe{no organizacijo in potek tradicionalnega turnirja so vedno v prvi vrsti zaslu`ni star{i na{ih mladih hokejistov, ki s svojim prostovoljnim delom in po`rtvovalnostjo vsako leto prispevajo k uspe{no izvedenemu turnirju. Vsem mladim tekmovalcem, trenerjem in sodnikom `elimo lepe {portne boje, obiskovalce vabimo na ogled in u`ivanje ob predstavah mladih hokejistov, vsem skupaj pa prijetno bivanje in dobro po~utje v na{i sredini. Hokejski klub Mlade kategorije Bled Iz dvoran kmalu na prosto Letos bo na Bledu `e 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 za selekcije mal~kov (23.3.-25.3.), mlaj{ih de~kov (30.3.- 1.4.) in de~kov (2.4.-4.4.) Turnir poteka `e od leta 1996 in v vsaki kategoriji meri mo~i 12 ekip. V vsaki selekciji to pomeni preko 300 mladih hokejistov, starih od deset do petnajst let. Veseli nas, da lahko vsako leto pozdravimo mlade hokejiste iz razli~nih dr`av Evrope - do sedaj smo gostili `e igralce iz Avstrije, Hrva{ke, Italije, Slova{ke, ^e{ke, Nem~ije, Mad`arske, Poljske, Latvije, Rusije, Ukrajine, Srbije, Romunije, Francije, [vice, Kanade in Amerike ter jim izre~emo dobrodo{lico na Bledu. Seveda pa je med temi dvanajstimi ekipami vedno tudi doma~a ekipa Hokejskega kluba Mlade kategorije Bled, kjer trenirajo mladi hokejisti. Veliko hokejistov prihaja iz Ob~ine Bled, nekaj pa tudi iz gorjanske in iz sosednjih ob~in. Prav tako se lahko pohvalimo, da so na na{ih turnirjih igrali hokejisti, ki so danes zelo poznani in odli~no igrajo v klubih doma in v tujini. Seveda je najve~ja zvezda med njimi An`e Kopitar, ki nas danes navdu{uje s svojimi predstavami v ligi NHL, leta 1998 pa je bil najbolj{i strelec in igralec v kategoriji mal~kov na na{em tretjem mednarodnem turnirju. Prav tako je bil An`e Januarja in februarja so potekala {e zadnja dvoranska atletska tekmovanja letos. Udele`ili so se jih tudi blejski atleti. 21. januarja je v Ljubljani potekalo DP za U14. Na{i atleti so se zopet dobro odrezali. Alja` Ga{perin je dosegel odli~no drugo mesto in s tem tudi osebni rekord 8,36 na 60 m. Matic Sili~ je bil v skoku v vi{ino tretji z izena~enim osebnim rekordom 1,40 m. Dobro so tekmovale tudi Iza Aren{ek, Naja Lesko{ek na 60 m in v skoku v daljino ter Eva Heberle, ki je izbolj{ala osebni rekord na 60 m. 28. januarja je prav tako v Ljubljani potekalo DP za U16, hkrati je bilo to tekmovanje tudi mednarodni miting. Tekmovali sta Katarina Dobravec, ki je z 1,40 metra dosegla osebni rekord v skoku v vi{ino in Ur{a Le{njak, ki je dobro tekmovala na 60 m in v troskoku. Na atletskem mitingu so dobro tekmovali Elvis Kudi~ na 60 m ter Maja in Nika Pristavec na 60 m z ovirami. Na DP v kategoriji U12, ki je bilo 22. januarja v Slovenski Bistrici, je Jon [tular dosegel tretje mesto na 60 m in drugo mesto v skoku v daljino. Uspe{no je tekmoval tudi @an @iga Le{njak. 4. februarja je v Celju potekalo DP za mlaj{e mladince in mladinke. Elvis Kudi~ in Lara Kupljenik sta dosegla svoja najbolj{a ~asa na 60 m, na 60 m z ovirami pa se je dobro odrezala tudi Maja Pristavec. V Slovenski Bistrici je 12. februarja potekalo {e zadnje dvoransko atletsko tekmovanje za na{e atlete. Ekipnega in posami~nega mnogoboja (60 m, 300 m, skok v daljino in met te`ke `oge) v ketegoriji U12 so se udele`ili Jon [tular, @an @iga Le{njak, Sara Sekuli~ in Julija Arn{ek. Fanta sta bila skupno na tretjem mestu. Vsem atletom gre pohvala za uspe{no tekmovanje in dobre rezultate. Robert Bogo`alec, AD Bled 13 [port, zanimivosti Kdo jih pozna? Po poti dru`inskih fotografij ... 2- _____ Cergolj, 3- _____ 4- Janez Kun~i~ *1904, Mlino 11 (pri Mlinarju), 5- Janez @umer *1870, Mlino 16 (pri Ka{arju), 6- _____ Golja, 7- Janez @umer *1902 (pri Ka{arju), 8- _____ 9- _____ 10- Andrej Vovok *____, (pri Andrej~ku) 11- Jaka Knafli~ *_____, (pri Puku~u), 12- _____ 13- Slavko Repe *1900, Mlino 5, (pri Repetu). Izmed preko 1000 fotografij prebivalcev vasi Mlino (1840-1940) smo izbrali fotografijo iz dru`inskega albuma Milene in Antona Marjan Zupana, ki je bila posneta okoli leta 1930. Na fotografiji je skupina mlinanov pri »{ranganju«. Komu so »{rangali«, ne vemo. Mogo~e pa preko Blejskih novic izve- mo? Fotografija je zanimiva tudi zaradi tega, ker se v ozadju skupine lepo vidi hotel Central, na levi strani pa »Rip~nikova« hi{a in del »^armanove« hi{e. Na fotografiji smo prepoznali osebe, ki stojijo, od leve proti desni: 1- Franc @umer *1915, Mlino 16 (pri Ka{arju), Te~em, da pomagam - Bled 2012 Ekipa »Never give up« zadnji februarski konec tedna, torej 25. in 26. februarja, organizira dobrodelni tek okoli jezera. S tekom, ki se bo obakrat za~el ob 7. in kon~al ob 19. uri, `elijo zbrati denar za dve socialno ogro`eni dru`ini z Gorenjske. Ultramaratonec Primo` Ga{pirc bo oba dneva s pomo~jo ekipe »Never give up« in vseh ostalih teka~ev tekel neprekinjeno 12 ur. [tartnina za otroke in mladostnike je v obliki zama{kov, ki naj jih prinesejo s seboj. 14 Sedijo: 1- Jo`a Rekar *1904 (pri Prima{ku) 2- Anton Zupan *1912, Mlino 8 (pri Ksel) 3- Gaber Rekar *1907, Mlino 7, (pri Prima{ku). Hvale`ni bomo vsakomur, ki bi lahko posredoval kak{ne podatke o osebah na fotografiji, ali potrdil istovetnost prepoznanih oseb. Veselilo nas bo, ~e pokli~ete predsednika Muzejskega dru{tva Bled: Sre~a Verniga, tel. 041 767 293 ali mu poslali elektronsko po{to na sreco.vernig@kovinska-bled.si Zahvaljujemo se gospe Ambro`i~ Pavli in gospodu Jo`a Skomavcu, ki sta na fotografiji objavljeni v prej{nji {tevilki Blejskih novic prepoznala, v zgornji vrsti od leve proti desni: 4- Meto @umer, por. Pretnar, 5- Ne`o Fr~ej iz Laz, 6- Jero Jan, por. De`man, 7- Angelo Svetina, por. Sokli~. V spodnji vrsti, od leve proti desni pa: Maro De`man, por. Benko, Franci De`mana in Milo Sokli~, por. Bratina. Oglasi - 040/202 384 15 Zadnja stran Oglas za vas po zelo ugodni ceni 040/202 384 Stripydent, d.o.o. @irovnica, Moste 77a www.stripydent.si Delovni ~as zobne ordinacije: sreda, petek 16 - 18 Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija: od ponedeljka do petka 8 - 15 Informacije in naro~anje: na tel. 580 12 59, Samo Mekina Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice UGODNO - ZANESLJIVO - HITRO POPRAVILO PROTEZ Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341 praznenje greznic ~i{~enje in snemanje odto~nih cevi ter kanalizacij popravilo cevi brez prekopa izdelava kanalizacijskih priklju~kov vgradnja hi{nih ~istilnih naprav - ~rpali{~ rezkanje tujkov v cevnih sistemih ME@AN, komunalne storitve d.o.o. G 041 654 188 W www.komunala-mezan.si T 16 04 574 26 50 E info@komunala-mezan.si BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16 potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehni~nih pripomo~kov Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si