Se enkrat v obrambo in pojasnilo. Odkar gre za versko šolo, se je BLaibacher Schulzeitung" mabom spreobrnila. Ona je bila, kakor pravi, vedno za versko vzgojo otrok, in da je bilo pod novimi liberalnimi postavami, kar se tiče verouka, verskib. vaj, molitve v šoli tako, kakor je bilo poprej, da v tej stvari ni bilo nikake izpremembe. Duhovniki so namreč učili verouk, kakor poprej itd. Zdaj naj pa kdo še reče, da nSchulzeitung" ni bila zmirom za versko šolo, da, še bolj je skrbela za versko vzgojo, kakor tisti, ki jej očitajo, da se poteguje za brezversko šolo (kakor na pr. ,,Učiteljski Tovariš"). Logično bi tedaj vsak sklepal: To, kar je bilo do zdaj le po nekem komproinisu vsled porazumljenja liberalnim šolskitn postavam vender le mogoče, naj se zanaprej postavno zatrdi, kar tudi zahtevajo novi predlogi o verski šoli. Toda ta list sklepa uprav drugače. Ako poudarja: BMi smo bili zmirom za versko vzgojo", zakaj pa zdaj toliko rohni zoper tiste, ki zagovarjajo versko vzgojo, zakaj pa pravi, da mir kale tisti, ki bočejo razmere take, kakor so bile do zdaj mej miroljubnirai učitelji in duhovniki. — Čemu vsa ta hinavščina in zavijanje? Vsakdo vender ve, kaj namerava ta modri list, ki se je porodil z novimi šolskimi postavami 1873 1. — nSchulzeituDg" se ponosno baha, da je pripomogla šolske postave vpeljati, da je učiteljstvo vzbujala itd. Kaj pa je v resnici storila, to ve vsakdo, kdor se količkaj hoče potruditi, da bere njene strastne sestavke. Da na Kranjskem ni bilo toliko razdora mej učiteljstvom in duhovščino, je res; a to ni zasluga tegalista; zasluge njegove so le negativne. BSchulzeituDg" hotela je preklinjati slovenske učitelje, a prisiljena jih je bila blagoslovljati. — Učitelji in tudi liberalni Slovenci, kateri še niso zatajili narodnega čuvstva, spoznali so, da tukaj ne gre le za klerikalizera, kakor se navadno imenuje prizadevanje za verso vzgojo, temuč da gre tudi za nar o d n o s t. Radi priznamo, da na Kranjskem še ni bilo tako hudo, kakor na pr. na Dunaji ali kod drugej, kjer so liberalci gospodarili po deželnih in okrajnih šolskih svetih. Pa to je perfidija, da ta list zaslugo sebi k dobiemu šteje, in s tega stališča zagovarja zdanjo šolsko postavo. Da je zdaj zaradi duhovskega sonadzorstva, ki se predlaga, nastal tak hrup, nam je jasno in vsakemu umevno dokazuje, da so se vsi ti in taki ljudje le potajili, a ne spreobrnili. — ,,Schulzeitung" piše: ,,Das Deutschthum hat so viel zu thun rait der Schule als der Slovenismus" .... Zakaj pa v Ljubljano hodijo iz nemškega Gradca govorniki hujskat delavce zoper versko šolo? Postave pridejo, pa se zopet prenarejajo: drugačni sistem, drugačne postave. Kako vender to, da bi bila liberalna šolska postava od 1868. in 1869. 1. nedotakljiva in nepotiebna kake izpremembe? Zakaj to postavo, prav za prav nje glavno načelo, liberalci in vsi njih poslušni učenci tako branijo, to uže sami vedo, a mi tudi vemo. Za versko šolo pa je ne le duhovščina, temuč za njo so tudi vsi oni konservativni poslanci, ki so do zdaj Slovence podpiiali pri njih opravičenih zahtevah. — Ko BSchulzeitung" boljših dokazov zmanjka, zaletuje so zdaj uže tretjič v BUčiteljskega Tovariša" ter mu vsaki pot naredi daljšo pridigo prav po Goethejevi pesni: BUnd bist du nicht willig, so brauch' ich Gewalt". Mej drugim tudi oponaša uredniku, da je pod liberalniin (neinškim) naestnira zastopom postal voditelj mestni deški Ijudski šoli. Da so liberalni nemški gospodje, ki so tačas gospodovali na magistratu, bili pravični do učiteljstva, kar se tiče pravnih razmer, to je istina. Da so nam pa tačas nasprotniki bili tudi nekdanji prijatelji, toje pa tudi resnično, a pri vsetn tem nam nihče ne more očitati kako dejanje, ki bi nas bilo onečastilo. Nasprotniki verski šoli zdaj največ žugajo s tem, da bodo zopet nastopili oni časi, ko je učitelje žulil cerkveni jarem. Kdor govon' o teni, da se bodo vrnili taki časi, ta se zelo moti. U č i t e l j e m bode zapovedoval ta, ki jim lomi kruh, to je država ali pa dežela. Duhovščina bode govorila le v tem, kar se tiče verskonravne vzgoje, in tako roora biti tudi v šoli, kjer se vzgojajo spoznovalci kakega določnega veroizpovedanja. BSchulzeitung" ve" za gotovo, da bode predlog o verski šoli pokopan; ona tudi ve, zakaj ni prišlo na vrsto prvo branje pred prazniki. Kaj pa, ko bi se vender le zmotila? Prvo branje ni prišlo na vrsto, ker so zaradi smrti nemškega cesarja za nekaj dni seje prenebale. — BSchulzeitung" tudi pravi, da bodo liberalci postavo precej pokopali; ako pa pride v šolski oddelek, bodo rabili skrajna sredstva, da jo odklonijo. — To je vse verjetno. Opomnimo le to, da so tudi konservativni poslanci 1869. 1. dvorano pred glasovanjera zapustili, a postava je bila vender le sklenjena. Zdaj so drugi časi, kakor so bili 1869. 1. — Liberalizem pojema. Taafejevo ministerstvo hodi drugačna pota, kakor jih je hodilo Herbst - Giskravo. Ako se tudi v takej in v tej obliki ne vzprejme šolska reforma, kakor se predlaga, vzprejela se bode v drugačni obliki. Slovenci se tu pa tam boje, da bi ti predlogi o verski šoli ne bili na škodo slovenskira šolam. Tu mi zauparao vto, danavsak način ostane XIX. člen osnovnih postav, in da bode na podlogi tega člena zmirom dovoljeno, v postavnih mejah potegavati se za šolo z učnim materinskim jezikom.