GozdVestn 75 (2017) 4204
Kratka znanstvena razprava
GDK 232+174/176:42/45(497.4)(045)=163.6
Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v 
Sloveniji
Tree Species for Forest Regeneration Following Natural Disturbances in Slovenia
Robert BRUS1, Lado KUTNAR2
Izvleček:
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji; Gozdarski vestnik, 
75/2017, št. 4. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. Prevod Breda Misja, jezikovni 
pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizade-
tih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s 
katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. 
Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili 
seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne 
vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske 
drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. 
Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v 
obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih 
sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču 
primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še 
novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno 
prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog. 
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozda, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske 
vrste, Slovenija
Abstract:
Brus, R., Kutnar., L.: Tree species for forest regeneration following natural disturbances in Slovenia; Gozdarski 
vestnik (Professional Journal of Forestry), 75/2017, vol 4. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. 
quot. 17. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The 2014 ice storm and subsequent bark beetle outbreaks damaged or devastated large areas of forest in Slovenia. 
In order to regenerate these areas, it is necessary to determine which tree species should be used for regenera-
tion and which species are appropriate for achieving forest management goals in changing climatic conditions. 
Based on an analysis of forest site types and forest communities in the areas most affected by the ice storm, we 
prepared a list of potential tree species according to site and classified them into three categories: principal or 
key species (anticipated share in the growing stock up to 100 %), accompanying species (share up to 30 %), and 
minor tree species (share up to 10 %). The selection of species appropriate for regeneration will be demanding 
and will depend on several factors. In addition to the suitability of tree species to particular sites, their economic 
importance, the condition of forests undergoing regeneration, availability of forest reproduction material, rege-
neration method and cost, and the extent of available assets will also have to be considered. Monoculture stands 
should be avoided, and as many site-appropriate tree species as possible should be used to reduce risks. Other 
native species, as well as non-native species, should also be tested. Increasing the species diversity of forests will 
significantly add to their resilience and realization of their multi-purpose roles. 
Key words: natural disturbances, forest regeneration, tree species, key species, accompanying species, minor 
species, Slovenia
1Prof. dr. R. B., Biotehniška fakulteta, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 
Ljubljana, robert.brus@bf.uni-lj.si 
2Dr. L. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek 
za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, 
lado.kutnar@gozdis.si
GozdVestn 75 (2017) 4 205
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Konec januarja in v začetku februarja leta 2014 je 
žled prizadel več kot polovico slovenskih gozdov 
(ZGS, 2014, 2015, 2016; Marinšek in sod., 2015), 
v naslednjih dveh letih pa je sledila še izjemna 
namnožitev podlubnikov (de Groot, 2014; de 
Groot in sod., 2016; Ogris in Grecs, 2016; ZGS, 
2016). Medtem ko je žled bolj ali manj prizadel 
večino drevesnih vrst, so podlubniki, med njimi 
najbolj smrekov lubadar, napadli zlasti smreko. 
Predvsem v gričevju in spodnjem gorskem pasu 
je smrekov lubadar povzročil sušenje smrekovih 
gozdov na velikih površinah. Posledica so velike 
površine zelo prizadetih ali uničenih gozdov, ki 
jih bo treba v bližnji prihodnosti obnoviti. Načrt 
sanacije posledic žleda je predvidel izredno obnovo 
na 13.800 ha (ZGS, 2014), v zadnjih dveh letih 
pa nastajajo še nove degradirane površine, zaradi 
katerih se bodo površine, potrebne obnove, lahko 
tudi podvojile (Grecs in Kolšek, 2016). Pomembni 
vprašanji ob tem sta, katere drevesne vrste bomo 
uporabili za obnovo in s katerimi bo mogoče 
doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. 
Izbira ustreznih drevesnih vrst, ki bodo gradile 
prihodnje gozdove, je postala še zlasti aktualna 
iz dveh razlogov: smreka je marsikje doživela 
neuspeh (ZGS, 2016) in podnebje se spreminja 
(Kutnar in Kobler, 2007, 2011). Za zdaj je verje-
tno smiselno računati predvsem na vrste, ki so v 
naših gozdovih že prisotne in s katerimi imamo 
nekaj izkušenj, uporaba nepreverjenih vrst na 
veliki gozdni površini in nepremišljeno vnašanje 
novih vrst pa bi bilo lahko problematično (Brus, 
2016). Ker želimo po drugi strani v prihodnosti 
čim bolj zmanjšati tveganje, je treba za obnovo 
gozdov uporabiti čim več različnih vrst. Prav 
zato se nobeni potencialno primerni drevesni 
vrsti ni pametno prehitro in brez potrebe povsem 
odpovedati.
Slika 1: Zaradi napada podlubnikov sušeči se nasad 
navadne smreke na Notranjskem (foto: R. Brus).
Figure 1: Plantation of Norway spruce dying due to bark 
beetle outbreak (photo: R. Brus).
Slika 2: Večja gola površna pri Postojni, nastala zaradi 
žleda leta 2014 (foto: R. Brus). 
Figure 2: Larger deforested area near Postojna, occurring 
due to ice storm in 2014 (photo: R. Brus).
GozdVestn 75 (2017) 4206
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
2 METODE
2 METHODS
Za analizo poškodovanosti gozdov smo uporabili 
prostorske podatke Zavoda za gozdove Slovenije. 
Po njihovi oceni je bilo v letu 2014 zaradi žleda 
poškodovanih 609.413 ha gozdov. Stopnjo poško-
dovanosti smo ocenili po naslednjih razredih: i) 
več kot 30 %; ii) od 20 do 30 %; iii) od 10 do 20 %; 
iv) od 5 do 10 %, v) od 0,1 do 5,0 %. V nadaljnjem 
koraku smo analizirali strukturo rastiščnih tipov 
(gozdnih združb) (Kutnar in sod., 2012) znotraj 
območja delovanja žleda. Analizirali smo pred-
vsem rastiščne tipe, ki predstavljajo dobrih 80 % 
tega območja (493.059 ha).
Za glavnih devet rastiščnih tipov, ki skupaj 
pokrivajo dobri dve tretjini zaradi žleda prizadetih 
gozdov, smo pripravili seznam potencialnih dreve-
snih vrst po rastiščnih tipih (gozdnih združbah). 
Pri tem smo kot podlago uporabili študijo naravne 
ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov na podlagi 
deležev drevesnih vrst v lesni zalogi po gozdnih 
združbah (Urbančič, 2001). Na podlagi modela 
naravne sestave in dodatne izvedenske presoje 
smo pripravili seznam potencialno primernih 
drevesnih vrst za posamezna rastišča, ki smo jih 
razvrstili v tri kategorije: 1) nosilne ali ključne dre-
vesne vrste (njihov predvideni delež v lesni zalogi 
sestojev je do 100 %), 2) spremljevalne drevesne 
vrste (njihov predvideni delež lesne zaloge je do 
30 %), 3) manjšinske drevesne vrste (predvideni 
delež lesne zaloge je do 10 %). Na seznamu ni 
izrazito pionirskih vrst (npr. breza, trepetlika), ki 
se z večjim deležem lahko pojavljajo predvsem 
v zgodnjih sukcesijskih fazah, in tujih drevesnih 
vrst, ki jih v nadaljevanju obravnavamo posebej. 
3 REZULTATI
3 RESULTS
Večina zaradi žleda poškodovanih gozdov (70,8 
%) je bila le malo prizadetih (ocena stopnje poško-
dovanosti sestojev je od 0,1 do 5 %). Dobrih 17 
% poškodovanih gozdov je utrpelo večjo škodo 
(poškodovanost sestojev je bila 10 % ali več). Med 
poškodovanimi gozdovi so površinsko najbolj 
zastopani naslednji rastiščni tipi: dinarsko jelovo 
bukovje (13,0 % območja poškodovanosti), kislo-
ljubno bukovje z rebrenjačo (12,2 %), kisloljubno 
gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico 
(8,4 %), preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje 
(8,1 %) in kisloljubno gradnovo bukovje (7,0 
%) (Preglednica 1). Med nosilnimi drevesnimi 
vrstami je v skoraj vseh rastiščnih tipih (združbah) 
prisotna navadna bukev (Fagus sylvatica), ki se ji 
kot morebitna nosilna vrsta le na nekaj rastiščih 
pridružijo tudi navadna jelka (Abies alba), graden 
(Quercus petraea), pravi kostanj (Castanea sativa) 
ali navadni beli gaber (Carpinus betulus). Vse 
naštete vrste se lahko pojavljajo tudi kot spremlje-
valne, poleg njih so kot spremljevalne vrste lahko 
še navadna smreka (Picea abies), gorski javor (Acer 
pseudoplatanus) in rdeči bor (Pinus sylvestris). 
Nabor vrst, ki bi jih lahko gojili kot manjšinske, 
je dolg in ga v Preglednici 1 ne navajamo v celoti 
(lokalno so mogoče še nekatere druge drevesne 
vrste). V Preglednici 1 so navedene samo domače 
drevesne vrste. Poleg njih bi lahko na nekaterih 
rastiščih, na primer v dinarskem jelovem bukovju, 
kot potencialno primerno navedli tudi katero od 
tujerodnih drevesnih vrst, na primer navadno 
ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii).
4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI
4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS
V najbolj poškodovanih gozdovih na skoraj vseh 
rastiščih kot nosilna vrsta prevladuje navadna 
bukev. Z ekološkega vidika je tudi povečanje 
njenega sedanjega deleža sprejemljivo in ker je 
prilagodljiva vrsta, bi bila lahko uspešna tudi na 
nekoliko bolj sušnih rastiščih. Po drugi strani so 
čisti enovrstni gozdovi lahko potencialno bolj 
občutljivi za različne naravne motnje, bolezni in 
škodljivce. Poleg tega je bukev za lastnika gozda 
v primerjavi z iglavci gospodarsko manj zanimiva 
in manj donosna, njena vzgoja je zahtevnejša kot 
pri iglavcih in lastniki se zato neradi odločajo za 
njeno saditev. Preveliko povečevanje deleža bukve 
v lesni zalogi naših gozdov verjetno ni najboljša 
rešitev, saj je pospeševanje in gojenje ene same 
vrste lahko preveč tvegano.
Navadna jelka je v zadnjih letih pri nas raz-
meroma vitalna, a je ekološko manj plastična od 
bukve. Na svežih rastiščih bi bila lahko uspešna 
tudi v prihodnosti in ker bolje kot smreka prenaša 
žled in podlubnike, bi njen delež lahko povečali 
GozdVestn 75 (2017) 4 207
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
vsaj na jelovo-bukovih rastiščih. Vendar njeno 
obnovo in nego zelo otežuje divjad (Klopčič in sod., 
2010). Poleg tega smo pri povečevanju njenega 
deleža za zdaj odvisni skoraj samo od naravne 
obnove, saj njenih sadik ta čas ni na našem trgu. 
Na nekaj rastiščih je mogoča nosilna vrsta tudi 
graden, ki bi lahko zasedel nekaj bolj suhih rastišč 
in katerega delež bi bilo mogoče nekoliko povečati. 
V primerjavi z bukvijo je praviloma konkurenčno 
šibkejši in zahtevnejši za vzgojo. Zlasti na tistih 
rastiščih, kjer prevladuje ena sama nosilna vrsta, 
bi bilo del njene vloge smiselno prenesti tudi na 
nekaj spremljevalnih vrst.
Med spremljevalnimi vrstami je na prvem 
mestu navadna smreka. Kljub zdajšnji prizadetosti 
je morda prezgodaj, da bi se ji povsem odpovedali. 
Žled in lubadar sta le pospešila njeno umikanje 
z neprimernih rastišč (na primer nižine, suši 
izpostavljena ali s hranili revna rastišča, vetrovne 
lege ...), na ustreznih rastiščih (glej Preglednico 
1) pa bo ostala za gojenje zanimiva vrsta. Treba jo 
bo gojiti mozaično in mešano z drugimi vrstami. 
Njen delež v skupni lesni zalogi se bo gotovo 
zmanjšal, a ponekod bo verjetno kljub temu kdaj 
še presegel 30 %, saj je donosna, za (umetno) 
obnovo daleč najpreprostejša in zato za lastnika 
zanimiva vrsta. Druga primerna spremljevalna 
vrsta je na nekaterih rastiščih gorski javor, vrsta 
z visokovrednim lesom. Njegovega deleža v veliki 
večini gozdnih rastišč ne bo mogoče povečati do 
30 %, vsaj kot manjšinsko vrsto pa ga je smiselno 
pospeševati na vseh naštetih rastiščih. Raziskave 
kažejo, da v naravnem pomladku na rastiščih 
dinarskih jelovo-bukovih gozdov lahko gorski 
javor kot svetloljubna vrsta precej poveča svoj 
delež. Vendar so drevesca pogosto poškodovana 
in slabe kakovosti, kar ni dobra popotnica za 
prihodnji gozd (npr. Črnigoj, 2016). Umetna 
obnova z gorskim javorjem pa je izjemno zahtevna 
in pogosto tudi neuspešna.
Med manjšinskimi vrstami s pričakovanim 
deležem do 10 % je zlasti smiselno pospeševanje 
plemenitih listavcev, kot so divja češnja (Prunus 
avium), ostrolistni javor (Acer platanoides), veliki 
jesen (Fraxinus excelsior), gorski brest (Ulmus 
glabra) in drugi. Vsi plemeniti listavci so gojitveno 
zahtevni. Če jih na golo površino sadimo, jih je 
nujno treba zaščititi pred divjadjo in intenzivno 
negovati, kar njihov vnos zelo podraži in lastnike 
gozdov odvrača od njihove uporabe. To je gotovo 
eden od pomembnih razlogov, da se je v zadnjih 
desetih letih pri umetni obnovi delež plemenitih 
listavcev z več kot 30 % zmanjšal na manj kot 10 
% (ZGS, 2016). Nekatere plemenite listavce že 
zdaj tako ogrožajo bolezni (na primer holandska 
bolezen brestov in jesenov ožig), da je njihova pri-
hodnost precej negotova. V naslednjem obdobju se 
bo verjetno delež plemenitih listavcev na splošno 
nekoliko povečal, kar je dobro, vendar to ne bo 
lahko in bo terjalo veliko truda, dela in sredstev.
Med tujerodnimi vrstami (v Preglednici 1 
jih ne navajamo) je lahko zanimiva manjšinska 
vrsta navadna ameriška duglazija. Na jelovo-
-bukovih rastiščih je v primerjavi s smreko in 
jelko pokazala zelo dobro odpornost proti žledu 
in podlubnikom, bolje prenaša sušo, očitno ne 
poslabšuje rastiščnih razmer in ima visokovreden 
les. Zavod za gozdove Slovenije je lani po dolgih 
letih spet predlagal njeno sajenje v naših gozdovih, 
in sicer v obliki jeder do 0,5 ha površine in do 700 
m n. m. v. (Veselič in sod., 2016). Imamo torej 
dobrega kandidata, ki bi tudi na bolj sušnih tleh 
lahko vsaj v manjšem deležu, lokalno na primer 
do 10 %, nadomestil smreko. Večjega števila sadik 
drevesnice za zdaj nimajo na zalogi, zaradi česar 
je verjetno ne bo mogoče saditi še vsaj tri ali štiri 
leta. Večina gozdov dinarskega sveta je vključenih 
v območje Natura 2000, kamor ni dovoljen vnos 
tujerodnih vrst. Zato se pojavlja zanimivo (tudi 
pravno) vprašanje, kako tam obravnavati vrsto, 
ki je bila uspešno vnesena že pred več kot sto leti. 
Duglazijo od vseh tujerodnih drevesnih vrst v 
gozdovih gojijo v največ evropskih državah in za 
zdaj nikjer ni invazivna (Hasenauer in sod., 2016). 
Tudi v Sloveniji o njeni morebitni invazivnosti do 
sedaj ni bilo poročil.
Končni izbor ustreznih drevesnih vrst bo zah-
teven in nedvomno odvisen od več dejavnikov. 
Najpomembnejša bosta rastiščna primernost in 
nujno upoštevanje lokalnih ekoloških razmer. 
Pri postavljanju ciljev in odločanju o deležih 
drevesnih vrst pa bo treba upoštevati tudi njihovo 
GozdVestn 75 (2017) 4208
Pr
eg
le
dn
ic
a 
1:
 P
ov
rš
in
sk
o 
na
jb
ol
j p
oš
ko
do
va
ni
 ra
st
išč
ni
 ti
pi
 z
ar
ad
i ž
le
da
 le
ta
 2
01
4 
(p
od
at
ki
 Z
G
S)
, n
jih
ov
 d
el
ež
 o
d 
vs
eh
 p
oš
ko
do
va
ni
h 
go
zd
ov
 in
 ra
st
išč
em
 p
ot
en
-
ci
al
no
 u
st
re
zn
e 
do
m
ač
e 
dr
ev
es
ne
 v
rs
te
 za
 n
jih
ov
o 
ob
no
vo
, k
i s
e 
la
hk
o 
po
ja
vl
ja
jo
 k
ot
 n
os
iln
e/
kl
ju
čn
e, 
sp
re
m
lje
va
ln
e 
in
 m
an
jši
ns
ke
 v
rs
te
Ta
bl
e 1
: S
ite
 ty
pe
s, 
sh
ow
in
g t
he
 m
os
t d
am
ag
e d
ue
 to
 ic
e s
to
rm
 in
 2
01
4,
 w
ith
 re
ga
rd
 to
 th
ei
r a
re
a 
(d
at
a 
by
 S
FS
), 
th
ei
r s
ha
re
 in
 a
ll 
da
m
ag
ed
 fo
re
sts
, a
nd
 p
ot
en
tia
lly
 a
pp
ro
-
pr
ia
te
 n
at
iv
e t
re
e s
pe
cie
s f
or
 si
te
 re
ge
ne
ra
tio
n,
 th
at
 ca
n 
oc
cu
r a
s p
rin
cip
al
/k
ey
, a
cc
om
pa
ny
in
g, 
an
d 
m
in
or
 sp
ec
ie
s
R
A
ST
IŠ
Č
N
I T
IP
PO
V
R
ŠI
N
A
 (h
a)
PO
V
R
. D
EL
EŽ
 (%
)
N
O
SI
LN
E 
/ K
LJ
U
Č
N
E 
V
R
ST
E 
(d
o 
10
0 
%
 L
Z)
SP
R
EM
LJ
EV
A
LN
E 
V
R
ST
E 
(d
o 
30
 %
 L
Z)
M
A
N
JŠ
IN
SK
E 
V
R
ST
E 
(d
o 
10
 %
 L
Z)
1
D
in
ar
sk
o 
je
lo
vo
 b
uk
ov
je
O
m
ph
al
od
o-
Fa
ge
tu
m
 
va
r. 
ge
og
r. 
C
al
am
in
th
a 
gr
an
di
fl
or
a
79
47
5,
4
13
,0
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a,
 
A
bi
es
 a
lb
a 
Pi
ce
a 
ab
ie
s, 
A
ce
r 
ps
eu
do
pl
at
an
us
U
lm
us
 g
la
br
a,
 
Fr
ax
in
us
 ex
ce
lsi
or
, 
A
ce
r p
la
ta
no
id
es
, T
ili
a 
sp
.
2
K
is
lo
lju
bn
o 
bu
ko
vj
e 
z 
re
br
en
ja
čo
Bl
ec
hn
o-
Fa
ge
tu
m
74
20
4,
0
12
,2
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
, 
C
as
ta
ne
a 
sa
tiv
a,
 
Pi
nu
s s
yl
ve
st
ri
s, 
Pi
ce
a 
ab
ie
s
A
bi
es
 a
lb
a,
 
So
rb
us
 a
uc
up
ar
ia
, 
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
Fr
ax
in
us
 ex
ce
lsi
or
3
K
is
lo
lju
bn
o 
go
rs
ko
-
zg
or
nj
eg
or
sk
o 
bu
ko
vj
e 
z 
be
lk
as
to
 b
ek
ic
o
Lu
zu
lo
-F
ag
et
um
 s.
 la
t.
51
02
9,
9
8,
4
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a
Pi
ce
a 
ab
ie
s, 
A
bi
es
 a
lb
a 
Pi
nu
s s
yl
ve
st
ri
s, 
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
, 
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
So
rb
us
 a
uc
up
ar
ia
, 
La
ri
x 
de
ci
du
a
4
Pr
ed
di
na
rs
ko
-d
in
ar
sk
o 
po
dg
or
sk
o 
bu
ko
vj
e
H
ac
qu
et
io
-F
ag
et
um
 v
ar
. 
ge
og
r. 
Ru
sc
us
 h
yp
og
lo
ss
um
, 
va
r. 
ge
og
r. 
G
er
an
iu
m
 
no
do
su
m
49
59
5,
9
8,
1
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
A
. p
la
ta
no
id
es
, 
A
. o
bt
us
at
um
, 
A
. c
am
pe
st
re
, C
ar
pi
nu
s 
be
tu
lu
s, 
Pr
un
us
 a
vi
um
, 
O
st
ry
a 
ca
rp
in
ifo
lia
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
, 
So
rb
us
 a
ri
a,
 S
. t
or
m
in
al
is
5
K
is
lo
lju
bn
o 
gr
ad
no
vo
 
bu
ko
vj
e
C
as
ta
ne
o-
Fa
ge
tu
m
42
53
5,
4
7,0
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a,
 
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
, 
C
as
ta
ne
a 
sa
tiv
a
Pi
nu
s s
yl
ve
st
ri
s
A
bi
es
 a
lb
a,
 P
ic
ea
 a
bi
es
, 
A
ce
r p
la
ta
no
id
es
, 
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
C
ar
pi
nu
s b
et
ul
us
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
GozdVestn 75 (2017) 4 209
6
Pr
ed
al
ps
ko
 p
od
go
rs
ko
 
bu
ko
vj
e 
na
 k
ar
bo
na
ti
h
H
ac
qu
et
io
-F
ag
et
um
 v
ar
. 
ge
og
r. 
A
ne
m
on
e t
ri
fo
lia
37
94
3,
9
6,
2
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
Pi
ce
a 
ab
ie
s, 
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
C
ar
pi
nu
s b
et
ul
us
, 
Pr
un
us
 a
vi
um
, 
O
st
ry
a 
ca
rp
in
ifo
lia
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
, 
So
rb
us
 a
ri
a
7
G
ra
dn
ov
o 
bu
ko
vj
e 
na
 
iz
pr
an
ih
 tl
eh
H
ed
er
o-
Fa
ge
tu
m
37
16
5,
9
6,
1
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a,
 
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
C
ar
pi
nu
s b
et
ul
us
A
. c
am
pe
st
re
, 
A
. p
la
ta
no
id
es
, 
Pr
un
us
 a
vi
um
, 
U
lm
us
 g
la
br
a,
 
O
st
ry
a 
ca
rp
in
ifo
lia
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
, 
So
rb
us
 a
ri
a,
 S
. a
uc
up
ar
ia
, 
S.
 to
rm
in
al
is
8
Pr
ed
al
ps
ko
 g
or
sk
o 
bu
ko
vj
e
La
m
io
 o
rv
al
ae
-F
ag
et
um
 
va
r. 
ge
og
r. 
D
en
ta
ri
a 
pe
nt
ap
hy
llo
s
25
99
6,
1
4,
3
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a
A
ce
r p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
Pi
ce
a 
ab
ie
s
A
bi
es
 a
lb
a,
 F
ra
xi
nu
s 
ex
ce
lsi
or
, U
lm
us
 g
la
br
a,
 
O
st
ry
a 
ca
rp
in
ifo
lia
, 
C
ar
pi
nu
s b
et
ul
us
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
, 
A
ce
r c
am
pe
st
re
, 
So
rb
us
 a
ri
a
9
Pr
ed
di
na
rs
ko
-d
in
ar
sk
o 
gr
ad
no
vo
 b
el
og
ab
ro
vj
e
A
bi
o 
al
ba
e-
C
ar
pi
ne
tu
m
, 
Ep
im
ed
io
-C
ar
pi
ne
tu
m
22
30
8,
1
3,
7
C
ar
pi
nu
s b
et
ul
us
, 
Q
ue
rc
us
 p
et
ra
ea
Fa
gu
s s
yl
va
tic
a,
 
A
bi
es
 a
lb
a 
Pr
un
us
 a
vi
um
, 
A
ce
r c
am
pe
st
re
, 
A
. p
se
ud
op
la
ta
nu
s, 
A
. p
la
ta
no
id
es
, 
U
lm
us
 g
la
br
a,
 
So
rb
us
 a
ri
a,
 S
. t
or
m
in
al
is
, 
Fr
ax
in
us
 o
rn
us
, T
ili
a 
sp
. 
SK
U
PA
J
42
02
54
,6
69
,0
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
GozdVestn 75 (2017) 4210
gospodarsko pomembnost, stanje gozdov, ki jih 
obnavljamo, razpoložljivost gozdnega repro-
dukcijskega materiala, način in stroške obnove, 
obseg za to razpoložljivih sredstev ter interes 
lastnikov. Splošno priporočilo je, da se je treba 
izogibati čistim enovrstnim sestojem ter da je 
treba uporabiti čim več različnih drevesnih vrst 
in tako v največji mogoči meri razpršiti tveganje. 
Poleg tega je treba odločneje in v večjem obsegu 
začeti snovati preizkusne nasade z različnimi 
proveniencami domačih in tudi tujih drevesnih 
vrst, ki bi v prihodnosti lahko pomembno pri-
spevale k pestrosti in odpornosti naših gozdov. 
S povečanjem vrstne pestrosti bomo pomembno 
prispevali tudi k uresničevanju večnamenskih 
vlog naših gozdov.
5 POVZETEK
Zaradi žleda, ki je konec januarja in v začetku 
februarja leta 2014 prizadel več kot polovico 
slovenskih gozdov, in izjemne namnožitve smre-
kovega lubadarja bo v bližnji prihodnosti treba 
obnoviti velike površine zelo prizadetih ali uni-
čenih gozdov. Pomembno vprašanje je, katere 
drevesne vrste bomo uporabili za obnovo.
Za izhodiščno analizo poškodovanosti gozdov 
smo uporabili prostorske podatke Zavoda za 
gozdove Slovenije. Analizirali smo strukturo 
rastiščnih tipov v območju delovanja žleda in za 
najbolj poškodovani dve tretjini površine pripravili 
seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščnih 
tipih (gozdnih združbah). Kot podlago smo upo-
rabili študijo naravne ohranjenosti oz. spremenje-
nosti gozdov glede na deleže drevesnih vrst v lesni 
zalogi po gozdnih združbah. Na podlagi modela 
naravne sestave in ekspertne presoje smo pripravili 
seznam potencialno primernih drevesnih vrst za 
rastišča in jih razvrstili v tri kategorije: 1) nosilne 
ali ključne drevesne vrste (njihov predvideni delež 
v lesni zalogi je lahko do 100 %), 2) spremljevalne 
drevesne vrste (delež do 30 %) in 3) manjšinske 
drevesne vrste (delež do 10 %).
Kot primerna nosilna vrsta na skoraj vseh 
proučevanih rastiščih prevladuje navadna bukev. 
Povečanje njenega deleža je sprejemljivo, uspe-
šna je lahko tudi na bolj sušnih rastiščih. Veliko 
povečevanje njenega deleža v lesni zalogi pa ver-
jetno ni najboljša rešitev, saj je uporaba ene same 
vrste lahko preveč tvegana. Navadna jelka je zdaj 
razmeroma vitalna, a ekološko manj plastična od 
bukve. Na svežih rastiščih bi bila lahko uspešna in 
ker bolje kot smreka prenaša žled, bi njen delež v 
jelovem bukovju lahko povečali. Vendar pa njeno 
obnovo in nego zelo otežuje divjad. Med spre-
mljevalnimi vrstami je na prvem mestu navadna 
smreka. Kljub zdajšnji prizadetosti je prezgodaj, da 
bi se ji povsem odpovedali. Žled in lubadar sta le 
pospešila njeno umikanje z neprimernih rastišč, na 
ustreznih rastiščih pa bo zaradi preproste vzgoje 
in dobre donosnosti ostala za gojenje zanimiva 
vrsta, ki jo bo treba gojiti mešano z drugimi 
vrstami. Druga primerna spremljevalna vrsta 
je gorski javor z visokovrednim lesom, vendar 
njegovega deleža na večini rastišč ne bo mogoče 
povečati do 30 %. Med manjšinskimi vrstami je 
zlasti smiselno pospeševanje plemenitih listavcev, 
kot so divja češnja, ostrolistni javor, veliki jesen, 
gorski brest in drugi. Vsi so gojitveno zahtevni, 
umetna obnova z njimi je draga in nekatere že 
zdaj ogrožajo bolezni, zaradi česar je z njimi v 
prihodnosti težko računati. Povečanje njihovega 
deleža bo zahtevna naloga. Zanimiva je tudi tuje-
rodna ameriška duglazija. V primerjavi s smreko 
in jelko je pokazala zelo veliko odpornost proti 
žledu in lubadarju, bolje prenaša sušo, očitno ne 
poslabšuje rastiščnih razmer in ima visokovre-
den les. V dinarskem jelovem bukovju bi lahko 
nadomestila nekaj smreke in njeni deleži bi bili 
sprejemljivi do 10 % lesne zaloge.
Končni izbor ustreznih vrst bo odvisen od 
več dejavnikov. Najpomembnejša bosta rastiščna 
primernost in upoštevanje lokalnih ekoloških 
razmer, poleg tega pa tudi njihova gospodarska 
pomembnost, stanje gozdov, ki jih obnavljamo, 
razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega mate-
riala, način in stroški obnove, obseg za to razpo-
ložljivih sredstev ter interes lastnikov. Izogibati 
se je treba enovrstnim sestojem ter uporabiti čim 
več različnih drevesnih vrst, s čimer bomo raz-
pršili tveganje. Odločneje je treba začeti snovati 
poskusne nasade z različnimi proveniencami 
domačih in tujih drevesnih vrst.
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
GozdVestn 75 (2017) 4 211
5 SUMMARY
The ice storm at the end of January and begin-
ning of February 2014 affected more than half of 
Slovenian forests. The storm and the severe bark 
beetle outbreak that followed severely damaged 
or devastated large areas of forest. These areas 
will have to be regenerated in the near future. It 
is therefore important to determine which tree 
species should be used for this purpose.
We used spatial data from the Slovenian Forest 
Service to analyse forest damage. We analysed 
site type structure in the area affected by the ice 
storm and prepared a list of potential tree species 
according to site types (forest communities) for 
the most damaged two thirds of habitat types. As 
a basis, we used the study of natural tree-species 
composition of forest with regard to the share 
of growing stock in forest communities. Based 
on the natural composition model and professi-
onal judgment, we prepared a list of potentially 
appropriate tree species for each forest site and 
classified them into three categories: 1) principal 
or key species (anticipated share in growing stock 
up to 100 %), 2) accompanying species (share up 
to 30 %), and 3) minor species (share up to 10 %).
Common beech (Fagus sylvatica) is present 
on almost all studied sites as an appropriate key 
species. An increase in its share is acceptable, and 
it can also be successful on drier sites. However, 
a large increase in its share in the growing stock 
might not be an ideal solution, since the use of 
only one species can increase risk. Silver fir (Abies 
alba) is currently exhibiting relatively good vita-
lity, but provides less ecological plasticity than 
beech. It could be successful on fresh sites since 
it tolerates ice storms better than Norway spruce 
(Picea abies). Although its share in fir-beech 
stands could be increased, its regeneration and 
maintenance are made rather difficult by game 
browsing. Norway spruce occupies first place 
among the accompanying species. Despite the 
high levels of current damage, it is premature to 
disregard it completely. The ice storm and bark 
beetle attack have merely accelerated its withdrawal 
from inappropriate sites. On appropriate sites it 
will remain an interesting species for mixing with 
other species due to its simple cultivation and favo-
urable yield. Another appropriate accompanying 
species is sycamore maple (Acer pseudoplatanus) 
with its valuable timber, but on the majority of 
sites it will not be easy to increase its share up 
to 30 %. Among the accompanying species it is 
reasonable to include valuable broadleaves, e.g. 
wild cherry (Prunus avium), Norway maple (Acer 
platanoides), common ash (Fraxinus excelsior), 
and wych elm (Ulmus glabra). However, their 
cultivation is challenging, artificial regeneration 
is expensive, and some of these species are already 
threatened by disease, making it difficult to rely 
on them in the future. Non-native Douglas fir 
(Pseudotsuga menziesii) is also interesting. Com-
pared to Norway spruce and silver fir it has shown 
strong resilience to ice and bark beetles, and it is 
more drought tolerant. In addition, it does not 
worsen site conditions, and it has valuable timber. 
In Dinaric fir-beech forests it could replace some 
Norway spruce, and its share would be acceptable 
when forming up to 10 % of the growing stock.
The final selection of appropriate species will 
depend on several factors, including site suitability 
and consideration of local ecological conditions as 
well as the economic significance of the species, 
condition of forests under regeneration, availa-
bility of forest reproduction material, method 
and costs of regeneration, extent of available 
assets, and interest of forest owners. Monoculture 
stands formed by one single tree species should 
be avoided and as many tree species as possible 
should be used to mitigate risk. Trial plantations 
with diverse provenances of native and non-native 
tree species should be established.
6 ZAHVALA
6 ACKNOWLEDGEMENTS
Članek je nastal v okviru raziskovalnih projek-
tov CRP V4-1438 in V4-1420, Javne gozdarske 
službe GIS in programske skupine P4-0107, ki 
jih financirata Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
GozdVestn 75 (2017) 4212
7 VIRI
7 REFERENCES
Brus, R. 2016. Naši gozdovi po žledu. Proteus, 79, 3-4: 
103–114.
Brus, R., Kutnar, L. 2016. Drevesne vrste za obnovo gozdov 
po naravnih motnjah v Sloveniji. V: Sistemski problemi 
obnove gozdov. Železnik P. (ur.), 3. znanstveno 
srečanje Gozd in les, SAZU, Silva Slovenica, Ljubljana, 
Studia Forestalia Slovenica 150: 11−12.
Črnigoj, B. 2016. Presoja sanacij prizadetih gozdnih 
površin v revirju Planina v zadnjem desetletju. 
Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 34 str.
de Groot, M. 2014. Trendi in napovedi gostote populacij 
smrekovih podlubnikov po žledolomu 2014 v Sloveniji: 
stanje pomlad 2014. Napovedi o zdravju gozdov, 
2014. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.
aspx?idpor=20. DOI: 10.20315/NZG.20
de Groot, M., Kolšek, M., Kavčič, A. 2016. Napoved ulova 
smrekovih lubadarjev (Ips typographus in Pityogenes 
chalcographus) v kontrolne feromonske pasti tipa 
Theysohn za leto 2016. Napovedi o zdravju gozdov, 
2016.URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.
aspx?idpor=26. DOI: 10.20315/NZG.26
Grecs, Z., Kolšek, M. 2016. Naravne ujme vse bolj 
krojijo gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vestnik 
74, 4: 185−202.
Hasenauer, H., Gazda, A., Konnert, M., Lapin, K., Mohren, 
G.M.J., Spiecker, H., van Loo, M., Potzelsberger, E. 
2016. Non-Native Tree Species for European Forests: 
Experiences, Risks and Opportunities. COST Action 
FP1403 NNEXT Country Reports, Joint Volume, 2nd 
edition. Vienna: BOKU, 420 s.
Klopčič M., Jerina K., Bončina A. 2010. Long-term 
changes of structure and tree species composition in 
Dinaric uneven-aged forests: are red deer an important 
factor? Eur. J. For. Res. 129: 277−288.
Kutnar, L., Kobler, A. 2007. Potencialni vpliv podnebnih 
sprememb na gozdno vegetacijo v Sloveniji. V: Jurc 
M. (ur.). Podnebne spremembe : vpliv na gozd in 
gozdarstvo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Strokovna 
in znanstvena dela 130: 289−304.
Kutnar, L., Kobler, A. 2011. Prediction of forest vegetation 
shift due to different climate-change scenarios in 
Slovenia. Šumarski list 135, 3–4: 113−126.
Kutnar, L., Veselič, Ž., Dakskobler, I., Robič D. 2012. 
Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi 
ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe 
usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik 70, 
4: 195−214.
Marinšek, A., Celarc, B., Grah, A., Kokalj, Ž., Nagel, T. 
A., Ogris,, N., Oštir, K., Planinšek, Š., Roženbergar, 
D., Veljanovski, T., Vochl, S., Železnik, P., Kobler, 
A . 2015. Žledolom in njegove posledice na razvoj 
gozdov – pregled dosedanjih znanj. Gozdarski vestnik 
73, 9: 392−405.
Ogris, N., Grecs, Z. 2016. Prenamnožitev osmerozobega 
in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 
2016. Napovedi o zdravju gozdov, 2016. URL: http://
www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=27. 
DOI: 10.20315/NZG.27
Veselič Ž., Grecs Z., Matijašić D. 2016. Predlog uporabe 
nekaterih tujerodnih vrst pri obnavljanju gozdov v 
Sloveniji. V: Invazivne tujerodne vrste v gozdovih 
ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov. 
Jurc M. (ur.), XXXIII. Gozdarski študijski dnevi, 
Ljubljana: 149−158.
ZGS 2014. Načrt sanacije gozdov poškodovanih v 
žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014. 
Ljubljana, Zavod za gozdove, 66 s.
ZGS 2015. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o 
gozdovih za leto 2014. Zavoda za gozdove Slovenije, 
138 s.
ZGS 2016. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o 
gozdovih za leto 2015. Zavoda za gozdove Slovenije, 
131 s.
Urbančič, M. 2001. Opis metode ocenjevanja naravne 
ohranjenosti, spremenjenosti in izmenjanosti gozdov 
na osnovi deležev drevesnih vrst v njihovi lesni zalogi: 
poročilo. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 34 s.
Brus, R., Kutnar., L.: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji